SPORT rt "O 0 Tj" = r<"> r^ m >n m 0 C-» 'nasti velenjski On Iz ogromne Indije v miniaturno Slovenijo str 29 .íM Tim-Kevin Ravnjak RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI raVrRDNm VSAK ČETRTEK St. 3 / Leto 70 / Celje, 22. januar 2015 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic Relaxom na Jadran Zaščita tudi za moderne čase! Časi so taki, da bi včasih potrebovali posebno zaščito, kakršno so poznali nekoč in jo zna izdelati kovač Martin Oblak iz Radeč. Mogoče bi nas vsaj malo obvarovala pred vsem novodobnim dogajanjem, ki je vedno bolj nevarno in nepredvidljivo. Na udaru nismo samo novinarji, ampak zaradi raznih varčevalnih ukrepov kar vsi po vrsti, pišemo tokrat v temah o novinarstvu po dogodkih v Parizu in o varčevalnih predlogih v šolstvu. str. 2-3, 12-13, 30, 36-37 ŠMARJE PRI JELŠAH Kaj se dogaja v tamkajšnjem vrtcu? str. 5 ŽALEC Vzdrževanje javnih cest pod okriljem Voca str. 7 CELJE Mladinski center z novo podobo str. 8 KULTURA Ljudska pesem odmevala v Preboldu str. 11 REPORTAŽA Plaskanov mlin iz Malih Braslovč v rokah pete generacije str. 26 REKREACIJA Tudi pozimi varno v planine str. 31 BRALCI POROCEVALCI V Šentvidu ponosni na nove orgle str. 40 Shujšajmo Z Novim tednikom in Radiem Celje str. 45 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Režiserji svoje usode Pravi balzam za dušo je v teh časih srečati človeka, ki ne tarna, ki pove, da so v družini hvaležni za vse, kar imajo, da so zdravi in zadovoljni. Pri našem delu so namreč bolj običajne tiste negativne stvari, ki jih je polno vsepovsod okrog nas. In z njimi postanemo tako naravnani tudi sami, če nimamo nekje v glavi drugačnega kompasa. Toda kje ga najti in kako ohraniti pravo smer? Lukmanovi iz Tabora, ki so se pred nekaj leti odločili za biodinamično kmetovanje, trdijo, da so našli pravo pot, ki ni naravnana na uničevanje vsega, kar so nam podarili predniki in kar bi radi zapustili svojim otrokom. Kmetujejo brez strupov, ki so se dolga leta nalagali v zemlji, v njihovih telesih in dušah. Kako sicer razumeti iskreno priznanje hišnega gospodarja, da je imel pred vsakim škropljenjem s sredstvi za zatiranje škodljivcev prebavne težave? Odkar mu tega ni več treba, je drug človek. Ampak takšnih, kot so Lukmanovi, je malo. Veliko več je tistih, ki se vsak dan, ko se odpravijo v službo, počutijo kot gospodar kmetije pred škropljenjem s strupi. V želodcu imajo kamen, čutijo slabost, mučijo jih migrene. Poti iz začaranega kroga ne vidijo. Če kdo mislil, da je tako lahko samo pri tistih, ki delajo v zasebnih podjetjih, se moti. V vseh službah je lahko kdo, ki ti greni življenje: šefi, stranke, bolniki, starši, otroci, odvisno pač, kje delaš. Misel, ki jo je izrekla umetnica Manja Vadla, da se ne pusti ustrahovati in da zna početi različne stvari v življenju, je bolj kot ne osamljena. Večinoma ljudje prenašajo vse mogoče in upajo na boljše čase. Redki so kot Lukmanovi, ki so gospodarji na svojem in režiserji svoje usode, ki so si upali izpeljati spremembe, ker so čutili, da druge poti ni več. Hvala bogu za tiste, ki najdejo drugo pot. Veliko je takšnih, ki kljub vsemu hrepenijo, da bi bili delček sistema, ki drugim povzroča zdravstvene težave in jim krati spanec - da bi imeli delo, za katerega so se šolali vrsto let in upali, da bodo svoje znanje lahko prenašali naprej. A se jim ni posrečilo ujeti vlaka in sesti v varen in udoben kupe redne službe. Srečneži, ki jo imajo, so v njihovih očeh priviligirani, večkrat neupravičeno, saj so imeli nekateri le v pravem trenutku prave zveze. In to je tisto, kar ubija še zadnje iluzije mladih iskalcev službe. Ko se v teh dneh spet govori o varčevanju na vseh koncih, bi morda lahko bil eden od ukrepov tudi preverjanje tistih, ki imajo takšne »dosmrtne« službe na raznih zavodih, v ustanovah, ki jim niti imena ne vemo in za katere verjetno gre precej več denarja kot za pomoč otrokom v šolah, ki jo potrebujejo, ker imajo težave. Najlažje je vzeti malo tu in malo tam, po možnosti spreti zaposlene v kolektivu, da se ukvarjajo sami s seboj, glavne probleme pa pustiti nedotaknjene. Sistem je namreč velik in težko obvladljiv. Upiranje vsakršnim rezom je navsezadnje logično, saj je težko spreminjati ustaljene navade, vprašanje pa je, ali je v sedanjih razmerah nasprotovanje spremembam še sprejemljivo. Verjetno bi bilo precej manj negodovanja, če bi se jih lotili bolj premišljeno, ne kar sredi šolskega leta, kar se dogaja v šolah. Nenazadnje imajo tudi zaposleni vrsto predlogov, kako bi se dalo privarčevati. Da je treba za vse manj denarja delati vse več, je tudi njim že jasno. Ni pa jasno, zakaj je delo nekaterih že zdaj podcenjeno, sploh če sodijo v »nepotreben« javni sektor, pri drugih, ki znajo na primer zamenjati pipo ali popraviti avto, pa je treba za uro storitve plačati, kot da jo je opravil doktor znanosti (čeprav nisem prepričana, če niso tudi ti slabše plačani kot razni mojstri). Morda si dobri celo zaslužijo takšno plačilo, vprašanje pa je, ali je delo tistih, ki ne znajo »šraufati«, res tako nepomembno in nič vredno? Med slednje nas večkrat uvrščajo tudi vsi tisti, ki bi radi brali le lepe in prijazne zgodbe, a jim nadležni novinarji kdaj pokvarijo podobo, ki jo želijo vzdrževati. Ali pa razkrijejo stvari, ki so se dolgo pometale pod preprogo. Zanimivo, da mnogi pri tem pomešajo vzrok in posledico: tisti, ki so pokazali na nepravilnosti in o njih pisali, niso problem, ta se skriva drugje. Ker stvari niso jasne, lahko sledijo grožnje, tožbe, kamni v avto. Ali pa se zapre »pipica« za oglaševanje in posledično lahko zmanjka za novinarske plače. Idealni pogoji za gnile kompromise vseh vrst. Se potem čudite, da je človek čisto vzhičen, ko pri svojem delu naleti na pozitivne ljudi, ki so enostavno zadovoljni s svojim življenjem? Slab začetek leta z Pri 1,5 milijarde evrov težkem proračunu se zdi deset milijonov drobiž Koledarsko leto se v slovenskih šolah ni dobro začelo. Učitelje je v zbornicah pričakala okrožnica, v kateri jih je šolsko ministrstvo seznanilo, kje bo treba priškrniti, da bo državna blagajna v letošnjem letu prihranila deset milijonov evrov. Pri proračunu tega ministrstva, ki presega 1,5 milijarde evrov, je bila zahteva finančnega ministra po prihranku sprva postavljena še desetkrat višje, a kot je jasno povedala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanka Setnikar Cankar, je bil tokratni paket varčevalnih ukrepov šele prvi. Kolikšen bo končni znesek, ki ga bo treba privarčevati, naj bi bilo znano februarja ob sprejemu rebalansa državnega proračuna za leto 2015. Kot ves čas poudarja ministrica, so pri pripravi varčevalnih ukrepov zarezali zgolj v stroške in posamezni ukrepi otrok in mladostnikov v slovenskih šolah neposredno ne prizadevajo. Glede na sklenjen dogovor s sindikatoma tudi v plače učiteljev niso posegali, zato pa so posredno v njihov zaslužek. Povedano drugače: učitelj, ki je ob polni delovni obveznosti doslej za dodatno delo prejemal tudi dodatno plačilo, naj bi bil do teh dodatkov upravičen v precej nižjih zneskih oziroma v primeru učne pomoči v osnovnih šolah sploh ne več. »Ukrepi,« poudarja ministrica, »so začasni in čeprav jih že izvajamo, jih lahko še omilimo.« 1.626 evrov znaša v Sloveniji povprečna mesečna bruto plača v izobraževanju. Kaj nas še čaka? O natančni številki, koliko bi moralo šolsko ministrstvo letos prihraniti, ministrica ne želi govoriti, saj pravi, da se o tem še pogajajo. Povedala je le, da finančni minister od njih pričakuje nekaj deset milijonov evrov prihrankov, samo 25 milijonov evrov pa naj bi ministrstvo moralo poiskati z notranjimi rezervami za izplačilo drugega obroka poračuna odprave plačnih nesorazmerij. Slednje je po besedah ministrice nemogoče, so pa na ministrstvu ob koncu leta uspeli vsem osnovnim šolam povrniti vsaj zneske za lansko izplačilo prvega obroka. Po zadnjih statističnih podatkih skrbi v Sloveniji za vzgojo in izobraževanje malo manj kot 47 tisoč učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje. To je 5,8 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. V predšolski vzgoji dela malo več kot 10.400 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, v osnovnih šolah 18.800 predmetnih in razrednih učiteljev, v srednjih šolah 7.300 učiteljev, v višjih in visokošolskih zavodih je zaposlenih 10.300 učiteljev in sodelavcev. Brez dialoga? Da so na ministrstvu prvi paket varčevalnih ukrepov očitno pripravili na hitro, sklepamo tudi iz dokaj sko- 1.586 evrov je mesečna bruto plača v izobraževanju na območju Savinske regije. pih odgovorov, ki smo jih iz službe za odnose z javnostmi prejeli na naša dodatna vprašanja. Na vprašanje, ali je bilo kljub temu da gre za interventni poseg, posame- zne ukrepe res nemogoče vsaj delno uskladiti z vodstvi šol in s sindikatoma oziroma jih vsaj vnaprej obvestiti, so v ponedeljek odgovorili, da se s sindika- ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA TOREK SREDA ČETRTEK S an mm smm mm sam mm mm rawofeionök Prešernova 19 3000 Celje razpisuje prosto delovno mesto ODGOVORNI/-NA UREDNIK/-CA NOVEGA TEDNIKA Pogoji: - VII. stopnja izobrazbe ustrezne smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj v novinarstvu - organizacijske, vodstvene in komunikacijske sposobnosti - delo v skupini Kandidati morajo k vlogi priložiti vsebinsko zasnovo časopisa. Izključno pisne prijave sprejemamo na gornji naslov. Vloge s pripisom »za razpis« pošljite do 10.2.2015. AKTUALNO 3 a šolstvo toma sestajajo ta dan, so ju pa z ukrepi pisno seznanili v začetku decembra. Več dialoga med ministrstvom in šolami bi pričakovali tudi zato, ker predlogi, kje bi se dalo kaj privarčevati, prihajajo tudi iz šol oziroma od učiteljev. Po podatkih zavoda za zaposlovanje in statističnega urada se v Sloveniji zadnja tri leta povečuje število strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje, ki iščejo zaposlitev. Med njimi je največ učiteljev splošnih predmetov v osnovnih in srednjih šolah. Ker ti ukrepi niso zadnji, ampak slovensko šolstvo čaka še dodatno varčeva- nje, se seveda zastavlja tudi vprašanje, kako se bo ministrstvo lotilo tega glede na to, da smo sredi šolskega leta. Jih bodo pripravili z veljavnostjo od 1. septembra naprej ali bodo (tako kot ti) začeli veljati takoj? Odgovor ministrstva je bil še bolj skop: »O dodatnih ukrepih ta trenutek še ne moremo govoriti, saj je vse še stvar pogajanj.« Ob tem pa so vendarle dodali, da naj bi sprememba financiranja šole v naravi veljala šele s prihodnjim šolskim letom. Po zadnjih dosegljivih podatkih statističnega urada znaša povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v osnovnošolskem izobraževanju 1.652 evrov, v srednješolskem 1.813 evrov, v višjem in visokošolskem izobraževanju pa 2.190 evrov. Povprečna bruto plača v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih znaša 1.544 evrov. In sistemski ukrepi? Glede na javnofinančne razmere v državi bi pričakovali, da na ministrstvu ne bodo prihrankov več iskali po sistemu linearnega zniževanja posameznih postavk, ampak da pripravljajo tudi kakšne sistemske rešitve. Na vprašanje, ali lahko vsaj nakažejo, v kateri smeri so zastavljene, v službi za odnose z javnostmi sploh ne odgovarjajo. V luči nedavne odločitve ustavnih sodnikov, da mora država poskrbeti za 100-odstotno financiranje zasebnih šol, smo spraševali še po tem, ali obstaja oziroma kakšna je ocena negativnih posledic, ki jih zmanjševanje sredstev za javno izobraževanje nasploh povzroča v šolstvu in kako vpliva na kakovost pouka in raven izobrazbe pri otrocih. A je bil odgovor spet zelo skop: »Glede odločitve ustavnega sodišča: sodbo moramo spoštovati, rok za realizacijo je leto dni.« IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Prihranki ministrstva v letu 2015 Ukrep Ocena prihranka (v evrih) Zniževanje stroškov uporabe računalniških aplikacij MIZŠ 50 tisoč Znižanje stroškov za urejanje sistema izobraževanja MIZŠ 839 tisoč Znižanje obsega financiranja na področju mednarodne dejavnosti MIZŠ 90 tisoč Znižanje stroškov potovanj pri mednarodni dejavnosti MIZŠ 57 tisoč EUR Natančno 1,036 milijona evrov naj bi z varčevanjem prihranili znotraj ministrstva, in sicer tako, da bi krčili stroške in pri urejanju sistema izobraževanja poskrbeli, da ta dela zaposleni opravijo v okviru svojih rednih delovnih obveznosti. Drugi prihranki v šolstvu v letu 2015 Ukrep Ocena prihranka (v evrih) Znižanje projektnega financiranja 2,173 milijona Znižanje financiranja Univerze Emuni 189 tisoč Znižanje financiranja športne dejavnosti 500 tisoč Omejitev javno financiranih vpisnih mest v zasebnih glasbenih šolah 232 tisoč Pri skupaj 3,094 milijona evrov prihranka največji delež odpade na raziskovalno dejavnost, kjer bo 2,173 milijona prihranka na račun razpisov. Za mednarodno univerzo Emuni, v katero ni vpisan še niti en študent, je Slovenija od leta 2007 plačala približno 4 milijone evrov, letos bo pri tej sicer zakonsko določeni obveznosti prihranila 189 tisočakov. Polmilijonski prihranek za financiranje športne dejavnosti gre na račun postavke, ki je bila lani namenjena za financiranje EuroBasketa, 232 tisočakov pri omejevanju vpisnih mest v zasebnih glasbenih šolah pa na račun izenačevanja pogojev, ki jih morajo tudi te šole izpolnjevati tako kot javne glasbene šole. Ukrepi za OŠ Ukrep Ocena prihranka (v evrih) Sprememba izvajanja učne pomoči 3,114 milijona Sprememba vrednosti za izvajanje interesnih dejavnosti 400 tisoč Sprememba financiranja šole v naravi 430 tisoč Znižanje stroškov nacionalnega preverjanja znanja 22 tisoč Največji delež prihranka, kar 3,966 milijona evrov, bo v osnovnih šolah. Linearno se bo za 7 odstotkov znižalo plačilo izvajanja interesnih dejavnosti, vendar teh šole ne bodo ukinjale. Za izvedbo ene šole v naravi v 9-letnem šolanju je ministrstvo zdaj za vsakega učenca prispevalo 67,60 evra, a to ukinja in bo stroške krilo le učencem iz socialno najbolj ogroženih družin. 22 tisočakov na račun znižanja stroškov NPZ gre na račun poenotenja tistega dela še obstoječih izplačil na 38. plačni razred, vso učno pomoč učencem pa bi morali učitelji opraviti v okviru svojih rednih obveznosti. V šolah, kjer to ni mogoče, tega dodatnega dela naj ne bi več dobili plačanega, prihranek pa bo v vseh 450 osnovnih šolah znašal malo več kot 3,1 milijona evrov. V ministrstvu so obljubili, da bodo preverili, kako se je lahko število izdanih odločb učencem, ki potrebujejo učno pomoč, v zadnjem desetletju povečalo kar za 50 odstotkov. Na te odločbe namreč v šolah ne morejo vplivati, izdaja pa jih Zavod RS za šolstvo. Ukrepi za SŠ Ukrep Ocena prihranka (v evrih) Omejitev vpisa v poklicni in maturitetni tečaj 325 tisoč Sprememba financiranja programov srednjega šolstva 1,5 milijona Znižanje stroškov splošne in poklicne mature ter zaključnih izpitov 79 tisoč Pri 1,904-milijonskem prihranku srednjih šol so znani razlogi za omejitev vpisa v poklicne in maturitetne tečaje, saj ti doslej niso dajali rezultatov, kakršne so na ministrstvu pričakovali. Le desetina vključenih v te tečaje je bila namreč kasneje na maturi uspešna. Prihranek pri stroških splošne in poklicne mature ter zaključnih izpitov temelji na istem preračunu kot za osnovnošolske NPZ, na izrecno vprašanje, kaj prinaša sprememba financiranja programov srednjega šolstva oziroma t. i. glavarina, pa na ministrstvu niso odgovorili. Umik ukrepov ali protest pred vlado? NE PREZRITE Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha - bi lahko na kratko povzeli soglasen sklep članov parlamentarnega odbora za šolstvo, ki so v torek zvečer pozvali vlado, naj zagotovi dovolj denarja za plačevanje učne pomoči in izvajanje drugih programov, pri katerih namerava ministrstvo varčevati. V uredništvu bomo dogajanje seveda spremljali. V tej številki predstavljamo ukrepe, ki so tako zaposlene v šolah kot ostalo javnost razburjali od začetka leta, in zgodbo mlade učiteljice, ki bi z veseljem prenašala svoje znanje na mlade, pa je po petih letih nadomeščanj spet brez dela. strani 12-13, 25 Po ponedeljkovem srečanju šolske ministrice dr. Stanke Setnikar Cankar in obeh šolskih sindikatov, Sviza in Vira, ni prišlo do zbližanja stališč. Za preobrat pa je poskrbela torkova seja parlamentarnega odbora za šolstvo, ki je pozval vlado, naj poišče dovolj denarja za plačevanje učne pomoči in izvajanje drugih programov, pri katerih namerava ministrstvo varčevati. Ker ministrstvo ni umaknilo 10 milijonov evrov težke varčevalne ukrepe, je Sviz začel zbirati podpise. Kot je še sklenil, niso izključeni niti protesti pred vlado, ki jih Sviz napoveduje, če bodo varčevalni ukrepi ostali tudi v predlogu rebalansa proračuna, ki naj bi ga vlada v državni zbor posredovala konec meseca. Ministrica se bo srečala še s predstavniki drugih sindikatov ter Študentske organizacije Slovenije, saj se dodatno varčevanje napoveduje tudi v visokem šolstvu. Za prihodnje številke Novega tednika bomo povabili k sodelovanju nekaj posameznikov, ki razmere v šolstvu dobro poznajo. Povprašali jih bomo o tem, kaj bi morali storiti, da bi bilo ob nujnem varčevanju slovensko javno šolstvo kakovostno in učinkovito. J POGLEDIjUGJlS VSAK ČETRTEK ob 12.15 radiocelje 4 GOSPODARSTVO Po malih delničarjih v boj še mali upniki Vodstvo Thermane delničarjem ni dolžno razkriti cenitvenega poročila - Načrt finančnega prestrukturiranja ni več izvedljiv, trdi eden od upnikov Celjsko sodišče je zavrnilo navedbe malih delničarjev Thermane, da na seji skupščine, ki je bila konec lanskega avgusta, niso bili ustrezno obveščeni o slabitvah in finančnem položaju družbe, so sporočili iz Laškega. Kot je znano, so manjši delničarji zahtevali cenitveno poročilo, ki naj bi bilo razlog za dokazovanje insolventnosti družbe, vendar je sodišče zaključilo, pojasnjujejo v Thermani, da niso izkazali zakonskih pogojev za ugoditev njihovemu predlogu. Pri tem je sodišče poudarilo, da imajo delničarji od poslovodstva pravico zahtevati zgolj posredovanje informacij, ne pa tudi vpogleda v listine in dokumente. Poleg tega je še ugotovilo, da iz zapisnika skupščine izhaja, da so delničarji na seji dobili vsa pojasnila, ki jih po zakonu morajo dobiti. »Navedbe sodišča po naših ocenah dokazujejo, da smo postopke izpeljali skladno z zakonodajo, transparentno in po najvišjih standardih, čeprav nekateri manjšinski delničarji ves čas otežujejo izvedbo finančnega prestrukturiranja,« so sporočili iz Thermane. Ob tem tudi v prihodnje pričakujejo, da bodo mali delničarji »načrtno oteževali izpeljavo finančne sanacije družbe in zlorabili pravice, ki jim jih daje zakonodaja«. Zadnjega decembra lani je prenehal veljati sporazum o znižanju plač, ki ga je predsednik uprave Andrej Bošnjak kmalu po svojem prihodu v Thermano podpisal s sindikatom. Sporazum, ki je znižal plače od 5 do 20 odstotkov, je veljal od 1. avgusta 2013, s pristankom na nižje plače pa so zaposleni »prispevali neprecenljiv delež pri reševanju družbe«, poudarja Bošnjak. Manj prihodkov, višja izguba Iz Thermane so tudi sporočili, da so poslovno leto 2014 zaključili v okviru pričakovanj in da so konec leta poravnali vse zapadle obveznosti do dobaviteljev, ki jih zdaj plačujejo v dogovorjenih rokih. Ukrepi, ki so jih sprejeli, že kažejo izboljšanje slike poslovanja. Kakšne so konkretne številke, v zdravilišču niso razkrili, poročilo, ki so ga v skladu s pravili prisilne poravnava poslali sodišču, pa razkriva, da