Novičar iz raznih krajev.
Celovški časnik „Klag. Zeit." popisuje slovesnosti, ki se bojo od 3. do 9. t. m. napravljale presv. cesarju in cesarici na čast, iz kterih se vidi, da bojo Korošci vse storili, kar je mogoče za praznični in preserčni sprejem Nju Veličanstev. V sredo ob treh popoldne sta prišla cesar in cesarica v Celovec, pozdravljana z radostnim vriskom.—-Čedalje več nesreč se na železnicah primerja zato, ker ljudje ne marajo za prepovedi, ktere velijo, da nihče ne sme z vozom ali z živino čez železnico takrat, kadar ima hlapon priti in so verniile (vrata) že zaperte. Odverniti tedaj take nesreče, je bilo c. k. okrajnim gosposkam ukazano, naj vnovič okličejo tisto prepoved po deželi, in ostro kaznujejo nečimerne ljudi, ktere železnocestni čuvaji ali pa žandarji zapazijo na takih prepovedanih krajih, kadar se bliža vozo-vlak po železnici. — Deželno poglavarstvo v Galicii je okli-calo, da se je v 4 vaseh v Galicii spet prikazala goveja kuga. — Poslednje dni je na polji politiškem začela spet Cernagora zvonec nositi; pozornost sveta se obrača iž-nova na to malo pa junaško deželico in radovedno se popra-šuje: kaj bo ž njo. Turška vlada se namreč namerja ne-pokojne ljudstva v Arbanii, pa tudi C er no gor o vkrotiti, ktere ni nikoli za samostojno deželico spoznala. Po ,,Agr. Zeit.'4 se je po ukazu turške vlade O mer-p asa v ta namen vzdignil proti Antivari s silno armado, ki šteje 50.000 vojakov, in kakor smo že unikrat povedali, hitijo po pozivu kneza černogorskega vsi v ptujih deželah prebivajoči Cer-nogorci domu. Gotovo bi jih knez ne bil poklical, ako bi ne bil prepričan, da se bližajo Cernogori dnevi sile; sultan pa si je izvolil čas sedanji za nov napad nad Cernogorce zato, ker ve, da car rusovski jim po novih političnih razmerah sedaj ne more biti pomočnik.    Kaj   bo vsega tega
*) O tem poslednjem rokopisu, ki se nahaja v knižnici gosp. dr. Gaja. mislijo nekteri, da je iz 13. stoletja. Želeti je, da bi zvedeni možje določiti mogli, iz kterega je veka,                             Pis.
290
Odgovorni vrednik : Dr. Janez BleiweiS. — Natis kar in založnik: Juief Blaznik.
konec, je zastavica, ktere danes nihče rešiti ne more. — Na Turškem kraljuje sedaj na videz mir; dežela je spraz-njena ptujih armad; le na čer nem morji angležki admiral Lyons še čaka, da bojo Rusi zapustili vse kraje, kijih imajo zapustiti po pogodbi parižki. — Iz Gerš kega ne boste še šle francozka in angležka armada, kakor se je že govorilo. — Na »S panj s k cm visi vse, kakor je viselo. — Napolitanska vlada je pisala drugo pismo francozki in angležki vladi, ktero, kakor se sliši, bi jima utegnilo bolj po volji biti kakor pervo. — V Parizu je bilo te dni i oseb na smert obsojenih, ki so cesarju po življenji stregle; glavar med njimi je neki strehokrovec, ker pa nobenega niso mogli vjeti, se je sodba glasila „in contumaciam44. Ker se od tega prigodka ni pred nič slišalo in ker je bil razglas sodbe očitne po vseh ulicah nabit, so imeli Parižani toliko več o tem govoriti. — Vse se čudi, kaj je to, da angležki časniki, vsi od kraja, tudi vladni, eni bolj eni manj, so jeli poslednji čas zlo pikati francozko vlado. — Iz južnega Rusovskega je privrelo pretekli mesečna polje okoli spodnje Donave strašno veliko kobilic, ktere so se spustile na koruziša in so v kratkem vso koruzo pokončale, potem pa se dalje vlekle v notrajne kraje. Tudi iz Ruščukase piše, da 19. dan p. m. zvečer se je čez Donavo vlekla dve uri dolga'truma kobilic, ktera se je vidila kot čern oblak, in se je spustila na polje v Valahijo. — Kako se na Fran-cozkem zemljiša čedalje bolj razkosujejo, se kaže očitno iz sledečega popisa: leta 1815 je bilo na Francozkem 10 milijonov in 83.731 posestnikov, lani jih je bilo že 12 milijonov in 822.738. Tudi k r aj n s k a dežela je živa priča, kako neomejeno je razkosevanje zemljiš pod francozko vlado, zakaj od tistega časa, ko so Francozi na Krajnskem gospodovali, so se začele zemljiša razkosevati tako na drobno, da v našem cesarstvu, razun Primorskega, ni nikjer zemlja na toliko malih delov (partov) razdeljena.