so ustvarili manj čistih prihodkov in več izgube, kot so si zastavili v načrtu finančnega prestrukturiranja. Imeli so 17,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za dober milijon evrov manj, kot so načrtovali, čista izguba pa znaša približno pol milijona evrov. Vodstvo Thermane v poročilu sodišču pojasnjuje, da so izgubo povečali višji stroški financiranja in izplačilo dveh plač bivšemu zaposlenemu, ki jih je tožil zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in je tožbo tudi dobil. Se načrt res ruši? Medtem ko so v Thermani prepričani, da postopek prisilne poravnave teče uspešno, je odvetniška pisarna Soklič v imenu enega od manjših upnikov vložila ugovor proti vodenju prisilne poravnave. Upnik, gre za Boruta Dolarja, ki je odkupil del terjatev družbe KM Inštalacije, je prepričan, da je stopnja verjetnosti, da bo laško zdravilišče po končani prisilni poravnavi dolgoročno plačilno sposobno, manjša od 50 odstotkov. Upnik oziroma njegov zastopnik Borut Soklič sodišče opozarja, da v Therma- ni ciljev, ki so jih zapisali v načrtu finančnega prestrukturiranja, ne bodo mogli doseči. Razlog je predvsem odpoklic posojila največje upnice Abanke v višini skoraj 23 milijonov evrov. Kot je znano, je Abanka novembra lani vodstvo zdravilišča obvestila, da odstopa od kreditne pogodbe. V Družbi za upravljanje terjatev bank, kamor je Abanka prenesla svojo terjatev do Thermane, so sicer zagotovili, da podpirajo načrt finančnega prestrukturiranja, vendar to, trdi mali upnik, nastalega položaja ne spremeni. Prenos terjatev na slabo banko še ni pravnofor-malno končan, torej je največja upnica zdravilišča še vedno Abanka, njen sklep pa je dokončen in se ga ne da preklicati. Poleg odpoklica posojila se po upnikovem mnenju načrt finančnega prestrukturiranja ruši tudi zaradi slabšega poslovanje Thermane. Poleg tega je z zadnjim decembrom lani prenehal veljati sporazum o znižanju plač, v načrtu finančnega prestrukturiranja pa zaradi ponovne uvedbe polnih plač ni predvideno zvišanje stroškov dela. Borut Dolar zaradi vsega tega sodišču predlaga, naj imenuje finančnega izvedenca, ki bo ocenil, ali bodo v Thermani res lahko uspešno zaključili prisilno poravnavo. JANJA INTIHAR Asfaltna baza še brez novega lastnika Dražba, na kateri je stečajna upraviteljica CM Celja Milena Sisinger prvič poskušala prodati zahodni del kompleksa v Veliki Pirešici, ni bila uspešna. Na dražbo je sicer prišel en dražitelj, ki je tudi vplačal varščino, vendar je bil znesek varščine, ki jo je nakazal, prenizek. Zaradi takšne procesne napake upraviteljica dražbe ni mogla izpeljati. Zato bo, kot je povedala, objavila novo dražbo. Na njej bo, če se bo s tem strinjal upniški odbor, ceno za kompleks znižala za 30 odstotkov. Zdaj je izklicna cena za dobrih 180 tisoč kvadratnih metrov veliko območje, na katerem so betonarna in asfaltna baza ter več poslovnih objektov, znašala 3,7 milijona evrov. Največ, skoraj dva milijona evrov, sta skupaj z opremo vredni betonarna in asfaltna baza, ki jo ima trenutno v najemu podjetje Voc. Sisingerjeva pravi, da bo tudi na naslednji dražbi vztrajala pri prodaji celotnega kompleksa. Če dražba spet ne bo uspešna, se bo najverjetneje morala odločiti za prodajo posameznih delov. Stečajna upraviteljica je poleg kompleksa v Veliki Pire-šici na dražbi prodajala tudi poslovne prostore, ki jih ima CM Celje v Areni Petrol v Opekarniški ulici. Na dražbi je bilo dvanajst poslovnih prostorov različnih velikosti, prodati ji je uspelo tri. Gre za lokale, od katerih sta bila dva do zdaj v najemu. JI Posli Cetisa pod drobnogledom Revizijska družba GSS bo preverila ozadja nekaterih poslov Cetisa, in sicer prodajo delnic Hita Cetis-Grafu, nakup te družbe in tudi nakup delnic Embalažno grafičnega podjetja iz Škofje Loke. Takšen je sklep izredne seje skupščine, ki sta jo zahtevala Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba in tudi predlagala podobno vsebino sklepa. Vendar je obveljal nasprotni predlog večinskega lastnika, družbe MSIN, ki se od predloga SDH in Kapitalske družbe razlikuje le po predlagani revizijski hiši. Kot so poudarili v družbi MSIN, ne obstajajo nobeni razlogi za domnevo o nepravilnostih pri poslih, za katere je bila predlagana revizija. Vendar se kljub temu strinjajo, da posle še enkrat preveri posebni revizor. Le tako bodo, pravijo, lahko dokončno ovrženi vsi sumi manjših delničarjev o tem, da so bile pri prodaji delnic Hita ter pri nakupu družbe Cetis-Graf storjene nepravilnosti. Slovenski državni holding in Kapitalska družba, ki sta za revizorja predlagala družbo Deloitte revizija, sta že napovedala izpodbojno tožbo. JI Sava kupila delnice Izletnika Finančni holding Sava je kot zastavni upnik na dražbi kupil 17 tisoč delnic ali 7,5 odstotka celjskega Izletnika. Izklicna cena za celotni paket je bila približno 266 tisoč evrov oziroma 15,65 evra za delnico. To je enaka cena, kot sta jo v decembra lani objavljeni prevzemni ponudbi za nakup preostalih delnic Izletnika postavila nov lastnik celjske družbe Darko Klarič in njegov strateški partner Avrigo. Čeprav novogoriški avtobusni prevoznik formalno še ni vstopil v lastništvo Izletnika, Klarič vse postopke, povezane s podjetjem, vodi skupaj z njim. K temu ga zavezuje tudi sporazum o upravljanju, ki ga je z Avrigom podpisal julija lani, kmalu potem, ko je 91-odstotni delež Izletnika na dražbi kupil od Gorenjske banke. Prevzemna ponudba Klariča in Avriga se bo iztekla 26. januarja. Predvidoma že v začetku februarja pa naj bi se končali tudi vsi formalni postopki za kapitalsko povezovanje teh dveh zelo močnih avtobusnih prevoznikov. Darko Klarič bo v skladu s sporazumom novogoriškemu podjetju prodal polovico Izletnika oziroma eno delnico manj, da bi mu v celjskem podjetju ostalo večinsko lastništvo. JI Trije hoteli v ruski lasti Slatinski hoteli Grand hotel Rogaška, Hotel Strossmayer in Hotel Styria bodo februarja dobili novega lastnika. To je družba SLKI, ki je v lasti ruskega milijarderja Sergeya Katsieva. Novi lastniki in direktor njihovega slovenskega podjetja Roman Šipec napovedujejo, da bodo v hotelih ponudbo in kakovost storitev še izboljšali ter tako v Rogaško Slatino pritegnili nove goste. Sprememba lastništva, pravijo, ne bo vplivala na zaposlene, vsi hotelski objekti pa bodo po prenosu lastništva poslovali nemoteno. Koliko je znašala kupnina, v podjetju SLKI ne želijo razkriti. JI Zelena luč za Radensko Nadzorni svet Pivovarne Laško je potrdil prodajo Radenske češki skupini Kofola in slovenski Skupini P&P, ki je v lasti družine Polič. Posel, vreden 68,8 milijona evrov, od katerih mora pivovarna Radenski vrniti 33 milijonov evrov, morajo zdaj potrditi še banke in agencija za varstvo konkurence, vendar kakšnih zapletov ni za pričakovati. Prodajo naj bi tako zaključili v drugem letošnjem četrtletju, ko naj bi bilo tudi že znano, kdo bo novi večinski lastnik pivovarne. Uprava Pivovarne Laško je konec minulega tedna že končala predstavitve za morebitne kupce, ki naj bi nezavezujoče ponudbe poslali do konca februarja. Po odstopu Karlsberga se za nakup pivovarne še vedno zanimajo nizozemski Heineken ter skladi KKR, Bain, CVC in Mid Europa. JI TEDEN NAOKOLI Ljudje navdiha, provokacij in večnih vprašanj Teden so med drugim zaznamovali Anja Kopač Mrak, Valter Wolf, papež Frančišek in Sonja Pungertnik »Stanje je resnično obupno. Zaposleni smo zamorjeni, brez delovnega elana. Nikoli ne vemo, kaj bo čez pet minut, nasmeh, nadiranje ali kaj tretjega.« Tako stanje v šmarskem vrtcu opisuje ena izmed anonimk, ki je zaokrožila v javnosti. Vzrok zato, da se svet zavoda ob nastalih razmerah ni odločil za razrešitev ravnateljice, je po besedah Zlatke Pilko dolgotrajnost celotnega postopka. V šestih mesecih, kolikor še traja mandat ravnateljice, postopek naj ne bi bil zaključen, je dejala. Zato je svet zavoda raje pripravil razpis za prosto delovno mesto ravnatelja vrtca. Kaj se dogaja v Vrtcu Šmarje pri Jelšah? Svet zavoda ravnateljico prijavil inšpekcijskim službam - Za razrešitev se ni odločil, saj naj bi se postopek vlekel predolgo ŠMARJE PRI JELŠAH - Svet zavoda Vrtec Šmarje pri Jelšah je ravnanje in delo ravnateljice Marte Drofenik prijavil inšpektoratoma za delo in za šolstvo in šport zaradi domnevnih nepravilnosti. Ravnateljica naj bi eno od delavk zaposlila, čeprav ta naj ne bi imela ustrezne strokovne izobrazbe, prav tako naj bi med njo in zaposlenim vladali slabi odnosi, zaposleni so na zboru delavcev opozorili tudi na neprimeren odnos določenih zaposlenih do otrok. Predsednica sveta zavoda Dragica Stojnšek je pojasnila, da je o slabem vzdušju med zaposlenimi ter o sumu nekaterih nepravilnosti že septembra opozorilo anonimno pismo. To navaja, da v kolektivu šmarskega vrtca vlada nezadovoljstvo. Vodilna naj bi namreč z nekaterimi zaposlenimi ravnala drugače kot z drugimi. Do določenih naj ne bi imela dovolj zaupanja, pri nekaterih nalogah in odločitvah jim naj ne bi dopuščala dovolj svobode, težave naj bi nastajale pri razporejanju delavcev med osmimi enotami vrtca ... O tem, pa tudi o domnevnem fizičnem obračunavanju nekaterih zaposlenih z otroki, nezadovoljstvu delavcev z izobraževanji, predvidenimi v letnem delovnem načrtu in načinu izplačevanja dodatka za prehrano, so po besedah Stojnškove zaposleni spregovorili tudi na zboru delavcev decembra. Na potezi je inšpekcija Svet zavoda je na podlagi navedb anonimnega pisma sestavil anketo in z njo med delavci preveril, kako razmere v vrtcu občutijo zaposleni. Določene informacije je želel pridobiti tudi od ravnateljice, vendar neuspešno. »Ker ravnateljica z nami ni želela sodelovati, smo ji predlagali, da do konca leta odstopi. Ker se za to ni odločila, smo podali prijavo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter na delovno inšpekcijo,« je pojasnila Stojnškova. Ker mandat ravnateljici Marti Drofenik poteče konec junija, je svet zavoda pripravil tudi razpis za to delovno mesto. Težave izbruhnile zadnja leta Marta Drofenik je na čelu vrtca s 85 zaposlenimi sicer že dvajset let. Dokler ni nastopila zadnji mandat, večjih težav ustanoviteljica, torej Občina Šmarje pri Jelšah, ni opazila. Problemi se vrstijo predvsem zadnjih nekaj let, je povedala predstavnica ustanoviteljice v svetu zavoda Zlatka Pilko, ki je v šmarski občinski upravi trenutno zaposlena kot vršilka dolžnosti tajnice, prej pa je 20 let vodila oddelek za družbene dejavnosti in finance. »Že nekaj časa smo dobivali pripombe delavcev glede ravnanja ravnateljice, zaposlovanja, slabega odnosa do njih. Nekajkrat smo skušali posredovati pri ravnateljici, vendar nam žal ni prisluhnila. Zato smo svoje pobude sporočali predvsem preko treh članov sveta zavoda, ki predstavljajo ustanoviteljico. Poleg mene sta to še sodelavec občinske uprave in član občinskega sveta.« Starši naj ne bi imeli pripomb Kako pa je možno, da na občini niso zazvonili alarmi, ob opozorilih, da naj bi bili nekateri otroci v šmar-skem vrtcu izpostavljeni grobemu ravnanju in kričanju, o čemer naj bi zaposleni ravnateljico obvestili, ta pa ob tem ni ukrepala? Zlatka Pilko odgovarja, da so zaposleni o tem spregovorili šele decembra na zboru delavcev. Starši o kakršnemkoli slabem ravnanju z malčki ali slabem delu vrtca občine ali sveta zavoda niso obvestili, tudi anonimno ne. »Prepričana sem, da je naš otroški vrtec dober zavod, da večina kolektiva dobro in strokovno opravlja svoje delo. Lahko pa se med njimi najde kakšen, ki dela napake. Te bi morala ravnateljica zaznati, jih odkriti in tudi ukrepati,« je poudarila ter dodala, da bodo po podani prijavi tudi pri tem zadnjo besedo imele pristojne službe. Brez dokazila o diplomi Je pa svet zavoda po besedah Zlatke Pilko preveril tudi anonimen očitek, da je Drofenikova 1. septembra 2012 za nedoločen čas zaposlila delavko brez ustrezne strokovne izobrazbe. Ravnateljica na vprašanja ustanoviteljice o tem ni podala odgovora. Ob pregledu personalne mape delavke je svet zavoda ugotovili, da zaposlena res nima dokazila o ustrezni izobrazbi. Zato je že sredi decembra lani ravnateljici naložil, naj takoj prekine delovno razmerje z omenjeno zaposleno in naj pripravi poročilo o tem, kako jo je zaposlila. Vendar je do danes ostal brez odgovorov. Marta Drofenik se je v molk zavila tudi ob naših vprašanjih, čeprav je v svoji izjavi za medije zapisala, da bo nanje odgovorila v začetku tedna. Razmere, ki naj bi vladale v vrtcu, ki ga vodi, je komentirala le z besedami, da delo v tem javnem zavodu kot do sedaj poteka strokovno, pri čemer je na prvem mestu skrb za otroke. TINA VENGUST LJUBLJANA - Socialni sporazum je po dveh mesecih pogajanj podpisan. Vlada, sindikati in delodajalci so se dogovorili o gospodarskih in socialnih usmeritvah v prihodnjih dveh letih. Minimalna plača in stečajna zakonodaja pri tem ostajata odprti polji. Predvsem ministrica Anja Kopač Mrak je podpis označila za velik dosežek. Slovenija namreč socialnega sporazuma ni imela vse do leta 2009, na to pa nas je vse bolj resno opominjala tudi evropska komisija. »Doslej enostavno nismo bili sposobni skleniti kopromisa, ta podpis pa je dokaz zaupanja,« je povedala Kopač Mrakova. In ker gre pri tem sporazumu resnično za kompromis povsem nasprotnih interesov, v njem korenitih sprememb ali reform ne gre pričakovati. Delodajalci so zadovoljni, da gospodarstvu prihodnji dve leti dodatnih davkov in prispevkov ne bodo nalagali. Če se seveda ne zgodi višja sila. Tudi davek na nepremičnine naj ne bi v prvi vrsti udaril gospodarstva. Sindikati na drugi strani so ponosni, da se bodo plače v zasebnem sektorju usklajevale z inflacijo in delom produktivnosti panoge. Ni pa jim uspelo doseči, da bi bili delavci pri stečajih poplačani prednostno ali da bi bili dodatki delavcem z minimalno plačo izplačani posebej. Sindikalist Dušan Semolič poudarja, da ta boj še ni končan, nedotakljive pa ostajajo tudi pravice, ki jih delavcem zagotavlja že ustava. Sporazum bodo na vladi slovesno podpisali 2. februarja. Socialni sporazum je za mnoge bolj birokratski kot realni dosežek. Vse glasnejša so opozorila, da Slovenija že dolgo ni več socialna država. Na eni strani sicer imamo sindikalno izjemno zaščiten sloj zaposlenih, na drugi pa cele generacije mladih, ki si na trgu udinjajo kot novodobni sužnji brez vsakršne ekonomske varnosti in brez delavskih pravic. V Kanadi so na podlagi mednarodne tiralice slovenskih pravosodnih organov prijeli poslovneža Valterja Wolfa. Slovenija in Avstrija ga iščeta, ker se zaradi zaradi slabega zdravja ni udeleževal sojenj v zadevi Patria. Kot je znano, je bil Wolf skupaj z Janšo, Krkovičem in Črnkovičem v tej aferi obtožen podkupovanja. Glede na to, da bi z Wolfom radi govorili tudi avstrijski pravosodni organi, si tudi si Wolfov odvetnik prizadeva, da bi njegov varovanec v primeru izročitve pristal na Dunaju. »V Sloveniji gre za političen proces, kjer se je Wolf znašel med dvema ognjema levega in desnega pola. V Avstriji bi znali njegovo poznavanje ozadij bolj ceniti.« Kanada je Sloveniji sicer že izročala posameznike, vendar gre v tem primeru za njihovega državljana. V prvi vrsti bodo preučili zakonske podlage za izročitev, potem pa upoštevali tudi njegovo zdravstveno stanje. Naši pravosodni organi so v odzivih za- enkrat skopi. V vsakem primeru bo postopek trajal več mesecev, zadeva Patria pa avgusta letos zastara. Če afera Patria že ni politični proces, pa je prav gotovo za laičnega državljana simbol pokopa pravne države. Glede na razvpitost primera, politične rabe in zlorabe pravnih mnenj kaže, da nikoli ne bomo dobili enoznačnega odgovora, kdo je kriv in česa. Sam proces pa bo še dolga leta služil zgolj za razdvajanje naroda. Papež Frančišek je bil te dni na obisku na Šri Lanki in na Filipinih. To je bil po lanskem obisku Južne Koreje že drugi obisk v Aziji. V Manili se je bogoslužja, ki ga je vodil, udeležilo okrog šest milijonov vernikov. Po vsem svetu pa odmevajo njegove sočne izjave, ki so deležne tako podpore kot stroge kritike. Papež Frančišek se zna tako s preprostim jezikom kot slikovitimi metaforami približati ljudem. Z nekoliko provokativnimi izjavami pa je postal tudi prava medijska zvezda. Tako je ob vprašanju katoliškega nasprotovanja kontracepciji odgovoril, da se od katoličanov ne pričakuje, da bodo imeli otroke drugega za drugim kot zajci, ampak da so v prvi vrsti odgovorni starši. Glede na posledično revščino v tretjem svetu papež pravi, da so trije otroci na družino dovolj za vzdrževanje zmerne rasti prebivalstva. Ob krvavih dogodkih v Parizu pa je znova obsodil nasilje, vendar tudi žalitev. »Če bi moj prijatelj žalil mojo mamo, bi ga udaril,« je prostodušno priznal Frančišek. Papež Frančišek je novodobni apostol, ki s svojimi izjavami če že ne navdušuje, pa vsaj zabava tudi versko neopredeljene, po drugi strani pa odprtih ust pušča okorelosti in odmaknjenosti cerkvenega vrha vajene pravoverne katolike. V vsakem primeru pa v središče postavlja človečnost in umetnost sobivanja v tem svetu. »V največje veselje mi je, ko ljudje ob meni pozabijo, da ne vidim - takrat sem samo Sonja,« je o sebi povedala Slovenka leta 2014 Sonja Pungartnik iz Nove Cerkve. Za laskavi naslov se je iz naše regije potegovala še Irena Rotar. Sicer slepa Sonja Pungertnik se angažira pri oblikovanju slovenske zakonodaje za invalide, vodi oddajo Luč v temi na Radiu Ognjišče, pripravlja različne delavnice, ima družino in je po beseda vseh, ki jo poznajo, preprosto topla in optimistična oseba. Kot pravi, življenje s slepoto ni ravno »komot«, vendar se z nekaj napora da tehnično prilagoditi razmere in to dejstvo sprejeti tudi kot svojevrsten dar. Če se zgledujemo po letošnji Slovenki leta, se nam hudih časov ni treba zares bati. »Ljudje pravzaprav ne vedo, kaj je trpljenje, dokler ga ne okusijo. In takrat se ponavadi pokaže, da imajo v hudih časih veliko več moči, kot si sploh predstavljajo.« SAŠKA T. OCVIRK Prve selitve v neprofitna stanovanja junija Po zapletih gradnja PSO Gorica le pred koncem VELENJE - Gradnja po-slovno-stanovanjskega objekta Gorica se po letih zapletov očitno vendarle bliža koncu. Do prvega zapleta je prišlo, ko podjetje Igem, ki je izvajalec del in soinvestitor projekta - ob Mestni občini Velenje - ni prejel dogovorjenega posojila za tržni, poslovni del stavbe. Potem je vdor vode poškodoval še temeljno ploščo na garažnem delu objekta, zaradi česar je bila nujna temeljita obnova. Da je res tako, so v nedavnem pogovoru s predstavniki Mestne občine Velenje ugotovili tudi predstavniki državnega stanovanjskega sklada, ki s sredstvi z javnega razpisa sofinancira gradnjo stanovanj. Vodja urada za razvoj in investicije v Mestni občini Velenje Alenka Rednjak je predstavnike stanovanjskega sklada seznanila, da so dela končana devetdesetodstno. Še nekaj manjših gradbenih del »V nekaterih stanovanjih, ki sta jih kupila velenjska občina in stanovanjski sklad, je treba položiti še parket in opraviti zaključna dela v podzemnih garažah. Po novem časovnem načrtu naj bi bila dela končana do konca marca, ko bo sledil tudi tehnični pregled. Potem predvideva- mo, da bomo potrebovali en mesec za odpravo napak in pridobitev uporabnega dovoljenja. Računamo, da bi stanovanja od izvajalcev del lahko prevzeli konec maja,« je Alenka Rednjak opisala trenutna gradbena dela in postopke, ki so še nujni za končanje projekta. Poslovni del, ki ga gradi Kograd Igem, bo končan do tretje gradbene faze, kar pomeni, da notranji prostori ne bodo dokončani, kar sicer tudi predvideva spremenjeno gradbeno dovoljenje. Stavbe so vpisane v kataster stavb, pripravljen je tudi osnutek sporazuma o razdelitvi etažne lastnine. Gradnja poslovno-stanovanjskega objekta Gorica v Velenju se po zapletih vendarle bliža koncu. Soinvestitorja gradnje poslovno-stanovanjskega objekta Gorica v Velenju, katerega celotna vrednost investicije znaša 24 milijonov evrov, sta Mestna občina Velenje in podjetje Igem. Velenjska občina vlaga v 132 neprofitnih stanovanj in 198 pokritih parkirnih mest, pri čemer 65 stanovanj in 98 pokritih garažnih mest sofinancira državni stanovanjski sklad. Podjetje Igem pa financira poslovni del objekta: 15 tržnih stanovanj, trgovsko središče z zunanjimi 62 parkirnimi mesti, poslovne prostore za prodajo na trgu in približno 460 pokritih parkirnih mest, s katerimi naj bi rešili stisko s parkirnimi prostori v krajevni skupnosti Gorica. Stanovanjski sklad redno plačuje Stanovanjski sklad RS je sprejel vlogo MOV za še eno podaljšanje roka izvedbe del. Tako je velenjska občina zadnji dan minulega leta prejela od stanovanjskega sklada nakazilo v višini več kot 323 tisoč evrov, kar je zadnji obrok posojila od več kot 3,2 milijona, ki ga je sklad odobril občini. Prav tako je stanovanjski sklad občini nakazal še 127 tisoč evrov od več kot 5,4 milijona evrov za kupnino stanovanj, ki jih je sklad na javnem razpisu dodelil MOV kot soinvestitorju projekta. Ta denar stanovanjski sklad nakazuje glede na opravljena dela na objektu po določenem časovnem in finančnem načrtu. Direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Žiga Andoljšek je ob tem poudaril, da bo sklad redno poravnaval tudi preostale pogodbene obveznosti, pri čemer pričakujejo čimprejšnje končanje del. Ponovno preverjanje upravičenosti Po nekaj napovedanih in prestavljenih rokih za dokončanje del in predajo ključev neprofitnih stanovanj kaže, da naj bi se spomladi to vendarle zgodilo. »V prihodnjih tednih bomo ponovno preverjali upravičenost do dodelitve neprofitnih stanovanj na podlagi veljavne prednostne liste, ki je bila narejena po razpisu iz leta 2012. Če bo vse šlo po načrtih in ne bo novih zapletov, bi se junija prvi upravičenci že lahko selili v nova stanovanja,« je sklenila Alenka Rednjak, vodja urada za razvoj in investicije v Mestni občini Velenje. ROBERT GORJANC Foto: GrupA NA KRATKO Gržanova predavanja LUČE - V dvorani gasilskega doma je bilo odlično obiskano predavanje patra Karla Gržana na temo medčloveških odnosov. Gre za cikel petih Gržanovih predavanj na to temo, ki se v Lučah vrstijo od novembra. Na petkovem predavanju je pater, ki deluje kot kaplan v Lučah, govoril o medsebojnih odnosih v družini ter širše. Med drugim je poudaril, da je nujna skrb za osvobajanje lastne volje od različnih odvisnosti, vse od alkohola do materialnih dobrin. Gržan je kot teolog poudaril, da nam lahko pri osvobajanju od odvisnosti pripomore Bog. Med poudarki predavanja je bilo še, da je potrebno spoštovanje različnosti, kar se je posebej izkazalo po zadnjih dogodkih v Parizu. Zadnje Gržanovo predavanje bo marca. BJ Dišalo je po salamah VITANJE - V podružnični cerkvi sv. Antona v Breznu so praznovali Antonovo nedeljo. Posvetili so jo svetniku Antonu Puščavniku, ki je zavetnik živinorejcev in njihove živine. Verniki so po starem običaju k maši prinesli za zvrhan koš različnih mesnih izdelkov, ki jih je blagoslovil župnik pater Lojze Cvikl. Po maši je bila dražba teh izdelkov, ki so bili takoj prodani. Izkupiček bodo namenili za nove klopi te cerkve. Cerkev je bila polna vernikov, ki so jih po maši pogostili s klobasami in kuhanim vinom. Udeleženci so si prav tako lahko ogledali odmevno razstavo Križi skozi stoletja, ki jo je v tej cerkvi pripravil Narodni muzej Slovenije. BJ Nagajal jim je dež VOJNIK - Člani Turističnega društva Nova Cerkev, ki ima dobrih dvesto članov, so se zbrali na letnem občnem zboru. V društvu pripravljajo veliko različnih dogodkov in skrbijo za okolje. Lani je bila njihova največja nadloga slabo vreme. Slabo vreme je poskrbelo, da je društvena poletna prireditev Nedeljsko grajsko popoldne na gradu Lemberg odpadla. Deževno vreme jim je nagajalo tudi med decembrskim prazničnim sejmom. Več sreče so imeli med folklorno prireditvijo Ličkanje na vasi in med »žegnanjem« konj. Prav tako so sodelovali na pustnem karnevalu Nove Cerkve in na različnih drugih prireditvah na gradu Lemberg. Pripravili so še različne delavnice, od nekaterih na temo zdravja do delavnic na temo retorike in vrtnarjenja. Člani med drugim skrbijo še za cvetlične okrasne nasade, ob cesti proti Socki so lani posadili novega. Od vremena niso posebej odvisni na dobro obiskanih društvenih pohodih, ki so vsak torek, in to v vsakem vremenu. Društvo vodi Zvezdana Stolec. BJ Pokazali so, kaj znajo ŠTORE - Na javnem nastopu štorskega dislociranega oddelka glasbene šole se je predstavilo trinajst učencev. Med različnimi glasbenimi točkami sta bila dueta violin in klarinetov. V dislociranem oddelku Glasbene šole Celje v Štorah poučujejo profesorji igranje klarineta, flavte, klavirja, trobente, citer, harmonike in violine. Pouk je v prostorih Osnovne šole Štore v popoldanskem času. V tem šolskem letu bodo pripravili tri javne nastope. V dislocirani oddelek je vpisanih 29 učencev. BJ Nova kozjanska liga KOZJE - V kraju, kjer imajo nov večnamenski center, so po novem letu ustanovili ligo v igranju badmintona. V nedeljo sta bila prva kroga nove lige, kjer se je pomerilo sedem ekip. Med prijavljenimi sedmimi ekipami so tri iz Kozjega, dve iz Polja ob Sotli in po ena iz Podsrede in Brestanice. Vsaka je odigrala po dve tekmi, največ točk so dosegle ekipe teniških klubov iz Brestanice in Kozjega ter športnega društva ABH šport iz Kozjega. BJ Gradbišče je oživelo DOBRNA - Po praznikih in obilnem snegu se v občini nadaljuje gradnja dodatne kanalizacije, ki jo morajo dokončati do konca pomladi. Gre za kanalizacijo za dele Klanca, Vrbe in Vinske Gorice ter za preostanek občinskega središča. V občini so poleti končali kanalizacijo za del Klanca in za Zavrh. Po uspešni prijavi občine na osmi javni poziv za razvoj regij se gradnja tako nadaljuje še na nekaterih drugih območjih. Na območju Vinske Gorice bodo obenem zamenjali vodovodne cevi, ki ne zagotavljajo več zadostnih količin vode. Cevi bodo zamenjali tudi v delu občinskega središča, kjer so dotrajane. Osem kilometrov dolg fekalni kanal gradi družba IPI iz Rogaške Slatine. Pogodbena vrednost naložbe znaša 1,1 milijona evrov, zanjo je 85 odstotkov denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Lani so v kanalizacijo vložili več kot sedemsto tisoč evrov. BJ Za širitev kulture med ljudi ŠOŠTANJ - Zavod za kulturo je pripravil strateški načrt delovanja v naslednjih petih letih. Kot je zapisal Kajetan Čop, direktor zavoda, načrtujejo nove, drugačne pristope pri širjenju kulturne zavesti v občini Šoštanj. V prihodnjem petletnem obdobju kot ključna projekta vidijo omogočanje brezplačne kulture za otroke in mladino ter širitev kulture med ljudi. V okviru prvega želijo pripravljati in izvajati brezplačne ustvarjalne programe za otroke in mladino ter jih navajati na kulturne dogodke in ustvarjanje. V okviru projekta Kultura med ljudi pa želijo kakovostne kulturne dogodke čim bolj približati širši publiki. Tudi tako, da bodo njihova prizorišča selili na dvorišča in travnike v mestu, podobno kot so v minulem letu izvajali džez koncerte pred lokalnim nakupovalnim središčem. RG LINID@WlB2ffiE®¥ Neurgentnl/sanltetnl prevozi bolnikov. Prevozi pacienta od doma do zdravstvene ustanove in nazaj, prevozi na naiog za prevoz, podpora pacientom med prevozom, in skrb za dobro počutje. Samopiačniški prevozi po ugodnih cenah. Prevozi po Sloveniji In tujini. Lidija Grobelniks.p. Lava 5,3000 Celje Žalske ceste dobile novega gospodarja Vzdrževanje občinskih javnih cest po novem pod okriljem Voca ŽALEC - Občina in celjsko podjetje Voc sta v torek podpisala pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest v Občini Žalec. Del vzdrževanja občinskih cest po novem ni več pod okriljem krajevnih skupnosti, temveč konce-sionarja. Ali je odločitev smotrna, bo znano čez čas. Občina Žalec je v skladu z zakonodajo v preteklem letu izvedla celoten postopek za podelitev koncesije za vzdrževanje občinskih javnih cest v občini. Lani avgusta je na portalu javnih naročil objavila razpis. Med dvema ponudnikoma je izbrala celjski Voc, ki je podal popolno prijavo. Koncesijsko pogodbo je podpisal za šest let, znaša pa približno 6,46 milijona evrov oziroma letno približno 1,08 milijona evrov. Od tega dve tretjini sredstev odpade na letno vzdrževanje in preostanek na zimsko. Sodelovanje se nadaljuje Voc je s tem prevzel tako letno kot zimsko vzdrževanje 255 kilometrov javnih občinskih cest, od tega 115 kilometrov lokalnih cest in 140 kilometrov javnih poti. V okviru zimskega vzdrževanja bo bdel nad pluženjem in posipanjem cest ter v okviru letnega še nad urejanjem bankin, krpanjem cestišč in horizontalno ter vertikalno signalizacijo. Občina je imela z Vocem že do zdaj podpisano pogodbo o izvajanju rednega vzdrževanja lokalnih cest. Občinske strokovne službe so bile, kot so pojasnile ob podpisu pogodbe, z njegovim delom zadovoljne, zato upajo, da bodo dobro sodelovali tudi v prihodnje. Župan Janko Kos zagotavlja, da bodo stanje na terenu ves čas spremljali pregledoval-ci, predstavniki občinskih gospodarskih javnih služb in Vocevi tehnični sodelavci pa se bodo mesečno sestajali na sestankih, na katerih bodo lahko sproti ugotavljali, kako lahko kakšno stvar izboljšajo. Odvzeli denar in obveznosti Koncesionar je kot podi-zvajalce prevzel tudi tiste izvajalce zimske službe, ki so pod okriljem krajevnih skupnosti in mestne skupnosti že zdaj vzdrževali javne poti. »S podpisom koncesijske pogodbe je občina zadostila zakonu in občinskemu odloku. Podpis koncesije pogodbe pravzaprav ne prinaša nobene razlike. Ceste bodo še naprej plužili isti izvajalci, ki bodo po novem delovali pod enim vodstvom. NA KRATKO Na panoramsko cesto še rajši SOLČAVA - V občini izvajajo evropski projekt, s katerim postaja Solčavska panoramska cesta za obiskovalce še privlačnejša. Na turistično zanimivi razgledni cesti, ki je na območju Nature 2000, morajo do konca junija poskrbeti za različno javno turistično infrastrukturo. Na točkah ob panoramski cesti bodo postavili obvestilne in usmerjevalne table, poleg teh bodo še vstopne table, ki bodo opozarjale na Solčavsko in njegovo razgledno cesto. Za obiskovalce bodo na voljo klopi, mize in ležalniki, ki bodo iz macesnovega lesa. V celoti bodo uredili šest razgledišč, med njimi bo eno z leseno konstrukcijo, poleg vsega tega bodo poskrbeli še za multivizijsko predstavitev območja. Večji del tega, kar morajo postaviti, je že na svojem mestu. Ureditev javne turistične infrastrukture na Solčavski panoramski cesti bo v celoti stala šeststo tisoč evrov, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj bodo prispevali 85 odstotkov upravičenih stroškov. Ostalo bo plačala občina. BJ Še zadnja čistilna naprava Voc je trenutno v drugi fazi pogajanj za ponoven podpis koncesijske pogodbe za vzdrževanje državnih cest. Ali ga bo država ponovno izbrala za koncesionarja, naj bi bilo znano letos spomladi. Poslovanje Voca je bilo v preteklem letu po besedah direktorja Romana Moškotevca zelo uspešno, saj mu je uspelo izpolniti vsa pričakovanja oziroma jih je celo preseglo. Prihodki od prodaje so leta 2014 presegli 30 milijonov evrov. Po besedah Moškotevca naj bi po prvih ocenah dobiček znašal vsaj kakšen milijon evrov. Vse koncesijske pogodbe skupaj predstavljajo tretjino prihodkov Voca. ni predsednik Krajevne skupnosti Griže Marjan Vodeb odločitev občine pozdravlja in v novi ureditvi vzdrževa- nja občinskih javnih cest ne vidi nobene težave. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Koncesionar je kot podizvajalce prevzel tudi tiste izvajalce zimske službe, ki so pod okriljem krajevnih skupnosti in mestne skupnosti že zdaj vzdrževali javne poti. Z enotnim nadzorom bomo - dosegli večjo kakovost storitev in preprečili morebitne zlorabe,« pojasnjuje župan. Pred tem so nad vzdrževanjem občinskih cest bdele krajevne skupnosti, ki jim bo občina zaradi odvzema tovrstnih obveznosti po novem neposredno namenila manj denarja. Lani so tako skupaj razpolagale s približno 777 tisoč evri, letos je ta znesek 624 tisoč evrov. »Krajevnim skupnostim smo odvzeli manj denarja, kot smo jim odvzeli obveznosti,« še dodaja Kos. Občina je namreč pod svoje okrilje prinesla dela, vredna približno 205 tisoč evrov. Nekateri proti, drugi za Kljub vsemu nekateri svetniki in predsedniki krajevnih skupnosti dvomijo o novem načinu vzdrževanja občinskih cest. Med njimi tudi predsednik Krajevne skupnosti Ponikva Srečko Lednik. »Glede na sklep naše krajevne skupnosti sem na koncu na novo ureditev pristal, sicer pa osebno tovrstne odločitve občine ne podpiram. Prepričan sem, da naša krajevna skupnost zmore sama ceneje vzdrževati ceste. Marsikateri krajan namreč priskoči na pomoč tudi prostovoljno. Iz enega evra znamo iztržiti dva.« Podobno meni tudi bivši predsednik Krajevne skupnosti Galicija in občinski svetnik iz vrst SLS Jože Krulec. »Raven vzdrževanja cest, predvsem nižjega >ranga<, bo čez čas nekoliko slabša, ker občina ne bo imela dovolj sredstev za poplačevanje storitev, ki naj bi jih opravljal koncesio-nar. Prepričan sem, da bomo za večjo količino denarja dobili manj.« Na drugi stra- PODČETRTEK - V občini se pripravljajo na gradnjo zadnje čistilne naprave na svojem območju, to je za Sveto Emo. Gradbeno dovoljenje zanjo so že pridobili, trenutno je objavljen javni razpis za izvajalca, ki bo trajal do 10. februarja. Čistilna naprava bo stala v okolici Sodne vasi. Za sofinanciranje njene gradnje računajo na objavo katerega od razpisov. Če te možnosti ne bo, bodo napravo postavili z lastnim denarjem. Naložba v gradnjo čistilne naprave za Sveto Emo in fekalne kanalizacije je ocenjena na 650 tisoč evrov. V občini so v preteklih letih zgradili čistilne naprave v Podčetrtku, Olimju, Imenem in Pristavi pri Mestinju, spomladi bo začela poskusno obratovati še v Sedlarjevem. Naprava v Podčetrtku služi tudi Termam Olimia, vendar je na vrhuncu turistične sezone premajhna. Za prihodnja leta tako tam želijo novo čistilno napravo. V drugih, manjših krajih bodo lastniki stavb poskrbeli za male čistilne naprave, ki jih občina že sofinancira. BJ Treslo jih je GORNJI GRAD - Pred nekaj dnevi je bil v tem kraju šibak potres, ki so ga nekateri prebivalci občutili. Iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Arsu so sporočili, da je imel potres, ki so ga občutili v sredo, deset minut čez poldne, magnitudo 2,5. V Gornjem Gradu je treslo tla tudi decembra 2012, ko je imel potres magnitudo 3,9. BJ Sanje. Uresničene Vam blizu! S POSEBNO PONUDBO STANOVANJSKIH KREDITOV z ročnostjo do 20 let in izjemno ugodnimi obrestnimi merami bo lažje! I) banka celje Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si! www.banka-ceije.si Približno 40 kvadratnih metrov dodatnega prostora v lesenem »kubusu«, ki je dodan starim prostorom, bo ekipi mladinskega centra omogočalo več možnosti za delo in pripravo prireditev zlasti v zimskih mesecih. Prenova prostorov in grafične podobe V Celjskem mladinskem centru v treh tednih obnovili in razširili kavarno CELJE - Od minulega petka je Celjski mladinski center (MCC) bogatejši za prizidek, s katerim so razširili obstoječo MCC Kavarno. 40 tisoč evrov je za gradbena dela prispevala mestna občina, zelo velik prispevek pa so dodali še v MCC z lastnim delom ter iskanjem donatorjev in poslovnih partnerjev. Pri urejanju notranjosti kavarne so sodelovali tudi številni umetniki, ki so poskrbeli za poslikave in ureditev prostora. Približno 40 kvadratnih metrov dodatnega prostora v lesenem »kubusu«, ki je dodan starim prostorom, bo s prenovljeno kavarno in z zajtrkovalnico ekipi mladinskega centra omogočalo več možnosti za delo in pripravo prireditev zlasti v zimskih mesecih. Obiskovalce je »na staro mesto v novo vzdušje« ob odprtju prenovljenih prostorov povabila vodja MCC-Kavarne Ivana Ristic. Za kulinarično novost v svoji ponudbi so poskrbeli takoj, saj se je odličnim sladicam pridružila tudi »juhica ku-hica«. Obiskovalci lahko namreč vsak dan med 10. in 12. uro izbirajo med bistro ali kremno juho, h katerima postrežejo domač kruh in tako poskrbijo za zdravo malico. Vzporedno s prostori še grafika Kot poudarja direktorica MCC Glorjana Veber, so se v javnem zavodu, ki je izredno močan in prepoznaven prav s projekti v mednarodnem okolju, sočasno odločili tudi za prenovo grafične podobe. Sprva so razmišljali o novem sloganu v slovenskem jeziku, vendar so prav zaradi tega, ker prihajajo v MCC skupine gostov preko mednarodnih izmenjav, na koncu za svojo predstavitev v javnosti izbrali angleščino. Tako zdaj MCC-Hostel, ki je januarja povsem zaseden, spremlja slogan Place to stay (prostor, kjer bivaš), kavarno Place to meet (prostor za srečanja) in center v celoti Place to be (prostor, kjer moraš biti). MCC že ima nov logotip, v kratkem pa bo zaživela tudi njegova prenovljena spletna stran. IS Foto: SHERPA Iščejo novega koncesionarja za ceste ŠMARTNO OB PAKI - Občina je objavila javno naročilo za izvajanja rednega letnega in zimskega vzdrževanja lokalnih cest, javnih poti in površin v za obdobje od začetka aprila letos do konca marca leta 2019. »Doslej je te naloge opravljalo podjetje PUP iz Velenja. Triletno pogodbo smo jeseni z aneksom podaljšali še za pol leta v soglasju z nadzornim odborom in s prejšnjo sestavo občinskega sveta. Takrat smo imeli pomislek glede tega, da bi tik pred volitvami podpisali večletno pogodbo o vzdrževanju občinskih cest,« je povedal župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Aneks k pogodbi s sedanjim izvajalcem se bo iztekel konec marca letos. Kopušar je še povedal, da so za zimsko in letno vzdrževanje cest v povprečju namenjali 250 tisoč evrov letno, na podobni ravni naj bi bila vrednost novega javnega naročila, torej približno milijon evrov za štiriletno pogodbo. V Občini Šmartno ob Paki ponudbe za pridobitev koncesije sprejemajo do 28. januarja do 10. ure, javno odpiranje ponudb pa bo isti dan pol ure kasneje. RG Prihodnjič bodo pripravljeni na sneg CELJE - Več kot 14 dni po tem, ko je zapadel sneg, ni bila očiščena Splavarska brv in ledena pohodna površina na njej je onemogočala prehod s Savinjskega nabrežja v mestni park. Vreme je doslej sicer opravilo svoje, a v mestni občini zagotavljajo, da se zgodba ne bo ponovila. Za čiščenje in vzdrževanje brvi naj bi do predaje objekta ob koncu projekta Zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Sa-vinje-lokalni ukrepi skrbel izvajalec del, torej podjetje Nivo Eko. Ko je po božiču zapadel sneg, brvi niso pravočasno očistili, tako da je površina zaledenela. K nastanku zelo trdovratne ledene plasti je prispeval še splet okoliščin, saj so ljudje med prazniki sneg shodili, zatem pa so nastopile zelo nizke temperature. Mehansko čiščenje je bilo za pohodno površino preveč tvegano, ker bi jo lahko poškodovalo, zato je izvajalec posul zaledenelo plast le s posipom, ki je primeren za takšne površine. Ob naslednjem sneženju bo izvajalec pravočasno očistil povezavo Savinjskega nabrežja z mestnim parkom, po predaji brvi v upravljanje in vzdrževanje pa bo skrb zanjo prevzela mestna občina. IS NA KRATKO Varnejša industrijska cona NAZARJE - V občinskem središču so začeli decembra urejati potok v industrijsko-obrtni coni Prihova, ki naj bi zagotovil večjo poplavno varnost tega območja. Premoženje največje tamkajšnje gospodarske družbe BSH Hišni aparati in ostalih družb naj bi bilo tako manj ogroženo. Zaradi tega je bilo treba prestaviti električne vode daljnovoda, ki je ob potoku in služi širšemu območju Zgornje Savinjske doline. Med deli bodo očistili strugo potoka in postavili zapornice, ki naj bi preprečile vdor narasle Savinje. Dela naj bi bila končana še v tem mesecu. Gre za občinsko naložbo v vrednosti 40 tisoč evrov, finančno sodelujeta tudi družbi BSH in Elektro Celje. BJ Podžupan še naprej Anton Roškar ROGATEC - Župan Občine Rogatec Martin Mikulič je na zadnji seji občinskega sveta svetnike seznanil, da je zaupanje za mesto nepoklicnega podžupana ponovno namenil Antonu Roškarju. Roškar vlogo podžupana opravlja že več mandatov. Zadnji dve leti, odkar se je upokojil nekdanji tajnik občinske uprave in se je število zaposlenih zmanjšalo za enega, ima več pristojnosti. Med njegove naloge sodijo različne naloge s področja komunale, investicijskega vzdrževanja cest, zimske službe, javnih del in javne razsvetljave. Roškar nadomešča župana, kadar je odsoten in hkrati opravlja še dodatne naloge, za katere ga pooblasti prvi mož občine. Sicer je simpatizer Nove Slovenije, zaposlen pa je v podjetju Gorenje kot inženir na področju razvoja in tehnologije. TV Javna dela tudi v občini VELENJE - Potem ko po prvi prijavi na razpis Mestni občini Velenje ni uspelo pridobiti sredstev za javna dela, so po dodatnem denarju, ki ga je namenila država, v območni službi Zavoda za zaposlovanje Velenje zdaj občini le odobrili glavnino prijavljenih del. Po dodatnih sredstvih za programe javnih del, ki jih je po novem letu sprostila vlada, bo tako velenjska območna služba zavoda za zaposlovanje za programe javnih del imela na voljo 2,270 milijona evrov, kar je še vedno skoraj za milijon evrov manj od lanskega leta. Zavod za zaposlovanje je velenjski občini odobril sredstva za 13 programov javnih del z vključitvijo 20 oseb. Prijavo za tri osebe je zavrnil, in sicer za pomoč pri izvajanju programov za občane, gre za mestno blagajno, ter pri programih varstva okolja, urejanje in vzdrževanje javnih površin ter občinskih cest. RG ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN Za kulturo in šport REČICA OB SAVINJI - Občina je objavila letna razpisa za sofinanciranje ljubiteljske kulture in športne dejavnosti v letu 2015. Na oba se je mogoče prijaviti do 16. februarja. Za rečiško kulturo je letos na voljo enajst tisoč evrov, za šport in rekreacijo približno tisoč evrov več. Za ljubiteljsko kulturno dejavnost je tretjina denarja za redno dejavnost društev in druga tretjina za kulturne prireditve. Obstajajo tudi druge možnosti, saj se je mogoče prijaviti tudi za izdajo leposlovne knjige ali obnovo kulturnega spomenika. Vloge prosilcev bo nato točkovala občinska komisija za kulturo. Denar za športno dejavnost namenjajo predvsem za delovanje društev, športno rekreacijo, interesno športno vzgojo predšolskih otrok in za športno vzgojo mladih izven obveznega izobraževalnega programa. Vloge bo pregledala občinska komisija za šport. BJ Mladi odkrivali titanov dioksid Zaključek 7. natečaja Cinkarne Celje za mlade ustvarjalce CELJE - Več kot 200 učencev in dijakov je v preteklih mesecih razmišljalo o tem, kje vse je skrit titanov dioksid. V Cinkarni Celje so namreč tudi v tem šolskem letu povabili mlade, da razmišljajo o tem, kakšno je delo v industriji in kaj vse proizvaja podjetje. Geslo letošnjega natečaja je bilo Titanov dioksid - kje vse si skrit, mladi pa so imeli pri umetniškem ustvarjanju res veliko možnosti. Kot je povedala tehnična direktorica cinkarne Ni- kolaja Podgoršek Selič, je titanov dioksid bela nestrupena snov, ki prekriva, posvetljuje in pred sončnimi žarki ščiti druge snovi, ki jim je dodana. Zato titanov dioksid najdemo skoraj povsod okrog sebe; v zobni pasti, zdravilih, barvah in lakih, umetnih masah, iz katerih so narejeni računalniki, v torbah, mizah, posodah, avtomobilskih gumah, rokavicah, keramiki, papirju, foliji, plastenkah, žvečilnih gumijih in različnih kozmetičnih izdelkih, ko so maskare, šminke, zaščitne kreme proti soncu ... Prvič tudi za srednješolce Na natečaju je sodelovalo več kot 200 učencev in dijakov, ki so pod vodstvom približno 35 mentorjev ustvarili 70 različnih likovnih izdelkov; od risb in slik do različnih skulptur. Pri ustvarjanju so lahko izbirali med dvema izzivoma. V okviru prvega so iz materialov, ki že vsebujejo titanov dioksid, izdelali zanimive in zabavne predmete, ki so jim dali nov pomen, nato pa jih za zaključno slovesnost minuli petek uporabili kot rekvizite za kratko odrsko predstavitev. Drugi so ustvarjali v okviru likovnega izziva na temo Dotik TiO2 v vsakdanjem življenju in njihova likovna dela bodo v Citycentru Celje na ogled do ponedeljka. V cinkarni so letos prvič povabili k sodelovanju tudi srednješolce. Po besedah Nikolaje Selič Podgoršek so z odzivom zadovoljni, čeprav so se odzvali le dijaki Gimnazije Celje - Center in Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Natečaj bodo v cinkarni ponovili tudi prihodnje šolsko leto, vendar bodo takrat mladi ustvarjali na drugo temo in ne bodo znova raziskovali najpomembnejše poslovne enote podjetja, to je PE titanov dioksid. IS, foto: GrupA Vsi učenci in dijaki, ki so sodelovali na natečaju, so prejeli simbolično nagrado, med njimi pa so na zaključni prireditvi izžrebali tudi dobitnike treh glavnih nagrad. Razlog je to, da je bilo prispele izdelke skoraj nemogoče primerjati in ocenjevati po enotnih kriterijih. NA KRATKO Za njimi uspešno leto BRASLOVČE - Braslovški tekvondoisti so s preteklim letom zadovoljni. Ob koncu leta so nastopili na mednarodnem odprtem prvenstvu Yom chi open v Velenju, ki ga organizirajo skupaj z velenjskim in zreškim klubom. Najpomembnejše tekmovanje v jesenskem delu je bilo državno prvenstvo, na katerem so Braslovčani nastopili s 26 tekmovalci, z dvema ekipama ter s tremi sodniki. Osvojili so 12 tretjih, 14 drugih in kar 15 prvih mest. Vajeti kluba je prevzela nova predsednica Karmen Dvorjak, podpredsednik pa je postal Boštjan Šketa. ŠO Tokrat tudi živali POLZELA - V ponedeljek so na gradu Komenda odprli razstavo likovnih del ljubiteljske slikarke Lidije Tamše iz Griž. Na ogled je postavila približno dvajset različnih slik. Lidija Tamše je znana po slikanju pokrajine, tokrat pa se na gradu Komenda predstavlja tudi z afriškimi in živalskimi motivi. Sodeluje v polzelski in griški likovni sekciji ter deluje tudi pod okriljem likovne sekcije žalske univerze za tretje življenjsko obdobje. V mislih ima že naslednjo razstavo, na kateri se bo najverjetneje predstavila z abstraktnimi motivi. ŠO Oživljanje lokalnih kinematografov PREBOLD - V torek je bil v Preboldu v okviru projekta Kino (o)živi strokovni posvet z naslovom Oživljanje lokalnih kinematografov in digitalizacija. Najprej je o projektu Kino (o)živi spregovorila njegova koordinatorica Katja Huš. Irena Ostrouška z ministrstva za kulturo je predstavila nacionalno vizijo razvoja kinematografije in vire financiranja za manjše art kine kinematografe ter obenem spregovorila o programu sofinanciranja digitalizacije kinematografov. Mateja Jere Mark je predstavila primer trboveljskega lokalnega kina in digitalizacije, Živa Jurančič in Peter Groznik pa sta spregovorila o Art kino mreži. ŠO Sprejetje prostorskega načrta negotovo TABOR - Eden osrednjih letošnjih projektov občine je dokončanje občinskega prostorskega načrta. Ministrstvo za kmetijstvo je že podalo soglasje za javno razgrnitev. Ministrstvo za okolje in prostor dokument še proučuje. Če Občini Tabor ne bo naložilo izdelave celovite presoje vplivov na okolje, bo javna razgrnitev tega krovnega prostorskega dokumenta že marca. V nasprotnem primeru se bo sprejetje zavleklo. Občina bo namreč morala sama plačati izdelavo študije, vredne od 50 do 70 tisoč evrov. Župan Anton Grobler pravi, da bo glede na zapadle obveznosti občine toliko denarja težko zbrala, kar pomeni, da se lahko sprejetje prostorskega načrta še zavleče. ŠO Vztrajala bo še naprej ŽALEC - Občina Žalec, kljub temu da o tem še ni prejela uradnega sklepa, za projekt zaščite in prenove rimske nekropole v Šempetru v Savinjski dolini najverjetneje ne bo pridobila denarja Norveškega finančnega mehanizma. Direktorica občinske uprave Tanja Razboršek - Rehar pravi, da to ne pomeni, da je s tem zgodba o načrtih z rimsko nekropolo končana. Občina se bo namreč še naprej prijavljala na različne razpise in si s tem prizadevala pridobiti sredstva za obnovo tega pomembnega spomenika kulturne dediščine. ŠO Priznanje Bojanu Sumraku RADEČE - Priznanje Ivana Pešca, ki ga občina podeljuje ob kulturnem prazniku, bo letos prejel Bojan Sumrak. Zanj so ga predlagali Zveza za napredek Radeč in rade-škega območja, Gledališko društvo Radeče in Kulturno društvo Godalni orkester Strunikat, njihovo idejo pa je potrdil še občinski svet. Sumrak je vsestranski kulturni ustvarjalec, vse življenje je predan gledališču, večkrat je prevzel vloge režiserja, scenarista, igralca. Posveča se tudi glasbi, prostovoljstvu, njegovo poslanstvo je tudi rotarijstvo. Likovno je opremil že več kot 160 knjig, poslikal je prostore radeškega vrtca in osnovne šole ter rešil marsikatero oblikovalsko zagato društev, ko je zanje zasnoval plakate, vstopnice, logotipe, gledališke liste in scene. TV Višja turistična taksa LAŠKO - Vlada je po desetih letih od določitve vrednosti točke turistične takse v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma takso uskladila z gibanjem cen življenjskih potrebščin. Zato tudi v Laškem od 1. januarja letos velja višja pristojbina. Vrednost točke turistične takse po novem znaša 0,115 evra, prej pa je bila vrednost 0,0918 evra. Za celotno območje Občine Laško je turistična taksa določena v višini 11 točk, zato znaša vrednost po novem 1,265 evra. TV Na pogoje Arsa še čakajo VRANSKO - Občina si po lanski tragični nesreči, v kateri sta ugasnili dve mladi življenji, prizadeva zgraditi nov most čez Bolsko. Že lani jeseni je izbrala izvajalca projekta za gradbeno dovoljenje. Dokumentacijo za gradnjo novega mostu je izdelalo celjsko podjetje Subra. Izvajalec, podjetje Subra, je do zdaj pridobil vse projekte pogoje za gradnjo novega mostu, razen od Agencije Republike Slovenije za okolje, kar pričakuje v kratkem. Od njih bo odvisno, ali bo Občina Vransko lahko sama financirala nov most in ureditev obstoječe struge. V projektni dokumentaciji predlaga, da bi nov most zgradili v razponu 23 metrov in ob tem v dolžini 70 metrov sanirali tudi rečno strugo. Lahko se zgodi, da bo Agencija Republike Slovenije gradnjo novega mostu pogojevala s prestavitvijo struge, za kar po besedah župana Franca Sušnika občina nima na voljo dovolj sredstev. Gradnja novega mostu in ureditev obstoječe struge bi občino stala približno 200 tisoč evrov. Projekt prestavitve struge bi gradnjo podražil. Znašala bi med 600 in 900 tisoč evrov. ŠO Plazovi ostajajo luknja brez dna DOBJE - Preteklo leto je z vremenskimi ujmami udarilo tudi občino Dobje. Po popisu škode razen najbolj nujnih ukrepov za vzpostavitev prevoznosti cest in zavarovanja premoženja večjih sanacij v občini še niso izvedli. Brez pomoči države bo težko. Poškodbe so našteli na 16 lokacijah, škodo pa ocenjujejo na približno 100 tisoč evrov, kar v tako majhni občini znaša kar desetino proračuna. Kot pravi župan Franc Leskovšek, tega sami ne bodo mogli financirati, proračunska rezerva je namreč premajhna. Vsaj za intervencijske ukrepe pričakujejo pomoč države. Večji plaz, za katerega bo treba izdelati dokumentacijo, je pri Zalokarju. Za plazove pri Vogrincu, na cesti Škarnice-Vodice in Zg. Breze-Sp. Breze, pa so projekti že pripravljeni in pregledani. Glede na finančne zmožnosti jih bodo po vrstnem redu tudi izvajali. Z lastno proračunsko rezervo in nujnimi prerazporeditvami so v občini sicer zagotovili, da imajo vsak gospodinjstva dostop z vozili urejen. StO NA KRATKO Zraslo bo novo igrišče ROGAŠKA SLATINA - Da bo športni utrip v Rogaški Slatini še pestrejši, želi občina zgraditi novo malonogometno igrišče na umetni travi, ki bo zraslo ob nogometnem štadionu v športnem centru. Igrišče, ki bo po dolžini ploščadi primerno za mali nogomet, po širini pa za košarko, bo na tribunah lahko sprejelo 300 obiskovalcev. V sklopu naložbe, vredne približno 350 tisoč evrov, želi Občina Rogaška Slatina obnoviti tudi športna igrišča ob I. in II. osnovni šoli. Sicer pa bo občina za izvajanje programa športa v prihodnjem letu namenila skoraj pol milijona evrov. Za programe športa klubov in društev je predvidenih približno 77 tisoč evrov. TV Več dela kot lani ŠMARJE PRI JELŠAH - Gasilska zveza Šmarje pri Jelšah, ki letos obeležuje 50 let delovanja, je imela leta 2014 na območju šestih občin Obsotelja in Kozjanskega 161 intervencij, kar je 30 intervencij več kot leta 2013. Vzrok za to, da so imeli gasilci več dela, so bile predvsem naravne nesreče, je pojasnil poveljnik šmarske gasilske zveze Bogdan Krumpak. Pozimi je žled prizadel občino Šmarje pri Jelšah, jesenske poplave in neurja pa niso prizanesli občinama Bistrica ob Sotli in Podčetrtek. Leta 2014 so na območju Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah zabeležili osem posredovanj več ob prometnih nesrečah kot leta 2013. Kot opaža Krumpak, pa se je pomembno znižalo število intervencij ob požarih in eksplozijah. TV Po načrtih prisilne poravnave ŠENTJUR - Podjetje Vilkograd iz Šentjurja, ki deluje na področju specialnih gradenj, je od začetka aprila lani v postopku prisilne poravnave. Poročilo ob koncu lanskega leta izkazuje, da gre za eno redkih prisilnih poravnav pri nas, ki je v skladu s finančnimi načrti. Podjetje je od uvedbe postopka do konca lanskega leta poslovalo z minimalnim dobičkom, število zaposlenih se je malenkostno zmanjšalo zaradi sezonske narave dela. Trenutno še vedno zaposluje približno 60 ljudi. Zanje brez zamud ves čas poravnava vse zakonske obveznosti iz naslova plač in drugih prispevkov. Kot je povedal ustanovitelj in direktor Vilijem Kolar, v podjetju ostajajo optimisti. Vsa posojila so reprogramirali, ohranili so večino kupcev in tudi dobaviteljev. Podjetje je sicer v težave zašlo zaradi zahtevane slabitve ob reviziji zaradi neizterljivih ali pogojno izterljivih upov do propadlih gradbenih podjetij ter zapletov s projektom Plinovod Rogaška Slatina-Trojane-Vodice. Predlog prisilne poravnave predvideva tretjinsko poplačilo približno dveh milijonov evrov dolga do konca leta 2019. StO Projekt Šolar na smuči, katerega osnovni namen je približati zimske športe otrokom, bo skozi ves teden več kot 2.500 petošolcem po vsej Sloveniji zagotovil brezplačni dan na enem izmed petih večjih smučišč. Šolarji smučali brezplačno ZREČE - Skoraj 2.400 šolarjev ta teden v okviru akcije Šolar na smuči brezplačno pili svoje znanje smučanja. Približno 400 petošolcev iz enajstih štajerskih osnovnih šol je v torek smučalo na Rogli. Namen projekta, katerega pobudnika sta Združenje slovenskih žičničarjev in Smučarska zveza Slovenija, je otroke, ki si zaradi različnih razlogov tega ne morejo privoščiti, naučiti smučati. Vsak dan v tem tednu se karavana šolarjev mudi na drugem smučišču. V torek se je ustavila na Rogli. Združenje žičničarjev je približno 400 petošolcem, kolikor jih je vijugalo na tem zna- nem smučišču, brezplačno zagotovilo vozovnice, Smučarsko društvo Unior Celje - Alpska šola, ki je bilo koordinator dogajanja za celjsko regijo, pa 30 smučarskih učiteljev. Brezplačno so bili mladim smučarjem na Rogli na voljo učitelji smučanja iz smučarskih šol Alpska šola, SD Unior, Snežak in Svizec, ki so s posebnim programom učenja smučanja začetnikom olajšali prvi stik z alpskim smučanjem. V projektu so sodelovale šole iz Zreč, Slovenskih Konjic, Radeč, Blance, Braslovč, Do-bja, Lesičnega, Podčetrtka, Šmartnega, Vojnika in Cer-kelj ob Krki. ŠO Vabilo našim bralcem Pobrskajte po spominih ... ... in spoznajte naš poklic V sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje bomo vse do sredine junija letos preleteli vsebino nekaterih naslovnic Novega tednika; časopisa, ki je izhajal pod različnimi imeni in bo 2. junija 2015 praznoval 70. rojstni dan. Prav tako bomo poklepetali z dosedanjimi odgovornimi uredniki, direktorji in drugimi sodelavci, ki so na različne načine sooblikovali časopis, ki beleži različne sledi časa v Savinjski regiji. Tako visok jubilej želimo obeležiti tudi v sodelovanju z našimi bralci in oglaševalci. Najprej vabilo bralcem, da se nam aktivno pridružite v brskanju po preteklosti, bližnji in daljni. Zagotovo v kakšnem predalu ali babičini skrinji še vedno hranite izrezek iz časopisa, ki se vam je iz čisto posebnega razloga vtisnil v spomin. Morda si jutranjo kavico še vedno privoščite v lončku, ki ste ga prejeli ob kakšni nagradni akciji naše medijske hiše. In morda se jutranjega teka lotite ravno v majici z našim logotipom. Ker zagotovo skrbno shranjujete tudi račune o poravnani naročnini imate med njimi zagotovo še kakšnega iz davnih časov. To je le nekaj idej o tem, kaj vse bi vas lahko v minulih 7 desetletjih povezovalo z Novim tednikom. Kakšna se zagotovo utrne še vam. Vabimo vas, da vse to poslikate in nam fotografije s svojimi kontaktnimi podatki in zanimivim pripisom pošljete na naslov: tednik@nt-rc.si s pripisom Novi tednik 70 let ali po navadni pošti na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Seveda ste prijazno vabljeni, da nam kakšnega od spominkov prinesete kar osebno. Zadnji četrtek v tekočem mesecu (torej 29. januarja, 26. februarja, 26. marca, 30. aprila, 28. maja 2015) bomo med vsemi prispelimi »spominki« na Novi tednik izžrebali po enega in lastnika povabili na četrtkovo redakcijsko kavico, ga oblekli v našo majico V troje je najboljše in ga povabili, da se kateremu izmed novinarjev tisti dan pridruži še pri delu na terenu ter tako kot bralec spozna še novinarski poklic bolj od blizu. kvi U 7 1 UREDNIŠTVO novi tednik v* * SyQuest se imenuje tale zadeva na sliki, uporabljali pa smo jo v začetnih obdobjih računalniške priprave strani časopisa. Pripravljene strani so v naši tehnični pisarni posneli na ta disk in ga odnesli v tiskarno v Ljubljano, kjer so material prenesli na svoje naprave in natisnili časopis. Če je šlo seveda vse po načrtih. Zadeva je bila namreč precej nezanesljiva, zato je tehnična ekipa vedno trepetala, ali bo šlo vse po načrtih. Za vsak slučaj je imela material vedno posnet še na rezervnem disku. KULTURA 11 Ljudska pesem odmevala v Preboldu Dr. Engelbert Logar: »Ljudska pesem bo izumrla, ko bo izumrl človek.« Priložnostne pesmi, ki jih pojemo ob rojstnih dnevih in podobnih priložnostih, bodo po besedah Engelberta Logarja živele vedno. Če se morda na prvi pogled zdi, da slovenska ljudska pesem izginja in je vedno manj prisotna v življenju Slovencev, si lahko po nedavnih izjavah profesorja na graški glasbeni akademiji dr. Engelberta Logarja, ki je bil v petek osrednji gost simpozija o ljudski pesmi v preboldski knjižnici, oddahnemo. Pravi namreč, da se ljudska glasba spreminja, tako kot se spreminja družba. Izumrla bo le takrat, ko bo izumrl tudi človek. Društvo ljudskih pevcev Prijatelji 6 še iz Šešč vsako leto v Preboldu pripravi dvodnevno srečanje ljudskih pevcev. Osrednji koncert, na katerem so v soboto tudi letos poleg domačinov nastopile skupine ljudskih pevcev iz vse Slovenije, vsako letos pospremi simpozij. Njegova letošnja tema je bil ljudska glasba v prihodnosti, osrednji gost večera pa je bil profesor na graški akademiji za glasbo, koroški Slovenec dr. Engelbert Logar. Posvet je bil namenjen širši javnosti, ki jo zanima ljudska pesem oziroma se z njo ukvarja. Na žalost se ga je udeležila le peščica ljudi, je bil pa zato toliko večji obisk na sobotnem koncertu. Ljudska pesem odsev družbe Ljudska glasba se po besedah Logarja spreminja V polni športni dvorani v Mozirju, ki sprejme devetsto obiskovalcev, je bil letni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline. Na letošnjem letnem koncertu so posebej predstavili s plesno glasbo. Gosti večera so bili plesni par Peter Fileš in Maja Pucelj ter plesalci plesne šole Migaj. Godba Zgornje Savinjske doline je bila na zadnjem tekmovanju slovenskih godb ab- od generacije do generacije. Ljudje si namreč vedno znova prilagodijo tako njeno vsebino kot melodijo. Zaradi sodobne informacijske tehnologije je prepevanje v družinskem krogu skoraj povsem izginilo. Logar pravi, da to povsem drži, vendar pa to še zdaleč ne pomeni, da ljudska glasba izumira. »Ljudje imamo določeno predstavo, kaj je ljudska pesem. Ne smemo pozabiti, da je ljudsko tudi to, kar je po- solutna zmagovalka prve težavnostne stopnje. Na državni ravni je dosegala velike uspehe že v preteklih letih. Pred tem je postala leta 2012 na tekmovanju slovenskih godb v kategoriji nad štirideset članov absolutni zmagovalec. V domači dolini je godba redna gostja vseh pomembnejših prireditev, vse od folklornih, kot so Flosarski bal, Lučki dan in Čebelarski praznik v Gornjem Gradu. Petinpetdeset pularno, in takšna glasba je v Sloveniji dobro razvita, zato me ni prav nič strah, da bi izumrla,« je jasen profesor, ki ga ne bi prav nič presenetilo, če bomo čez 50 let pesem Dan ljubezni prepevali kot ponarodelo. Slovenci v Evropi, kot še dodaja, slavimo kot dobri pevci, ki z veseljem pojejo. Slovenske pesmi so posebne, ker so večglasne, kar se mogoče nam zdi samoumevno, vendar so v Evropi tudi narodi, članov godbe je iz vseh občin Zgornje Savinjske doline, med njimi prevladujejo mladi. To so nekdanji učenci domače glasbene šole. Dirigent godbe je Tomaž Podlesnik. Pihalna godba ima v Zgornji Savinjski dolini dolgo tradicijo. Že pred prvo svetovno vojno so delovale domače godbe v vaseh Lepa Njiva, Šmihel nad Mozirjem in Dol-Suha. BJ ki pojejo zgolj enoglasno ali celo sploh ne prepevajo. Skrbijo za ljudsko izročilo Prijatelji 6 še si prizadevajo ohranjati slovensko ljudsko pesem. Od leta 2001 so po besedah člana zasedbe Zvo-neta Babiča uspeli poiskati in zapisati že 300 pesmi. Še posebno so ponosni na spo-dnjesavinjsko pesem, ki na podlagi resničnih dogodkov govori o mežnarju s Homa. Priredili so jo in posneli na eni izmed zgoščenk, ki jih redno izdajajo, saj želijo s tem ohraniti slovensko ljudsko izročilo tudi prihajajočim rodovom. Do sedaj jim je uspelo posneti pet svojih zgoščenk in 11 kompilacijskih, v njihovi zbirki ne manjkajo niti video posnetki. V prihodnosti želijo izdati tudi svojo pesmarico, pripravljajo pa že šesto zgoščenko, na kateri tudi tokrat ne bo manjkalo njihovih avtorskih skladb. Z imenom zasedbe, ob izgovorjavi katerega se marsikomu zaplete jezik, niso želeli ponagajati poslušalcem, temveč opozoriti na zgodovino njihovega kraja. Šešče so leta 1905 pogorele, celih je ostalo šest hiš in od tod tudi ime. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO Priporočamo V klubu Špital za prjatle v Celju bosta nocoj ob 20. uri nastopila celjski klarinetist Goran Bojčevski in indijski glasbenik Prabhat Kumer. Pridružili se jima bodo tudi nekateri drugi celjski glasbeniki. Indijski glasbenik Prabhat Kumar v počastitev dneva republike Indije, ki ga praznujejo 26. januarja, ta teden nastopa po vsej Sloveniji. Predstavlja se na klasičnem indijskem glasbilu sarod. Za svoje dosežke je doslej prejel številne nagrade. Nastopa tako na najprestižnejših domačih festivalih kot tudi na številnih koncertih v Indiji. Poleg rednih nastopov tudi poučuje in pripravlja mojstrske tečaje na univerzah ter piše glasbo za balet in gledališče ter tudi za profesionalne in študentske orkestre. Vstop na nocojšnji koncert je prost. ŠO Popravek V prejšnji številki smo v prispevku Blizu mu je narava zapisali, da je Rudiju Friškov-cu njegova družina kot darilo za zlato poroko podarila organizacijo prve samostojne razstave, kar ne drži. Njegovo prvo razstavo so organizirali polzelski likovniki. Z letnega koncerta najboljše slovenske godbe v polni športni dvorani v Mozirju Godbeniki v polni dvorani NA KRATKO Smejali so se ZREČE - V kulturnem domu je bila v nedeljo predstava komedije, ki jo je uprizorila gledališka skupina KUD Šmartno v Rožni dolini. Uprizoritev dela Mira Gavrana z naslovom Mož moje žene si je ogledalo približno dvesto gledalcev. Igralci iz Šmartnega v Rožni dolini so v Zrečah nastopili že lani, ko so uprizorili komedijo Cvetje hvaležno odklanjamo. Kud Vladka Mohoriča jih vabi zaradi poživitve kulturnega dogajanja v turističnem mestu pod Pohorjem, kjer gledališkega abonmaja nimajo. Tako je lani gostovala tudi skupina Galiarda iz Celja, ki je v srednjeveškem duhu uprizorila delo Grajske spletke. V Zrečah je bila v preteklih dneh še ponovitev tradicionalnega božično-novoletnega koncerta domačih godbenikov. BJ Noise iz Švice BISTRICA OB SOTLI - V klubu Metulj je bil v okviru Nedeljskega koncertnega cikla koncert Daniela Buessa in Kasperja T. Toeplitza, glasbenikov iz Švice. Gre za koncertne večere, ki jih pripravlja domače mladinsko društvo. Predstavlja različno zahtevnejšo glasbo, od alternativnega roka do eksperimentalnega džeza. Na koncertih nastopajo skupine z vsega sveta, od Rusije do Kanade, ki so ob nedeljah, po koncertih v večjih mestih, proste. Zadnja gosta sta predstavila svoj projekt My daily noise, ki je nastal s pomočjo bas bobna in bas kitare. Gre za tako imenovano noise glasbo. BJ Ikone vsako leto SLOVENSKE KONJICE - V Galeriji Riemer so v petek odprli razstavo ikon slikarja Alimpija Košarkoskega z naslovom Avreole. Razstavo je pripravilo Slovensko-srbsko kulturno humanitarno društvo Srečanje - Sretenje iz Slovenskih Konjic, ki organizira razstave ikon že tri leta. Košarkoski je svoja dela predstavil že na prvi konjiški razstavi ikon, ko je razstavljal z ikonopiscem iz Srbije, letos so ga v Konjice povabili na samostojno razstavo. Tokrat razstavlja svoje novejše ikone. Slovensko-srbsko kulturno humanitarno društvo Srečanje - Sretenje iz Slovenskih Konjic je v tem kraju nasploh zelo dejavno. Med drugim pripravlja vsak mesec likovne razstave v Galeriji Riemer, kjer predstavljajo slovenske in tuje ustvarjalce. BJ Predsednica piše in režira LJUBNO OB SAVINJI - V soboto je bila premiera veseloigre Ni vse zlato, kar se sveti, ki jo je uprizorila gledališka skupina domačega kulturnega društva. Besedilo igre je napisala predsednica društva Zvonka Kladnik, ki jo je tudi režirala. Kladnikova se je v komediji lotila današnjega načina življenja, ko se preveč posvečamo zunanjemu blišču in moči oglaševanja. Pri tem pozabljamo misliti z lastno glavo. V veseloigri nastopa dvanajst igralcev, z njo bodo med drugim gostovali v Mozirju, Gornjem Gradu in Lučah. Lani je ljuben-ska igralska skupina uprizorila komedijo na temo »ohceti« po starih običajih, ki jo je prav tako napisala in režirala Kla-dnikova, ki je sicer učiteljica v ljubenski osnovni šoli in je po izobrazbi magistrica znanosti. BJ Planet bo preživel MOZIRJE - V knjižnici je bila predstavitev monografije Preko modrega planeta, ki je delo fotografa in pilota Matevža Lenarčiča. Gre za prvo predstavitev te odmevne knjige v Zgornji Savinjski dolini, kjer njen avtor tudi živi. Monografija je nastala po Lenarčičevem poletu okoli sveta in čez Severni pol. Njegov devetdeset tisoč kilometrov dolg polet, ki ga je opravil predlani, je imel okoljevarstveno plat, saj je med poletom zbiral podatke o onesnaženosti ozračja. Pogovor z Lenarčičem je vodila knjižničarka Vladka Planov-šek, ki ga je med drugim vprašala, če bo naš planet preživel. Lenarčič ji je odgovoril, da planet bo, vprašanje je le, če bo skupaj z njim preživelo človeštvo. Matevž Lenarčič je avtor enajstih monografij, med njimi so nekatere prevedene v tuje jezike. Prejel je različna priznanja, med drugim je bil izbran za letalca leta 2013. Pogovor z Lenarčičem, ki je bil v Galeriji Mozirje, je bil odlično obiskan. BJ 12 AKTUALNO Učitelji za spremembe, Bojana Potočnik ponovno opozarja na napake v šolskm sistemu in predlaga rešitve Bojana Potočnik s Planine pri Sevnici je učiteljica, ki je na šolskem poligonu trenutno najbolj na udaru. Izpostavila se je že pred dvema letoma, ko je opozorila, kako neokusno je otrokom namesto masla in kruha na dan slovenskega zajtrka servirati informativno brošuro. Tokrat se je uprla brezplačnemu opravljanju učne pomoči v šolah, še posebej zato, ker s kolegi že leta opozarjajo na strokovne napake v sistemu. Kot pravi, bi prav tu lahko privarčevali zares veliko denarja. Če bi bilo to komu v interesu. Kot pravi Potočnikova, je je- retorika. Resnih sprememb zna predvsem zato, ker si je od nove vlade glede na obljube obetala resnih sprememb. »Pa je vse enako kot vedno doslej, nekoliko je omiljena zgolj v sistemu in odpravljanja strokovnih napak pa se ne želi lotiti nihče.« Peticijo, ki od ministrstva zahteva ukrepanje na bolj premišljen Starši Rezi bolj usodni kot začasni Osnovna šola »Po znižanju urne postavke bo učitelj prejel neto znesek med 5,60 in 6,20 evra za izvedeno uro interesnih dejavnosti. Izpostavljam izjemno sramotno vrednotenje teh ur. Se bo kdo zamislil, da težko najdemo katerokoli servisno storitev, ko se nam pokvarijo na primer peč, vodovod, avtomobil..., za ta denar?« se sprašuje Marijana Kolenko. Nedopustni posegi med šolskim letom Večina staršev se s strokovno utemeljenostjo ukrepov v šolstvu ne ukvarja. Tudi z zadnjim svežnjem predlogov šolskega ministrstva je tako. Jih pa naravnost zmrazi, ko se na obzorju pojavijo nove finančne obremenitve. Govorili smo z več starši, ki so si bolj ali manj enotni. Dodatnih obremenitev družinski proračuni ne bodo prenesli. »Po novem sistemu bomo čez šolo v naravi naredili križ.« Vera je mama treh otrok, starejša fanta sta v šestem in sedmem razredu, najmlajša hči v prvem. Kot pravi, je letos vzdušje še kar sproščeno, saj ima v šoli v naravi samo enega otroka. Stroški bodo znašali okrog 120 evrov, smučarsko opremo si bodo kot ponavadi izposodili, nekaj bo seveda treba tudi kupiti. »Lani so imeli šolo v naravi na sporedu vsi trije. Oba z možem sva zaposlena, vendar z nizkimi plačami. Ena cela plača je bila namenjena tem izrednim stroškom. Celo leto se nam je poznalo. Če bi bilo treba plačati polno ceno, ki bi strošek na primer podvojila, o tem niti razmišljali ne bi.« Podobno neposredna je tudi Marta. Njen starejši sin bi moral v zimsko šolo v naravi lani, a so jo zaradi žleda odpovedali. »Prvi obrok od približno 120 evrov so nam vrnili, ampak opremo smo mu že kupili. Letos, ko dejansko gredo v ta program, pa mu smučarski čevlji tako ali tako niso več prav. Seveda bi mi bilo težko, če otroku ne bi mogla zagotoviti šole v naravi, ker vem, da se je vsi zelo veselijo. Ampak če bi ceno podvojili, bi brez slabe vesti rekla, da žal ne gre.« Tudi socialno najbolj krhki Če govorimo o ukinjanju sofinanciranja šole v naravi, bi ta ukrep najbolj udaril srednji razred, ki ni upravičen do nobenih subvencij. Starši, s katerimi smo se pogovarjali, sicer nimajo izkušenj z dodatno učno pomočjo, vendar je slika, ki jo ta ukrep prinaša, po njihovem vsem prej kot svetla. »Tudi sama delam v vzgoji in izobraževanju. Kot vidim iz prakse, imajo učno pomoč večinoma otroci, ki so poleg manjših učnih sposobnostmi obremenjeni tudi s težkim socialnim stanjem doma. Teža učne pomoči se s tem ukrepom prenaša na starše. Ti otroci pa običajno nimajo domačih razmer, v katerih bi starši to zmogli ali hoteli prevzeti. Prikrajšani bodo otroci in to tisti najbolj ranljivi,« je ostra Katarina. Ureditev brezplačne pomoči, kot to od učiteljev zahteva ministrstvo, je tudi po mnenju staršev strel v prazno. »Morda bo ta ukaz resno vzela ena od desetih učiteljic.« Primeri otrok, ki se so bili v prvih letih šolanja deležni strokovne pomoči specialnih pedagogov njihovega okolja kažejo, da so se otroci kasneje dobro znašli. »Prepričana sem, da bi nekaj primerov, ki jih poznam, brez pomoči pristalo v nekdanjem sistemu posebnih šol.« StO »Enostranski posegi v šole med šolskim letom so nesprejemljivi, še posebej zato, ker povzročajo veliko organizacijskih težav, predvsem pa težav pri zagotavljanju pozitivnih delovnih pogojev in dobrega vzdušja,« meni ravnateljica celjske OŠ Lava Marijana Kolenko. Takšni posegi prinašajo tudi veliko nezadovoljstva in skrbi, na koncu pa jih neposredno čutijo tudi otroci. Ravnatelji in učitelji bi morali pred začetkom šolskega leta vedeti, kaj jih čaka, da bi vodstva šol lažje načrtovala obremenitve posameznih učiteljev in nemoteno delo. Nujno bi morali sodelovati pri načrtovanju varčevalnih ukrepov, saj bi iz prakse lahko opozorili na zmote enostranskih posegov. Predvsem na to, kaj učenci izgubljajo z varčevanjem pri dodatni strokovni pomoči, šolah v naravi, način, je do konca redakcije podpisalo že blizu štiri tisoč ljudi. Izobraževalni sistem je eden največjih v državi, zato je najlažje uvajati ukrepe kar počez. Učitelji s Potočnikovo na čelu zavračajo uravnilovko v javnem šolstvu in zahtevajo resne strokovne spremembe. Ob neumnostih je treba reči bobu bob V zadnjih letih ministrstvo v luči pomanjkanja denarja ustavlja vse od napredovanj interesnih dejavnostih. »Nujno bi nas morali slišati, s kako hudimi težavami se srečujemo v šolah ob bolniških odsotnostih učiteljev, hude težave nas pestijo ob dolgotrajnih odsotnostih na primer učiteljice razrednega pouka, ki poučuje vse predmete. Nimamo nikogar za nadomeščanje, a pouk smo dolžni zagotavljati,« pravi in dodaja, da bi s »terena« ministrstvu priporočali varčevanje pri komisijah za izdajanje odločb za otroke s posebnimi potrebami in pri izvajanju nacionalnih preizkusov znanj, vse dokler ne bodo služili pravemu namenu. »Zdaj NZP veliko stanejo, a ničemur ne služijo.« Več možnosti za varčevanje »Varčevali bi lahko z ukinitvijo množice podpornih zavodov, inštitucij, inštitutov, ki izvajajo številne raziskave in zbirajo podatke. Vsak dan nas ti obremenjujejo v šolah, da zanje zbiramo podatke, za katere še nismo ugotovili, komu in čemu služijo,« pravi in dodaja, da je v njih zaposlenih veliko ljudi, rezultati njihovega dela pa so neznani. Prav tako bi lahko varčevali pri številu zaposlenih na mi- pa do plačil učne pomoči. Tisto, kar bi bilo vredno zamrznitve in tehtnega strokovnega premisleka pa so na primer nacionalna preverjanja znanja (NPZ). V taki obliki kot so sedaj, namreč ne služijo ničemur, niso vedno v skladu z učnimi načrti, spodbujajo nekorektno rangiranje in še kaj. »Minister Pikalo je na moje pomisleke odgovoril, da to stane neznatnih 400 tisoč evrov. Sama sem prepričana, da več. A četudi je samo 400 tisočakov, je to ogromno.« Prav tako nesmiselno je diplomirane angliste in nemciste, ki že imajo vse kompetence za poučevanje v šoli, eno leto do- Marijana Kolenko: »Ministrstvo naj bi pomagalo le najbolj socialno ogroženim učencem, sama pa izpostavljam >srednji< razred staršev, ki ne bodo zmogli plačati polne cene šole v naravi. Ta skupina družin nima nobene možnosti za subvencije, cenzus običajno presegajo za nekaj evrov, a plačevati morajo vse po polni ceni: prehrano, dejavnosti ... Zato se pogosto znajdejo v hudih finančnih težavah.« nistrstvih (ne le šolskem), kjer ogromno zaposlenih opravičujejo z množico dodatnih birokratskih nalog in zahtev. Za spremembe v šolan V šolah bi morali dobiti več podpore pri hitrejšem uvajanju ustvarjalnosti, inovativ-nosti in podjetnosti, država bi morala finančno podpreti uvajanje in razvoj inovativnih projektov, ki pri otrocih razvijajo kreativnost, razmišljanje in jih vzgajajo v aktivne državljane. Ob tem Marijana Kolenko opozarja še na dve zelo pomembni zadevi. »Morali bi motivirati dobre in kakovostne učitelje ter jih primerno nagraditi, ob čemer bi morali odpraviti uravnilov-ko pri nagrajevanju,« pravi in dodaja, da je zelo nujno tudi spremeniti komunikacijo med šolami in ministrstvom, saj bi si morali skupaj prizadevati za dobre pogoje, ustvarjalno in kakovostno osnovno šolo in še posebej za zagotavljanje pogojev in enakih možnosti za vse otroke. IS, foto: arhiv NT (GrupA) »To kar trenutno poi tragično sliko ameri skupaj razumeli, da malih ljudeh, da bod interese in da tovrstn našim plačam, bom še vedno delali po sv resnici v obraz, pove neumne stvari stran datno izobraževati zgolj zato, da lahko poučujejo v prvi tria-di. Prilagoditev pedagoških in didaktičnih znanj za najmlaj- Srednja šol »Vsaka nova oblast s ga, a noben dokumen iz uporabe. Da se dol je treba vnesti podate ličnih dokumentov. N učitelji in ravnatelji u ukvarjamo s papirji. ura, za urejanje doku deset,«pravi Iztok L' V šolah c preobrer učiteljev »Čeprav se mi ne zdi primeren način, da se odločitve v šolstvu sprejemajo brez sodelovanja strokovnjakov, na nek način razumem zadnje posege ministrstva. V odločanje glede dela v šolah se namreč vtikajo vsi, ki za to niso poklicani. Prav zato, ker se ne upošteva mnenja stroke in nas s terena, ki razmere v šolah dobro poznamo, so ukrepi tako boleči,« opozarja ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Iztok Leskovar. Po njegovem mnenju je šolsko ministrstvo tako skopo z izjavami, ker je nehvaležno komentirati stvari, za katere ne veš, kako se bodo razrešile. »Tu jih tudi razumem, saj se prah dviguje že takrat, ko ni storjeno še nič. Zato se tudi ravnatelji izogibamo konkretnim komentarjem, ker preprosto še ne poznamo vseh dejstev,« pravi, vendar ob tem tudi opozarja, da je v slovenskem šolstvu ogromno preobremenjenih učiteljev, kar se žal tudi že pozna pri njihovem delu. Šole morajo poslovati pozitivno »Srednje šole smo financirane drugače kot osnovne, Interesne dejavnosti V zadnjih letih so v šolah prav brezplačne interesne dejavnosti ponujale možnost za razvoj talentov vsem tistim otrokom, ki jim starši niso mogli plačevati praviloma dragih tečajev izven šol. AKTUALNO 13 pravice ne le za ženjajo z javnim šolstvom, nas pelje v ške razslojenosti. Dokler ne bomo vsi se kopja na ta način lomijo na nas do politične elite vedno ščitile le svoje ni ukrepi letijo proti otrokom, ne le o kot družba lahke tarče. Učitelji bomo lojih najboljših močeh. Ampak poglejmo jmo, da so v sistemu napake in dajmo ,« pravi Bojana Potočnik. še bi lahko ti že usposobljeni strokovnjaki dobili v kratkem času. Tako pa to izobraževanje na enega učitelja stane kar tri tisoč evrov. Potočnikova je ena izmed mnogih učiteljev, ki vsakotedensko pripravljajo dodatni in dopolnilni pouk. Zgodi se, da se ga od generacije 60 otrok udeležita dva. Ob tem pa jih ima pet, šest ali sedem odločbo o dodatni učni pomoči. »Uzakonijo naj obvezni dopolnilni pouk in na ta račun zmanjšajo dodatno učno pomoč.« V osnovni šoli je poleg tega na voljo 85 neobveznih izbirnih predmetov, ki so v večini sami sebi namen, iz urnikov pa so izrinili interesne dejavnosti. »Povsem nepojmljivo je, da od septembra v času krize neobvezne izbirne vsebine uvajajo še v četrte in kasneje tudi nižje razrede.« Na drugi strani pa sprememba financiranja šole v naravi vodi v ukinjanje tovrstnih programov. »Na mnogih šolah že zdaj tudi do polovice otrok ostane doma. V prihodnje jih bo še več. Srednji razred si tega enostavno ne bo mogel privoščiti, tisti, ki bi bili upravičeni do subvencij, pa prav tako ne bodo šli, ker je dodatnih stroškov na primer za smučanje še vedno preveč.« O funkciji Zavoda za šolstvo, kjer je dragih služb veliko, na tem mestu ne bomo razpredali. Za večino učiteljev predstavljajo samo širjenje birokratskega aparata, ki tako kot marsikaj v sistemu ostaja sam sebi namen. StO, foto: TV Na straneh 2 in 3 si lahko preberete o predlaganih ukrepih, ki so tako zaposlene v šolah kot ostalo javnost razburjali od začetka leta, pa bo o njih očitno še veliko razprav. Na teh dveh straneh pa si lahko preberete opozorila visokošolske učiteljice, dveh ravnateljev, učiteljice in staršev, kaj pomenijo rezi v šolstvo. Predlagajo tudi drugačne rešitve. Učna pomoč V osnovnih šolah imajo tri različne oblike dodatne strokovne pomoči učencem z različnimi primanjkljaji. Ena je učna pomoč v skladu z izdanimi odločbami komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ki deluje v okviru Zavoda RS za šolstvo in odločbe izdaja učencem s težavami na področjih slabovidnosti, naglušnosti, disleksi-je, avtizma ... To pomoč izvajajo učitelji matematike, slovenščine in angleščine. Ostala individualna in skupinska učna pomoč je sistemizirana v okviru delovnih mest ali učiteljev različnih predmetnih področij. i izmisli nekaj nove-nt doslej še ni izginil očeno delo opravi, k tudi v deset raz-Jamesto da bi se ikvarjali z otroki, se Za pogovor gre ena mentacije pa pet ali eskovar. »gromno nenjenih prejmemo namreč pogodbo za obdobje koledarskega leta. Da se šolsko in koledarsko leto razhajata, smo že navajeni,« pravi Leskovar in dodaja, da pogodbe, ki so jih prejeli, še niso za celotno koledarsko leto, a so v njih že določena odstopanja v primerjavi z lanskimi. V srednjih šolah jim zaenkrat zagotavljajo izpeljavo programov v načrtovanem obsegu, seveda pa bodo morali prebroditi znižanje stroškov splošne in poklicne mature ter zaključnih izpitov. Ker je Leskovar tudi vodja aktiva srednješolskih ravnateljev v Celju, pravi, da se bodo teh vprašanj lotili enotno v vseh šolah, kot je to tudi sicer običaj. Omejitev vpisa v poklicne in maturitetne tečaje srednje šole za gostinstvo in turizem ne bo prizadela, saj teh tečajev v šoli ne izvajajo. »Bo pa to zagotovo šok za šole, ki izvajajo oba programa,« še pravi in dodaja, da je trenutno še prezgodaj govoriti o spremembah financiranja srednješolskih programov. Pri t. i. glavarini se bodo varčevalni ukrepi zrcalili v cenah programov, naloga vodstva šole pa je, da zagotavlja pozitivno poslovanje. Iztok Leskovar: »Strokovnjaki so ljudje s spominom, vedo, kaj se je dogajalo včeraj, kaj se dogaja danes in kaj naj bi se jutri. Znajo presoditi, kaj od starega lahko zavržemo in kaj nadgradimo ter optimiziramo. Narobe je, da vse staro vlečemo naprej, zato se izgubljamo v birokracij.« Nujno varčevanje »Varčevanje je nujno, tega se vsi zavedamo. A kompromisi, ki jih sprejemamo, morajo biti pravično porazdeljeni.« Na drugačno pot ne smemo pristajati, če naj naše šolstvo oziroma znanje, ki ga mladi dobijo v šolah, ostaneta konkurenčna. Šolstvo je vedno sodelovalo pri vseh varčevalnih ukrepih in bo verjetno tudi tokrat. »Ravnatelji bomo poskušali ministrstvu pomagati z mnenji in nasveti, kako varčevati brez škode za učence in dijake. A se moramo zavedati, da mora v krizi vsak posameznik prispevati svoj delež. Upam le, da se bomo v prihodnje pogovarjali o težavah in razumeli drug drugega,« še pravi in dodaja, da je javno šolstvo stvar vseh nas. »Nerad to rečem, saj je bila še pred kratkim v zelo podobnem položaju tudi naša šola. A ko gre tako zares, kot gre zdaj, je vprašanje, ali so oddelki s šestimi ali sedmimi dijaki še sprejemljiva zadeva.« Le polno zasedene šole so namreč fleksibilne in lahko najbolj racionalno poslujejo. »So pa to praviloma šole v večjih mestih, v podrejenem položaju pa so šole v manjših krajih.« IS, foto: arhiv NT Univerza »Širša javnost najbrž ne ve, da učitelji nimajo enakih osnovnih plač. Koliko denarja dobijo, je odvisno tudi od tega, kje delajo. Pa tu ne mislim samo na tip šole, ampak tudi na občino, kjer poučujejo.« Strokovnjak, predvsem pa človek Učiteljska služba je nekoč uživala velik ugled in spoštovanje. Takšna je bila zaradi družbene klime, pozitivno mnenje o učiteljih so pri otrocih in mladini utrjevali tudi starši. Zdaj pa so oboji vse bolj zahtevni, možnosti za kakovostno delo pa so z gospodarsko krizo in vrsto nerazumljivih ukrepov vse bolj okrnjene. Omejuje ga vrsta formalnosti in zakonskih normativov. Uspešno krmarjenje med vsemi temi interesi zahteva zrelo, močno in potrpežljivo osebnost, pravi dr. Karmen Kolnik. In zanimivo, predvsem pa dobro je, da je kljub vsem težavam še vedno velika večina učiteljev prepričana, da opravlja lep poklic oziroma svoje delo ne jemlje kot poklic ampak kot poslanstvo. Na vprašanje, kakšen mora biti dober pedagog, dr. Karmen Kolnik odgovarja, da mora vsekakor biti strokovnjak na svojem področju, vendar to ni dovolj. »Predvsem mora najprej biti človek. Imeti mora občutek za učenca in za njegove potrebe. Biti mora intelektualec, ki spremlja dogajanje v družbi in razume njeno delovanje. Pri nas pa še vedno na učitelja gledamo predvsem kot na strokovnjaka na nekem področju, kar po moje ni najbolje. Tudi izobraževalni sistem učiteljev je takšen, saj so že vstopni pogoji v univerzitetno izobraževanje vezani na znanje, ki so ga dosegli v srednji šoli. Pri razrednem pouku, so vstopni pogoji vezani še na nekatere sposobnosti. Bodimo pošteni in se vprašajmo, ali je za učitelja razrednega pouka res pomembno, da ima dober glas?« Šola v naravi Šolsko ministrstvo je zdaj vsakemu učencu (subvencija v višini 67,60 evra) v 9-letnem šolanju sofinanciralo eno šolo v naravi. Ta prispevek je zelo znižal stroške vsem staršem, so pa šole lahko zaprosile še za dodatno (v celoti) financiranje za učence iz socialno šibkih družin. Odslej bo krilo stroške le za socialno najbolj ogrožene učence, sofinanciranje za preostale pa je začasno ukinjeno. Stroški za izvedbo šole v naravi so različno visoki glede na program, a v povprečju znašajo med 150 in 180 evrov. Premalo praktičnih izkušenj Poleg vstopnih pogojev in samega študijskega programa, ki ponuja tudi celo vrsto izbirnih predmetov, a jih ne morejo izvajati, ker zanje ni denarja, dr. Kolnikova, ki je na mariborski univerzi redna profesorica na oddelku za geografijo na filozofski fakulteti in oddelku za razredni pouk na pedagoški fakulteti, opozarja še na nekaj drugih problemov. »V prenovljenih študijskih programih za bodoče učitelje smo okrepili praktični del, a še vedno premalo. Najmanj dorečeno pa je pripravništvo, saj je sistem že vrsto let enak in ne ustreza več današnjim potrebam. Ker ni ustreznih mentorjev, se to delo nalaga učiteljem in se jih ob njihovih rednih obveznostih še dodatno obremenjuje. a o tem, kako morajo mnogi pripravništvo opravljati prostovoljno, niti ne govorim. Pred dnevi je ministrica za šolstvo izjavila, da so učitelji potrpežljivi in da so vedno dokazali, kako znajo nase prevzeti breme in da računa na njih. Moj komentar je, da pričakuje, da naj bodo še naprej ovce.« Karmen Kolnik: »Največji problem naše družbe je, da je namesto znanja njena najvišja vrednota znajti se. In dokler bo tako, se položaj učitelja ne bo spremenil, mladi izobraženci pa bodo odhajali v tujino.« Bomo ostali brez učiteljev učiteljev? Ob vsem, kar se dogaja, ni čudno, pravi dr. Kolnikova, da se tudi predanim učiteljem zlije kaplja čez rob. Ker pa mnogi problemi niti ne pridejo do staršev in javnosti, ima večina o tem, kakšne so razmere v šolah in kakšen je položaj učitelja, izkrivljeno sliko. Vse prevečkrat se jih, ker so del javnega sektorja, enači z javno upravo in ugodnostmi, ki jih imajo tisti, ki delajo v njej. Dr. Karmen Kolnik o višini plač v šolstvu meni: »Glede na kompetence in znanja, glede na odgovornost ter naloge, ki se jim nalagajo, učitelji niso dobro plačani, so na meji tistega, čemur bi lahko rekli, da je pošteno plačilo. Pri tem pa sploh niso plačani za vsa dela in naloge, ki jih opravljajo. Javnost najbrž ne ve, da ima asistent z doktoratom, ki izobražuje bodoče učitelje, nižjo plačo kot njegov bivši študent, ki se je zaposlil kot učitelj začetnik. Kam nas lahko to pripelje? Da bomo sčasoma ostali ostali brez učiteljev učiteljev, saj bodo vsi pobegnili v tujino po boljšo plačo in tudi boljše pogoje dela.« JANJA INTIHAR Foto: SHERPA 14 INFORMACIJE UMMMM>žmte ceneje! ! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba pnp||„T| pn(;rr.N,u naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih ^ ccčteva in oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti akcij se ne sestevajo tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S POPUSTOM NA KARTICI /2izzeua/ ^ewma/ SKINAUT SMUČARSKA SOLA CELJSKA informacije 041 616 4-64 : • ii |EnTIURo,l«.DMUi.n doc SfVin RJE kHltankll M THERMANAdj. HOTELI | MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI Celjska Mohorjeva družba golte Slovenija lesnin^ ^^WlmJjica avt([)hiša škorjanec Rezervni deli in Servis Škoijanec TDPFIT center za zdravje in rekreacijo ?MLjSk! JER.VK FUkpA Hrmtliava^ - PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA, D. D., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...) - MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - HRUSTLJAVA SKUSNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN, Marjan Ter-žan s.p., Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p., - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 12% popust na njihove storitve in blago. - ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL: Teharska cesta 35, Celje, pon,-pet. 9,00-16,00, sob, 10,00-16,00, ned, 10,00-14,00: dežurni telefon 070 771-262, NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! - SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s,p,, Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo, Tel,: 041 346 328 - CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s,p,, Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s,p,, Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje, Telefon: 041-698-283, www,avtosafir,com - 10% popust na vse svoje storitve VARILO ZA NAROČNIKE V JANUARJU flf novi tednik c www.novitednik.com tednik@nt-rc.si I 5ty!eyour v sodelovanju s CUISINE by Skaza RAZPRODAJA do -60 % V spletni trgovini www.cuisine-skaza.com in v trgovini Cuisine v Velenju v mesecu januarju na označene izdelke. novi tednik 70 / let *Snemalnik Sanyo iz obdobja, ko sta bili časopisno in radijsko uredništvo ločeni. Radijski novinarji so imeli profesionalne reporterske snemalnike, ki so dosegali kakovost posnetka za predvajanje v radijskem programu, časopisni pa so si zvečine iz svojih plač ali honorarjev kupili cenejše, a nepogrešljive »pomočnike« pri pripravi intervjujev, člankov in reportaž. Slogan »Pameten piše« pri novinarskem delu pač ne vzdrži vselej. KRONIKA 15 Krašovec »grešni kozel«? Ponovno sojenje nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Na Okrožnem sodišču v Celju se je v petek že drugič začel sodni proces zoper nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca zaradi kaznivega dejanja napeljevanja h goljufiji. To naj bi storil pri obnovi dvorca Betnava, ker naj bi na svoja podrejena vplival pri pripravi lažne dokumentacije, na podlagi katere so dobili evropski denar za obnovo. Denar je mariborska nadškofija sicer kasneje vrnila, vendar je tožilstvo v njihovem početju pri pripravi dokumentacije videlo kaznivo dejanje. Šlo je za 1,7 milijona evrov evropskega denarja. Zaradi vpletenosti v sporne posle so bili med drugim na zaporno kazen obsojeni Hilda Tovšak iz Vegrada, Anton Ekart iz mariborske nadškofije in nekdanja direktorica Betnave Dragica Marinič. Slednja dva na pogojno kazen. Vsi so krivdo priznali, razen Krašovca. Ta je bil že obsojen na dve leti zapora, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in primer vrnilo v ponovno sojenje. Sodba je bila razveljavljena zaradi absolutnih kršitev kazenskega postopka, kar pomeni, da se višji sodniki niso spuščali v vsebino sodbe. V petek je odvetnik obtoženega Velimir Cugmas sicer predlagal izločitev sodnice Romane Gradič, ker naj bi imela vpogled v domnevno Mirko Krašovec. Ali bo tudi drugič obsojen? nezakonite dokaze. Ker sodišče še ni odločalo o tem, ali so dokazi, ki so za Cu-gmasa nezakoniti, tudi res nezakoniti, je sodnica takšen predlog zavrnila in začela glavno obravnavo. Krašovec je tako dopolnil svoj zagovor že iz prvega sojenja in še vedno vztraja, da je nedolžen. Mariničeva in Ekart sta ga namreč v svojem pričanju obremenila, češ da je vedel za podrobnosti pri urejanju dokumentacije za evropski denar, kar obtoženi zanika. »Osnova za mojo obtožbo so njune neresnične in prirejene izjave. Njune podobne izjave so razlog za moje sklepanje - videl sem namreč, da sta nekajkrat imela skupne sestanke s svojima zagovornikoma - da so zagovor pripravili skupaj in si usklajeno izmislili konstrukte, da bi odgovornost prevalili na >grešnega kozla, za to pa so našli podporo tudi v javnem mnenju. Nemogoče je sicer razumeti, da obtožnica vsebuje toliko izmišljenih izjav, ki so popolnoma v nasprotju z dejstvi in dokumentacijo,« se brani Krašovec. Pravi, da pri pripravi dokumentacije za evropski denar in nadalje v projektu ni aktivno sodeloval, predvsem pa sta tako Mariničeva in Ekart samostojno urejala stvari z ministrstvom za gospodarstvo in tudi z Vegradom, ki naj bi bil izvajalec del, nato pa je postal tudi izključni nosilec poslov. Krašovec tako predlaga, da na sodišču ponovno zaslišijo oba že obsojena in tudi obsojeno Hildo Tovšak. SŠol Foto: arhiv NT (SHERPA) Tovšakove spet ni bilo Pretekli teden bi se moral začeti nov sodni postopek zoper Hildo Tovšak. Tokrat gre za kaznivi dejanji zlorabe položaja in oškodovanja upnikov. Očitajo ji sporne posle pri prenosu naložb z Vegrada na njegovo pooblaščenko, družbo Vemont, in nato še za prenos deležev na druge družbe. Poleg Tovšakove bi morala na zatožno klop sesti tudi Branka Gabrijel, ki je imela v Vegradu vodilni položaj v kadrovski službi. S Tovšakovo je že bila obsojena v prime- ru zlorabe vzajemne blagajne Vegrada, in sicer na leto in pol zapora s preizkusno dobo treh let. A je sodišče narok preklicalo. Za preklic oziroma za njegovo preložitev je zaprosila Tovšakova. Toda razlogi niso znani. Je pa sodišče že določilo drugi datum za začetek sodnega procesa, in sicer 5. februar. Tovšakovo bodo takrat v Celje pripeljali z Iga, kjer prestaja večletno zaporno kazen zaradi ostalih kaznivih dejanj. SŠol Škoberne na Dobu Nekdanji celjski sodnik Milko Ško-berne, ki je bil obsojen zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja, je v ponedeljek zvečer začel prestajati zaporno kazen na Dobu. Kot so za nekatere medije pojasnili v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, je Škoberne v ponedeljek v zapor na Dobu prišel sam, režim prestajanja zaporne kazni pa bo takšen kot v vseh drugih primerih. Najprej so ga namestili na sprejemni oddelek zaprtega dela zapora, v roku 30 dni pa bodo pripravili osebni načrt, kjer bodo določili glavne pogoje prestajanje kazni. INFO 113 Kradla po hiši Iz Šempetra tokrat poročajo o posebej predrzni tatici. V soboto sredi dneva je namreč 31-letna ženska vstopila v odklenjeno stanovanjsko hišo v ulici Ob rimski nekropoli v Šempetru v Savinjski dolini. V prostore je prišla kljub temu, da je vedela, da sta v kuhinji v pritličnem delu hiše tudi lastnika. 31-letnica je izkoristila njuno nepozornost in odšla po stopnicah v zgornje nadstropje, kjer je v spalnici našla in ukradla tri zlate prstane. Ko se je s plenom vračala, jo je lastnik hiše vendarle zalotil in jo tudi zadržal do prihoda policistov. Ti so ji v nadaljevanju preiskave celo odvzeli prostost in zanjo odredili pridržanje. Kot so sporočili s celjske policije, gre za žensko, ki je stara znanka policije. Zoper njo bodo zato napisali tudi kazensko ovadbo. Spet ropa bencinskih črpalk V Velenju je v soboto prišlo do ropa bencinske črpalke. Dogodek se je zgodil ob 18.30, ko sta roparja prišla v bencinski servis na Partizanski cesti v Velenju. Pri ropu sta bila oborožena. V prostorih črpalke sta napadla uslužbenca in nato iz blagajne ukradla nekaj denarja. Koliko, zaenkrat ni znano. Ko sta pobrala gotovino, sta pobegnila. Policija za njima še poizveduje. Oropali so tudi bencinski servis na obvoznici na Ljubljanski cesti v Celju. Neznani storilec, visok med 180 in 190 cm, oblečen v temnejša oblačila, z nožem v roki, je vstopil v prostore servisa ter od zaposlenih zahteval denar in cigarete. Ko je dobil, kar je zahteval, se je s kraja dejanja odpeljal s kolesom Gorelo zaradi dimnika Pretekli teden je gorelo v Gračnici na območju Laškega. Ogenj je zajel ostrešje starejše na pol zidane hiše, nakar se je razširil še v druge prostore. Požar je zajel tudi ostrešje novejše hiše, ki je v neposredni bližini. Kriminalisti so po ogledu kraja izključili tujo krivdo, požar je namreč izbruhnil zaradi pregretja dimnika. Nastalo škodo ocenjujejo na približno 30 tisoč evrov. Dimniški požar so morali gasilci gasiti tudi v stanovanjski hiši v Arclinu. V tem primeru se je ogenj razširil v prostore kurilnice in povzročil za približno sedem tisoč evrov škode. Zagorelo je tudi v podjetju v Arji vasi. Po prvih podatkih je do požara prišlo zaradi pregretja regulatorjev. Tuja krivda je izključena, škoda po prvih ocenah znaša 27 tisoč evrov. Zbil peško in odpeljal V petek okoli 17. ure se je v Radečah bližini mostu čez Savo zgodila prometna nesreča s pobegom. Neznan voznik osebnega avtomobila srebrne barve je namreč trčil v peško, ki je padla po cestišču, in odpeljal dalje. Za volanom naj bi v času nesreče sedel plešast moški, ki po trčenju ni ustavil niti ni poškodovani peški ponudil pomoči. Policisti zato naprošajo morebitne očividce, ki bi o nesreči karkoli vedeli, naj pokličejo na 113 ali Policijsko postajo Laško. Kaznovali dva nasilneža Policisti so na Celjskem v minuli konec tedna obravnavali dva primera kaznivega dejanja nasilja v družini. V prvem primeru so jih poklicali iz Celja, kjer naj bi moški kršil javni red in mir. Ob prihodu v družinsko hišo so ugotovili, da gre za nasilje. Osumljencu, ki je bil zaradi vroče krvi nasilen nad partnerko, so izrekli ukrep prepovedi približevanja. Drugi primer se je zgodil na Podplatu. Tam so prav tako kaznovali moškega, ki se bo moral zagovarjati še zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, ne samo zaradi nasilja. Tudi njemu so izrekli ukrep prepovedi približevanja. Zaklepajte! Te dni se je na našem območju zgodilo tudi kar nekaj vlomov. V Kraigherjevi ulici v Celju je neznan storilec vlomil v garažo in odpeljal novejše moško gorsko kolo ter lastniku povzročil za 700 evrov škode. Dve kolesi sta bili ukradeni iz garaže v Vrunčevi ulici v Celju. Škode je za tisoč evrov. Dve kolesi sta izginili tudi v Stanetovi ulici. V Pohorski ulici v Celju so prijavili vlom v osebno vozilo in tatvino ženske torbice z dokumenti in mobilnim telefonom. Vlomilce so »imeli« tudi v Drenskem Rebru na območju Šmarja pri Jelšah. Tam so neznanci vlomili v vinsko klet. Odnesli so več kosov suhomesnatih izdelkov, televizijo in nekaj alkoholnih pijač. Policisti preiskujejo tudi, kdo je prišel v preteklih dneh na vlomilski pohod v gospodarski objekt v Rečici ob Savinji in odpeljal samokolnico, dve plinski jeklenki, potopno črpalko ter starejši električni skobljič. V preteklem tednu so vlomili še v trgovino na Kidričevi cesti v Velenju. Lastnik pogreša več mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov. Škode naj bi bilo kar za pet tisočakov. Semafor delal pravilno ali ne? Že tretje izvedensko mnenje Že dve leti na celjskem sodišču traja sojenje Boru Petrušiču, ki je pred osmimi leti v križišču Čopove ulice in zahodne obvoznice v Celju povzročil smrtno prometno nesrečo, v kateri je umrl sopotnik v vozilu, v katerega je trčil. V sodnem postopku se zapleta predvsem zaradi vprašanja, ali je v križišču v času nesreče semafor deloval pravilno. Samo dva dni pred tem se je namreč v istem križišču zgodila druga nesreča, zaradi česar so vzdrževalci uredili nadomestni semafor. Po pričevanju nekaterih ta ni deloval, kot bi moral. Obtoženi namreč trdi, da je v križišče zapeljal pri zeleni luči. Zaslišali so že dva izvedenca elektro stroke, vendar sta njuni mnenju nasprotujoči. Da bi sodišče pojasnilo nejasne podrobnosti, bo angažiralo še tretjega izvedenca. Sojenje se bo tako nadaljevalo 5. marca. SŠol 16 ŠPORT 18-letnik pljuval kri za medaljo Velenjčan navdušil z desko v snežnem žlebu Slovenska reprezentanca na svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu v Kreischbergu je največ pričakovala od današnjega in jutrišnjega dneva, ko sta na sporedu slalom (kvalifikacije 8.15, finale 14.00 - Celjan Rok Marguč bo branil naslov svetovnega prvaka) in veleslalom. Toda naš tabor se že lahko pohvali z bronastim odličjem. Zanj je poskrbel pred kratkim polnoletni velenjski de-skar Tim-Kevin Ravnjak. Njegov uspeh so seveda navdušeno pozdravili tudi alpinci, saj jim je osvojena medalja znižala pritisk pred njihovimi nastopi, obenem pa poskrbela za prijetno vzpodbudo. Konec prejšnjega tedna, takoj po Na naslednjih olimpijskih igrah bo Tim-Kevin star 21 let in tedaj naj bi sledil višek kariere trenutno enega najbolj obetavnih de-skarjev na svetu. »Kasneje nisi več konkurenčen, namreč mladim je težko slediti,« Ravnjak gleda v bodočnost. osvojenem odličju, se je Ravnjak vrnil domov. Odpovedal se je nastopoma v še dveh disciplinah, v katerih pa ni načrtoval visokih uvrstitev. Po zdravniškem pregledu si je vzel čas za pogovor. Starša sta vam zagotovo pojasnila, kako ste dobili ime, kajne? Ja, priznala, sta, da sta bila precej neusklajena, ko sta izbirala ime. Odločila sta se, da bosta malce improvizirala. Na pamet jima je prišla kombinacija Tim-Kevin, ki se, vsaj zame, super sliši. In tako sem dobil ime. S sedemnajstimi leti ste na olimpijskih igrah v Sočiju osvojili osmo mesto, že dva meseca pa se sami vozite z avtomobilom pokrovitelja ... Športni model so mi posodili za eno leto. Izpit pa sem opravil dva dneva po dopolnjenem osemnajstem letu. Zelo mi koristi. Pri nas je malo primernih poligonov, zato se usedem v avto in se odpeljem na nekajdnevni trening v Avstrijo, Švico ... Ste tretji najboljši na svetu v snežnem kanalu, zelo atraktivni disciplini, ki je dinamična, saj je sestavljena iz vožnje in skokov. Kako vi opišete vašo disciplino tistim, ki je ne poznajo? Nastopamo v veliki polcevi, visoki sedem metrov, dolgi pa od 100 do 200 metrov. Izvedemo od pet do sedem skokov, čim višjih. Sodnike moramo navdušiti z vragolijami, kombinacijami trikov, različnimi prijemi deske, ko smo v zraku in tako naprej. Ste zdaj zdravi, kaj se je dogajalo na prizorišču svetovnega prvenstva? Zaradi slabega zdravstvenega stanja sem se odločil, da izpustim dve disciplini in se vrnem domov. Štiri dni pred tekmo sem zelo malo spal. Zaradi suhega kašlja sem se začel že zgodaj prebujati in spal v povprečju le okoli štiri ure. Krvni izvid je ta teden pokazal, da se nisem okužil in da nasploh nimam resnejših težav, vsekakor pa sem potreben počitka. Upam, da se bom v zaključku sezone še lahko udeležil pomembnejših tekem. Na SP v Kreischbergu so naši deskarji v snežnem parku ostali brez finala. V kvalifikacijah se je še najvišje prebil Celjan Tit Štan-te s 24. mestom (24. tudi v žlebu), Max Kralj Kos iz Ločice pri Polzeli je bil 44. (31. v žlebu). Odkod izvirajo vaše težave? Zaradi mrzlega zraka se prehla-dim, grlo mi oteče in nastanejo krvni izcedki. Ja, pred tedni sem tudi pljuval kri. Imam pač kronične težave z grlom. Doslej še nisem imel takšnih težav s spancem kot v Krei-schbergu. Zavoljo suhega kašlja nisem prišel do sape, pojavili so se še želodčni krči. Manjkalo mi je energije ... Toda ko je bilo treba, sem se zbral in storil, kar sem moral. Kaj je bilo odločilno na sobotni tekmi? Prvino z dvema saltama in tremi vijaki sem izvedel v vseh treh vožnjah. V prvi je bila zelo solidna, a sem bil zadržan, saj nisem želel pretiravati z višino. V drugi vožnji Tim-Kevin Ravnjak na odru za zmagovalce v Kreischbergu je bil moj cilj vse skupaj izboljšati, a mi ni uspelo. Od osmega leta sem v reprezentanci in navkljub dvema naslovoma mladinskega svetovnega prvaka sem želel vse skupaj kronati z vzponom na oder za zmagovalce. Zdi se mi, da mi je uspela popolna vožnja, sodniki so bili na srečo povsem objektivni. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv TIM-KEVIN RAVNJAK V Hrusevcu derbi vodilnih ekip Izvrsten Dragiša Drobnjak je v zadnji minuti tekme v Domžalah zadel trojko, nato še odvzel žogo tekmecem. V 14. krogu 1. slovenske lige za košarkarje so bila uspešna štiri moštva od petih s celjskega območja. Poražena je bila le šoštanjska Elektra, ki je pred domačimi gledalci po dobri predstavi z 81:70 izgubila proti Krki in ostaja brez zmage. Rogaška je v domači dvorani s 93:67 premagala slabo ekipo Maribora. Šentjurski Tajfun je v Domžalah ves čas lovil domači Helios. Zaostajal je že za deset točk, a se je na koncu po pravi drami s 77:75 razveselil še 13. zmage. 24 točk je dosegel Ivan Držic, ki je iz igre za dve točki metal 4-4, zadel tri trojke in vseh sedem prostih metov. Zlatorog ne popušča Laški košarkarji po deseti zmagi ostajajo tik pod vrhom lestvice. Ob neprepričljivi predstavi so z 79:72 še drugič v sezoni premagali Šenčur, ki ima sicer najiz-kušenejšo ekipo v ligi (Smi-ljan Pavič, Dario Krejič, Boris Jeršin, Jure Eržen). Ta je tekmo dobro začel, Laščani pa so do odločilne razlike prišli sredi zadnje četrtine. Med drugim so bili ključni meti za tri točke. Igralci Zla-toroga so z 21 poskusi zadeli 9 trojk, nasprotnik z 29 le 5. »Vesel sem nove zmage, saj smo z njo bliže nastopu v ligi za prvaka. Nismo prikazali najboljše igre, fantje niso pokazali prave energije, in če se izrazim tako, kot to počno Slovenci, je bila igra >k'r neki<. Ves teden so nas pestile tudi poškodbe, na koncu pa šteje pomembna zmaga,« je dejal trener gostiteljev Predrag Milovic, ki je v Sloveniji sicer že 26 let. Saša Zagorac je dosegel 20 točk. Vročica v Hruševcu V soboto, ko bo na sporedu 15. krog ligaškega dela sezone, se zanimiv obračun obeta v Šentjurju, kjer bo vodilni Tajfun pričakal drugouvrščeni laški Zla-torog. Gostitelji si želijo še naprej ostati neporaženi, dobro so končali tekmo v Domžalah in trener Dejan Mihevc je dejal: »Helios je srečanje začel zelo čvrsto in agresivno. V prvi četrtini smo se na to nekoliko slabše odzvali, v preostanku prvega polčasa pa nato vzpostavili ravnotežje. Tekma je bila do konca negotova, z nekoliko večjo borbenostjo pri skoku pa smo se prebili do zmage.« Prvi obračun med Šentjurčani in Laščani se je v Treh lilijah končal s 86:77. »Vse bomo naredili, da v Šentjurju zmagamo. Tajfun je na prvi tekmi v Laškem igral zelo dobro, mi pa smo izgubili kar 20 žog. Imamo še ogromno rezerv. Verjamem, da bodo gledalci prišli na svoj račun,« napoveduje laški strateg Milovic. Hopsi na krilih Rizmana Polzelski košarkarji so se morali pred svojimi navijači krčevito potruditi, da so proti Portorožu prišli do pete letošnje zmage (80:73). Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnji četrtini. Med 27. in 36. minuto so Hopsi dosegli delni izid 18:5 oziroma 12:0, potem ko je Portorož vodil z 62:57 na začetku zadnjih desetih minut. Pri domačih je bil najučinkovitejši Jan Riz-man, ki je dosegel 25 točk ob metu iz igre 10-12, vpisal pa je tudi 9 skokov. S članom Tajfuna Ivanom Držicem sta bila najboljša igralca 14. kroga. Trener Vladimir Rizman je bil upravičeno zadovoljen: »Čestitam fantom za potrpljenje v igri. Prvo četrtino smo odigrali fantastično, nato pa drugo in tretjo zelo slabo. V zadnjih šestih minutah smo nato ponovno prikazali igro v obrambi iz zadnjih treh tekem in izkoristili naše prednosti. Za zmago je zaslužen celoten kolektiv na čelu z Janom Rizmanom, s Simom Atanackovicem in z Goranom Jagodnikom.« Polzelani za petim mestom, ki kot zadnje pelje v ligo za prvaka, zdaj zaostajajo le še za zmago, do konca rednega dela pa jih čaka še osem tekem. V soboto bodo gostovali pri neposrednem tekmecu Grosbasketu. Težave z zdravjem Celjske košarkarice so v 10. krogu Jadranske lige v Beogradu doživele prvi letošnji poraz. Prvak lige Radi-voj Korac je bil uspešnejši s 73:68. Celjanke so nastopile zelo oslabljene. Zaradi poškodb oziroma bolezni so manjkale Marica Gajic, Zala Lešek, Alma Potočnik in La-risa Ocvirk. Kljub temu so Celjanke ves čas vodile, a v zadnji minuti gostiteljicam, ki so bile pričakovano precej bolj sveže, dopustile, da so prišle do zmage. »Vodili smo skoraj celotno tekmo, vendar je nismo prelomili z vodstvom za 10 ali več točk. Na koncu je do izraza prišla >daljša klop< domače ekipe, ki je bila bolj zbrana,« je dejal trener Damir Grgič. Athlete je ekipo Radivoja Koraca v svoji dvorani premagal kar za 32 točk in je še vedno v prednosti pred njim ter ima še naprej na široko odprta vrata do končnega prvega mesta v skupini B. V soboto (17) bo v Celju gostoval skopski Badel. MITJA KNEZ Foto:: SHERPA NA KRATKO Odličen Petrin uvod Tunis: Judoistka celjskega Sankakuja Petra Nareks je novo sezono začela z zmago na tekmi svetovnega pokala. V kategoriji do 52 kilogramov je premagala štiri tekmice, v finalu Finko Sundberg. Anka Pogačnik (do 70 kg) je osvojila srebrno medaljo, bronasto pa je v žep pospravil Adrian Gomboc (do 66 kg). Žal slovenskih judoističnih asov ne bo na ponedeljkovi prireditvi Šport v Celju 2014, saj se bodo pripravljali v Braziliji. Športna zveza Celje očitno ni preverila možne udeležbe njenih najboljših športnikov. Samoplačnik Čater Ljubljana: Izvršni odbor SZS je potrdil seznam 13 alpskih smučark in smučarjev, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu v ZDA. Na njem sta tudi Ana Drev iz Šmartnega ob Paki in Celjan Martin Čater. 22-letni Čater ima le eno uvrstitev med 30 najboljših v tej sezoni v svetovnem pokalu, zato bo moral sam kriti stroške. V Wengnu je v kombinaciji osvojil 22. mesto. Napolnili, a premalo Celje: Zaključen je redni del državnega prvenstva v hokeju. Celjani so lovili tretje mesto, Mariboru nasuli sedem golov, a še vedno premalo, da bi prehiteli Triglav. V četrtfinalu se bodo pomerili z Bledom, prvi obračun bo v sredo v Celju. Po polfinalu obračunov za tretje mesto ne bo, na HZS pravijo, da zavoljo pomanjkanja časa. (DŠ) novi tednik C DOPT 1 ~7 Št. 3, 22. januar 2015 OfUnl I/ V Braslovčah finale pred finalom Savinjska dolina gostila zaključne pokalne odbojkarske boje Pokala so dvignili odboj-karji ACH Volley in odboj-karice Nove KBM Branika. Finalna obračuna sta bila v Šempetru, Braslovče pa so gostile polfinalni tekmi odbojkaric. Tako OK SIP Šempeter kot ŽOK Braslovče sta pričakovano obtičala v polfinalu, a svojih navijačev nista razočarala. Savinjska kluba sta vzorno pripravila zaključna turnirja in zagotovo se je še več mladih navdušilo nad odbojkarsko igro. Vrnitev med elito? V petek so se Šempetrani hrabro upirali igralcem Salonita. Tako v prvem kot v drugem nizu so osvojili 22 točk. Klonili so v končnicah, v tretjem pa zbrali 16 točk. Trener in predsednik drugoligaša je Sebastjan Ci-lenšek: »Izpolnili smo svoj cilj, Salonit nas namreč ni nadigral. Morda smo si zaslužili en osvojen niz. Pika na i sta bila polna dvorana in odlično vzdušje. Mi smo amaterji, treniramo trikrat Napadalno akcijo Katje Mihalinec spremljajo (z leve) Zala Zbičajnik, Katja Mihevc in Špela Bednjanič. Med predstavitvijo ekip: pozdrav v skoku trenerja Zorana Jerončiča in Nike Markovič. V ozadju je pomočnica trenerja Damjana Mihalinec. Sebastjan Cilenšek do štirikrat na teden. Za dolgoletni trud se zahvaljujem igralcem Marku Bo-jinoviču, Rudiju Zupancu, Dejanu Udrihu in Klemnu Hrastovcu.« Med najboljša štiri moštva se je Šempeter uvrstil po zmagah nad Mariborom in Go Volleyjem. Kdaj se bo vrnil v 1. ligo? »V drugi ligi vodi Žirovnica, mi smo na drugem mestu. Želimo ga zadržati in se preko kvalifikacij vrniti med elito,« pravi Cilenšek. Možni nasprotniki so Ravenčani, Mariborčani, Šoštanjčani in Novogoričani. Odločil zgolj sprejem V nedeljo so v Šempetru pred 400 gledalci štirinajstič pokalne prvakinje postale Mariborčanke, ki so s 3:0 premagale Koprčanke. Slednje so zbrale le 42 točk, kar pomeni, da je bil finale pred finalom v soboto v Braslovčah, kjer so se gostiteljice bolj upirale ekipi Nove KBM Branika. Zbrale so namreč 60 točk (21, 12, 17). Obračun se je začel s polurno zamudo, kajti Koprčanke so po petih nizih presenetljivo izločile Kamničanke. Odboj- karice Braslovč so v uvodnem nizu visoko zaostajale. Ko so se znebile treme, so nanizale pet točk in se približale na 17:21, toda pri gostjah se je dokončno razigrala Srbkinja Ana Starčevič (skupno je zbrala kar 23 točk). Drugi niz je bil izenačen do 8:8, sledil pa je katastrofalen sprejem gostiteljic in Kaučičeva je po devetih začetnih udarcih povišala na 17:8! Naboja Braslov-čankam ni zmanjkalo tudi v 3. nizu, saj so povedle z 10:6. Gostje so resno vzele grožnjo in znova s strupenimi servisi - bivše igralke Braslovč Sobo-čanove - odločile dvoboj. Neustrezen sistem Razmerje v kakovosti morda najbolje ponazorita proračuna klubov; mariborski je višji vsaj za petkrat. Trener Braslovčank Zoran Jerončič noče primerjati sposobnosti klubov glede denarja: »S tem se ne smemo ukvarjati. Mariborčanke so pač boljše, izkušenejše, mi pa imamo mladinsko ekipo. Na Kubi nimajo proračunov, pa so vrhunski. Naša možnost je bila le idealna predstava ob slabši igri tekmic, ki bi nas morale obenem še podcenjevati. A v prejšnji sezoni so se malce opekle v naši dvorani in so bile opozorjene. Nisem razočaran, nasprotno, zadovoljen sem.« Jerončiča jezi sistem tekmovanja v državnem prvenstvu. »Ni pošteno, da se bosta Branik in Calcit Volleyball priključila šele v četrtfinalu. Za deset let naprej vem, kdo bo prvak. Težko je delati ...« Jih bodo premamili? Mladim Savinjčankam ni pomagalo domače igrišče. Zdelo se je, da je bilo zanje tokrat prej ovira kot pred- nost. Devet točk je zbrala odlična levičarka Nika Markovič: »Naša želja je bila velika, zato smo začele v krču. V nedeljo bomo skušale v svoji dvorani obraniti naslov mladinskih prvakinj, nato pa se bomo podale v lov na polfinale državnega prvenstva pri članicah.« Podobno je razmišljala tudi Katja Mihalinec: »Upale smo na vsaj en osvojeni niz. Skušale bomo še napredovati do končnice državnega prvenstva, ki sicer ni pošteno zastavljen, in vzeti kakšen odmeven skalp.« Predsednik ŽOK Braslovč Marjan Kumer je le tuhtal, kako še vsaj eno sezono zadržati skupaj skupino najstnic. V nedeljo se bodo v polfinalu DP ob 10.00 pomerile mladinke Braslovč in Zreč, ki prav tako opazno napredujejo. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Zelo zanimiv je bil plesni nastop braslovških otrok. Z Japoncem nad Maribor? Žreb polfinalnih parov pokala NZS ni bil ugoden za nogometaše Celja. Za preboj v finale se bodo pomerili z Mariborčani. V tolažbo jim je zgolj dejstvo, da bodo povratni obračun odigrali doma. Prva tekma bo 15. aprila v Ljudskem vrtu, druga pa teden dni kasneje v Areni Petrol. Na prvi pripravljalni tekmi so v gosteh z 8:1 premagali av- strijskega tretjeligaša Wolfs-bergerja. Dva gola je dal Benjamin Verbič, po enega pa Nino Pungaršek, Andraž Žurej, Sunny Omoregie, Nik Fasvald, Gregor Bajde in Va-lon Ahmedi. V prvi postavi je zaigral 22-letni Yuto Kubo. Japonec je zelo hiter in bo morda na krilu nadomestil Oršica. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Yuto Kubo Panorama MALI NOGOMET 1. SL, 11. krog: Bronx - Do-bovec Pivovarna Kozel 0:6 (0:4); Vojsk (3, 11, 13), Kugler (17), Simeunovič (25), Marot (40). Vrstni red: Dobovec 30, Litija 25, Oplast 20, Maribor 19, Puntar 18, Extrem 17, Sevnica 15, Velike Lašče, Bronx 5, Benedikt 4. KOŠARKA 1. SL, 14. krog: Hopsi - Portorož 80:73; Rizman 25, Ata-nackovic 15, Jagodnik 14; Hodžič 16, Zlatorog - Šenčur 79:72; Zagorac 20, Lapornik 15, Jovanovič 13; Pavič 23, Rogaška - Maribor 93:67; Če-bular 26, Dimec 14, Ferme 12; Morina 17, Helios Suns -Tajfun 75:77; Upshaw 19; Dr-žic 24, Lelic 18, Drobnjak 15, Elektra - Krka 70:81; Bajramlic 19, Hasic 14, Kosi 9; Armstead 19. Vrstni red: Tajfun 26, Zlatorog 23, Rogaška 22, Krka 20, Šenčur, Grosbasket 19, Hopsi, Portorož, Helios, Maribor 17, Elektra 13. 2. SL, 11. krog: Terme Oli-mia - Lastovka 97:86; Trupaj 23, Kavgič 21, Remus 18; Pu-šič 19, ECE Celje - Plama Pur 70:60; Babič 26, Krasniči 9, Brolih 8; Zalar 15. Vrstni red: LTH Castings, Terme Olimia, Lastovka 20, Črnomelj, Parklji 18, Slovan, Triglav 17, Celje 15, Plama Pur, Litija 14, Ajdovščina 13, Hrastnik 12. 1. SL (ž), 11. krog: Konjice - Athlete Celje 44:85; N. Klančnik 8, Murn, Einfalt 6; Lisec 17, Dojkic, Abramo-vič 14. Vrstni red: Athlete 22, Grosbasket 19, Triglav 18, Maribor 15, Konjice 14, Domžale 11. (MiK) Športni koledar Petek, 23. 1. MALI NOGOMET 1. SL, 12. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Extrem (21). Sobota, 24. 1. KOŠARKA 1. SL, 15. krog, Šentjur: Tajfun - Zlatorog, Grosuplje: Grosbasket - Hopsi (20). 2. SL, 12. krog: ECE Celje - Triglav (19.30), Črnomelj -Terme Olimia (20). Jadranska liga (ž), 12. krog: Athlete Celje - Badel (17). Sreda, 28. 1. KOŠARKA 1. SL (ž), 12. krog: Athlete Celje - Maribor (20). 18 MALI OGLASI / INFORMACIJE Oči zapremo in v spominu te uzremo. Nikjer te ni in to boli... Toliko lepega vsem nam si dala, v naših srcih večno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, tašče, stare mame, babice, sestre in tete MARIJE OGRAJENŠEK roj. Jereb iz Belega Potoka pri Frankolovem (2. 4. 1936 - 10. 1. 2015) se želimo iskreno zahvaliti vsem vam, ki ste nam v žalostnih trenutkih ostali ob strani in z nami delili bolečino. Hvala vam za vsak ljubeči stisk roke, za tople in sočutne objeme ter iskrene besede v tolažbo. Iskrena hvala infekcijskemu oddelku bolnišnice Celje, ki ste ji lajšali bolečino in namenjali pozornost. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. patru Branku za opravljen obred in sveto mašo, govornici Kristi Pristovnik za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Raj. Z žalostjo v srcih hčerki Hilda in Majda z družinami MOTORNA RENAULT clio, 1995, še registriran, bencin, v voznem stanju, kupim. Telefon 070 369-627. 131 VOZILA PRODAM STROJI SEAT leon 1,4 bencin, 5/2001, temno zelen, 188.000 km, lepo ohranjen, prodam za 1.650 EUR. Telefon 031 228-689. PRODAM 155 GOLF W 1,4, registriran do 15. 11., lepo ohranjen, športni tip, prodam. Telefon 070 707-365. KUPIM 214 KUPIM OSEBNO vozilo, od letnika 1995 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 031 687-477. 17 AVTO, od letnika 2000, lahko je poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 041 567-747. 20 Svet Javnega zavoda OTROŠKI VRTEC ŠMARJE PRI JELŠAH, Slomškova 13, 3240 Šmarje pri Jelšah na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na izredni seji Sveta zavoda JZ Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah 7. 1. 2015, razpisuje delovno mesto R A V N A T E L J A (m/ž) Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12 - ZUJF in 57/12 - ZPCP-2D). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo 1. 7. 2015. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku, slednja ob oddaji vloge ne smeta biti starejša od 30 dni ter pisno izjavo, da pri kateremkoli drugem sodišču zoper kandidata/-ko ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost) pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet JZ Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah, Slomškova 13, 3240 Šmarje pri Jelšah z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja«. Svet vrtca vlog v e-obliki ne bo upošteval. Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Svet Javnega zavoda Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah Tvoje srce je omagalo tvoj dih je zastal a spomin nate bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, brata in strica FRANČIŠKA LIPIČNIKA iz Dobojske ulice 39 se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili pisno in ustno sožalje, iskreno zahvaljujemo. Še posebej hvala gospodu za opravljen cerkveni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: žena, Željko z družino in Darja z družino CEPILEC za drva, na sveder, prodam za 200 EUR. Telefon 031 532-444. 132 TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univer-zal, Štore, Tomo Vinkovič, Fiat, letnik traktorja ni pomemben, in motokulti-vator, kupim. Telefon 041 678-130. p TRAKTOR, do 90 KM, lahko poškodovan ali v okvari, dobro ali slabše ohranjen, kupim. Telefon 040 507-060. 20 KMETIJSKE stroje, vitel, pajka ali moto-kultivator Muta kupim. Telefon 051 681-856. Š 15 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija FRIDRIHA DOSEDLE iz Celja, Savinjsko nabrežje 3 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu podarili cvetje in sveče. Hvala za vsa ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se gospe Mariji Hudej za besede slovesa in dr. Žmavcu za dolgoletno zdravljenje. Žena Marija z družino Varex Varstroj Lendava, star 30 do 35 let, kupim. Telefon 031 549-996.212 MENJAM TRIBRAZDNI obračalni plug zamenjam za dvobrazdni plug, 14 col, menjam. Telefon 031 649-414. I en S 7 PRODAM KLASIČNO hišo, 64 m2, enosobno, dvosobno stanovanje in vikend prodam. Telefon 070 369-627. 131 dlMTS astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,! GRADBENO parcelo, na sončni legi, v Šentjurju, prodam. Telefon 041 836-398. 169 VINOGRAD, 580 trt, zidanica, voda, elektrika, Posavje, prodam. Telefon 041 859-248. 194 ZEMLJIŠČA za prodajo brunaric in vikendov kupim na območju Celja in okolice. Telefon 041 622-700, Andrej; www. alp-les.com. 111 STANOVANJE PRODAM mimm astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE ODDAM _i cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po caniku vašega operaterja GSM 041404 935 V SPOMIN Minili sta dve žalostni leti, kar se je od nas poslovil naš ljubljeni mož, oče in dedi IVAN ZUPANC Zelo te pogrešamo, v naših srcih boš živel večno. Tvoji najdražji Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so tu in ostanejo ... (J. Medvešek) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija VINKA JECLA iz Celja, Brodarjeva ulica 21 (23. 9. 1931 - 6. 1. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter sočustvovali z nami. Hvala celotnemu osebju Zdravstvenega doma Celje in Splošne bolnišnice Celje za pomoč pri njegovem zdravljenju. Hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Hvala tudi pogrebni službi Veking. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Kdor živi v srcih svojih dragih, ni mrtev. Žalujoči vsi njegovi DELUJOČ starejši varilni transformator ZARADI upokojitve prodamo podjetje s področja ekologije Ekosan, d. o. o., Gotovlje 84 a, Žalec. Informacije na e-mail: ekosan-slo@siol.net. n Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana. ŠKOFJA vas. Zraven konjeniškega kluba prodam zemljišče, 9.000 m2, z urejenim dovozom. Telefon 041 725-092. 207 KUPIM SOBE za najem, popolno opremljene, svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, po ugodni ceni. Uredimo tudi subvencijo stanovanja. Lokacija: Lešer, Lopata pri Celju. Telefon 051 379-031, 041 763-800, (03) 5471-244. p POPOLNOMA opremljeno garsonjero v Novi vasi, vseljivo 1. 2. 2015, oddam v najem. Telefon 031 354-344, Irena. 58 OPREMLJENO stanovanje za eno ali dve osebi in stanovanje do štiri osebe oddam po EZ I zakonu, člen 333 in 334. Telefon 041 650-737, 070 418-525. 114 OPREMLJENO enosobno stanovanje, št. energetske izkaznice 2015-63-795012, oddam. Telefon 051 606-999. 186 V BLIŽINI Celja oddam stanovanje, poseben vhod v privatni hiši. Telefon 070 707-365. 214 PRODAM DVE otroški posteljici, z vso opremo, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 949-005. S 10 NOVIGRAD. Zraven mestne plaže, 20 m od morja, prodamo dvosobno stanovanje, 35 m2, vpisano v ZK. Telefon 041 350250. 206 TRAJNO DELO V ŠVICI - TAKOJ! Za redno delo v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele (kanton Zürich in okolica) iščemo kandidate z naslednjimi kvalifikacijami: • dipl. medicinska sestra/dipl. zdravstvenik • diploma psihiatrične zdravstvene nege • diploma II. stopnje zdravstvene nege • diploma operacijsko-tehnične asistence • zdravnike z zaključeno izobrazbo in z 2 do 3 leti izkušenj s področja somatskih ali geriatričnih bolezni ali z interesom za področje geriatrije. Pričakujemo: • zaključeno izobrazbo vsaj VI. stopnje zdravstvene smeri • slovensko državljanstvo • osnovno znanje nemškega jezika (ali pridobljen certifikat nivo B2) Prednosti za vas: • takojšen delovni vizum • pomoč pri iskanju stalne nastanitve (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • stabilna zaposlitev, zelo dobri delovni pogoji in okolje, dobro plačilo ter zavarovanje • smo vaš partner za vsakršna vprašanja tudi po začetku dela v Švici • vsi operativni in administrativni postopki na naši strani so naš strošek in so za vas seveda brezplačni Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: info@staehlipersonal.ch * 0041 55 610 12 12 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji. ENOSOBNO in dvosobno stanovanje, opremljeno ali neopremljeno, oddam v najem. Telefon 070 369-627. 131 Stâhli Personal / Iris Stàhll - Dečko / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu www.sta8hllp8rsonal.ch p 91 MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 ZAHVALA 3. januarja nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedo JANEZ KOVAČ -JANKO iz Šibenika 39, Šentjur Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi 147 Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše zlate mamice, žene in babice ZDENKE MASTNAK iz Šentjurja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vsak ljubeč stisk roke, za tople in sočutne objeme ter iskrene besede tolažbe. Iskrena hvala Onkološkemu inštitutu Ljubljana za paliativno zdravljenje in osebju Zdravstvenega doma Šentjur. Prisrčna hvala dr. Goranu Šiljegu ter dr. Lju-bomiru Ilicu za vso pozornost in strokovno oskrbo pri lajšanju bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Iz srca se zahvaljujemo tudi naši ljubi sosedi Rosandi Klakočer za nesebično pomoč, ki jo je sleherni trenutek nudila naši mamici, da je zmogla prenašati bolečine. Hvala družinama Verk in Oprešnik za vse, kar sta dobrega naredili za nas. Hvala pogrebni službi Zagajšek, gospodu župniku za lepo opravljen obred in govorniku gospodu Stanetu Seničarju za ganljive besede slovesa. Hvala vsem tistim, ki vas v zahvali nismo posebej imenovali, pa ste nam pomagali v teh najtežjih trenutkih. Žalujoči vsi njeni n f ^ Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, v naših srcih ti naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete MARIJE TURNŠEK iz Brezove 13, Šmartno v Rožni dolini (26. 8. 1928 - 1. 1. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Merkurja in Glasbene šole Celje za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše, denarno pomoč in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, sosedi Anici za molitev, govornici za ganljive besede slovesa, pevkam in pevcem cerkvenega pevskega zbora, trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Posebej se zahvaljujemo osebju Špesovega doma Vojnik za dolgoletno oskrbo in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam pomagali, pa vas nismo posebej omenili. Žalujoči vsi njeni Kar je zapisano globoko v srcu, se nikoli ne more izgubiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica VIDA JAZBINŠKA iz Celja, Tkalska ulica 14 (23. 5. 1922 - 7. 1. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalja. Hvala Policijskemu upokojenskemu klubu Maksa Perca iz Celja in Zvezi borcev Dolgo polje, govornici gospe Srebočan pa za ganljive besede slovesa. Posebna zahvala Lojzki Plevnik, Francu Arbajterju in Jožetu Škobernetu, prav tako policijski upravi za odigrano Tišino in pevcem za zapeti pesmi. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi V bolečini srčni naši le eno upanje živi, da nekoč tam v zarji zlati se bomo znova srečali. V SPOMIN JERNEJU KRAŠOVCU (17. 5. 1988 - 22. 1. 2011) Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njegovi L 12 Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. Zdaj pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice LJUDMILE ANTLEJ iz Gorice pri Dobju (30. 9. 1935 - 14. 1. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje ter nam v težkih dneh stali ob strani. Hvala osebju bolnišnice Topolšica in ZD Planina za pomoč v času bolezni, še posebej pa sestri Pavli in zaposlenim v podjetju Sapio. Hvala pogrebni službi Žalujka, gospodu župniku Petru Orešniku, pevcem, trobentaču in govornici. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala tudi sodelavcem iz kolektiva Štore Steel. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, vsem, ki postojite ob njenem grobu in vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: otroci Milena, Darij in Stane z družinami 213 PRALNI stroj, kombiniran hladilnik, sušilni stroj, štedilnik, plin, elektrika, mini pomivalni stroj in ostalo, prodam. Telefon 070 332-210. 185 JEDILNIŠKO garnituro, mizo in 6 stolov, prodam. Telefon 041 685-913. l 18 KUPIM RABLJENO peč za centralno Tam Stadler, 34.000 kalorij, Petrovče, kupim. Telefon 070 369-627. 131 AKUSTIKA KUPIM DIATONIČNO harmoniko, lahko je nekoliko starejša, kupim. Telefon 030 414476. 20 PRODAM nesnice - jarkice. rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 41 PRAŠIČE, težke 40 in 100 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon 041 656-078. 60 BIKCA in teličko, stara 7 in 12 dni, oba simentalca in 3 mesece staro teličko, prodam. Telefon 070 250-441. 88 TELICO, težko približno 550 kg, prodam za 950 EUR. Telefon 041 758-035. 139 10 mesecev starega bernskega planšarja prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 070 693-055. 144 PRAŠIČA, težkega približno 100 kg, hranjenega s kuhano hrano, prodam. Telefon 041 879-750. 158 BIKCA, čb pasme, težkega 200 kg, ugodno prodam. Telefon 041 654-729. Š 12 TELIČKI simentalki, stari 14 dni, prodam. Telefon 031 312-070. 183 KRAVO, staro 2 leti, s teletom, simentalko, pašno, prepuščeno in teličko, od 120 do 250 kg, prodam. Telefon 031 467862. 187 TELICO sivko, brejo sedem mesecev, prodam. Telefon 041 793-717. 188 BIKCA, starega en mesec, čb, prodam. Telefon 031 703-799. 197 PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Nudim prevoz ali zakol. Telefon 041 295-239. 201 BIKCA, težkega 180 kg, prodam. Telefon 051 304-140. 203 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, staro 4 leta, prodam. Telefon 031 588-031. 204 TELIČKO simentalko, težko 180 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 17 BIKCA simentalca, starega 4 mesece, prodam. Telefon 031 766-527. 205 PRAŠIČA, težkega približno 190 kg, celega ali polovico, krmljen je z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5728-526. 209 PRAŠIČE, od 40 do 220 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 051 214-174. p BIKCA, starega 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 774-773. 216 LEPO teličko simentalko, težko približno 230 kg, prodam. Telefon 041 222-375. 215 BIKCA, šest mesecev starega simentalca in limuzin, oba mesni tip, prodam. Telefon 041 903-680. 196 KUPIM BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg in telice za zakol, kupimo. Telefon 031 832-520. 129 MENJAM BREJE pašne telice in krave menjam za kravo ali telico za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533-745. PRODAM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 295 KOBILO, brejo, kmečko, kupim. Telefon 070 370-985. 39 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 2 SENO v kockah in okrogle suhe bale prodam ali menjam za telice. Telefon 041 226-649. 173 (211) OSTALO PRODAM 184 SUHE jurčke prodam. Telefon 041 210119. 63 SILAŽNE bale, kakovostne, prodam. Telefon 031 612-160. 112 DOMAČE ocvirke prodam. Telefon 031 546-951. 140 DOMAČO koruzo prodam. Telefon 031 649-414. Š 7 VINO, mešano, belo in modro frankinjo, z območja Sladke Gore, prodam. Telefon 051 664-001. 168 (171) KORUZA, tritikala in pšenica naprodaj. Možna dostava. Telefon 041 742-334. 172 (175) 200 l vina jurka ugodno prodamo. Telefon (03) 5794-316. 182 SENO, 1. in 2. košnje, v kockah ter suha bukova drva, možna dostava, prodam. Telefon 041 763-763. 3732 SENO v kockah in gozd prodam v okolici Šentjurja. Telefon 041 641-333. 14 PRAŠIČE, težke od 100 do 140 kg in koruzo v zrnju, prodam. Plačilo po dogovoru. Telefon 041 876-978. p SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 59 IZABELO, jurko, nič špricano, 100 l in dve sobni kolesi ugodno prodam. Telefon 5461-567, 030 929-341. 130 Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC MALI OGLASI / INFORMACIJE NUDIM DELO UPOKOJENCU Voznik in prodajalec na terenu Delo za 4 ure Telefon 041 807 060, Aleš Vaša oskrba, d. o. o. TELIČKO simentalko, težko 150 kg in suha metrska bukova drva, 4 m (1 klaftra) prodam. Telefon 051 362-145. 162 KRMO, tri košnje, 2014 ročno spravilo, dve nakladalki in šrotar za zrnje ali klasje, brez motorja, prodam. Telefon 070 612-705. 159 PRAŠIČE, težke od 40 do 100 kg in luščene orehe prodam. Telefon 041 836-398. 169 (172) SUHE okrogle bale, prva košnja, in traktor Lindner, 22 KM, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 683-810. š 11 KOMBINIRANO kuhalno ploščo, tri plin, ena elektrika, ugodno prodam. Telefon 030 650-066. 190 MACESNOVE in hrastove deske, debelina 30 in 50 mm, ugodno prodam. Telefon 041 295-239. 201 KOLO, 21 prestav, gorsko, novo in motorno kolo Honda 125 ČBR, kot novo, prodam. Telefon 070 707-365. 214 TRAKTORSKE verige, 11-28 in verige »pod-kovarce«, 14-28 in nove gume, 11-28, prodam. Telefon (03) 5739-085. Franc Vrbovšek, Žigon 16, Laško. 202 ŽARNI grob v Celju prodam. Telefon 031 580-128. 165 (168) PEČ Rielo, z bojlerjem, na olje (še ni delovala), ugodno, in bio jabolčnik ter domače krvavice, prodam. Telefon 041 228-420, samo resni. 171 (174) KUPIM Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold Javno vodstvo po razstavi CELEIA - LES na panju, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 506-958. 3490 ŠESTDESETLETNIK želi spoznati žensko, tudi s kmetije, za druženje in prijateljstvo. Telefon 070 369-627. 131 ZAPOSLITEV IŠČEM šoferja za kategoriji C, E za mednarodni prevoz. Primož Jančič, s. p., posredovanje prevozov, Trdinova ulica 6, Celje, telefon 041 746-601. 100 IŠČEM delo: pomoč ali oskrba starejših na domu (Laško-Celje). Telefon 031 713-561. l 16 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 121 IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Telefon 040 211-346. Sima--les, Majda Bevc, s. p., Zagorje 31, Lesično. p KINO Spored od 22. 1. do 28. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Butec in butec DA - komedija sobota, nedelja: 13.50 Heker - triler, akcijski četrtek: 17.40, 20.15 petek, sobota: 17.40, 20.15, 22.35 nedelja: 15.50, 19.10 ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 20.15 Hobit: Bitka petih vojska - pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 18.00 Igra Imitacije - drama od četrtka do srede: 16.00, 18.50, 21.10 Labodje jezero - balet nedelja: 16.00 Neuklonljiv - drama od četrtka do srede: 19.30 Noč v muzeju: Skrivnost grobnice - komedija, pustolovski sobota, nedelja: 13.10 Paddington - komedija, družinski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15 petek: 15.00, 16.15 sobota, nedelja: 14.15, 15.00, 16.15 Pingvini z Madagaskarja - animirani, 3D sobota: 14.20 nedelja: 13.45 Poročna priča, d. o. o. - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.15, 20.20 petek, sobota:18.15, 20.20, 22.30 Rio, ljubezen moja - drama, komedija od četrtka do srede: 15.10, 20.50 Ritem norosti - drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.30 petek, sobota: 18.10, 20.30, 22.40 Sodnik - drama XX QQlu^v^j radiocelje ČETRTEK, 22. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalej-doskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 23. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Po- ročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 24. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 25. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 26. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 27. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Ste-toskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, Po slovensko s Katrco 1. Ans. Braneta Klavžarja: Divji kostanji 2. Vihar: Naj lepi bodo prazniki 3. Slovenski zvoki: Pozno v noč 4. Pajdaši: Štajerski fant 5. Marcela IN: Nasmehni se 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 28. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Ku-hajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. UPTOWN FUNK - MARK RONSON FEAT. BRUNO MARS (3) 2. THESE DAYS - TAKE THAT (5 3. BANG BANG - JESSIE J, ARIANA GRANDE & NICKI MINJA (2) 4. NO GOOD IN GOODBYE - THE SCRIPT (5) 5. TAKE ME TO CHURCH - HOZIER(1) 6. ALL ABOUT YOU - HILARY DUFF(4) 7. UP - OLLY MURS FEAT. DEMI LOVATO (1) 8. DANGEROUS - DAVID GUETTA FEAT.SAM MARTIN (2) 9. CLASSIC - THE KNOCKS FEAT. POWERS (3) 10. CELEBRATE - PITBULL (4) DOMAČA LESTVICA 1. REKLI SO (TIHO) - DAN D (5) 2. STISN SE K MEN - GODEC ALENKA FEAT. MANOUCHE (2) 3. MOJ POGLED NA SVET - PETER LOVŠIN (4) 4. VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA(3) 5. NEHI TEŽIT - KATARINA MALA (3) 6. RESTART - ŠANK ROCK (5) 7. ČE BI VEDEL - ELEFANT (4) 8. OSTANIVA - SWEET PEAK FEAT. EVA HREN (1) 9. DECEMBER - BOHEM (6) 10. SRCE IN RAZUM - ANDREJ ŠIFRER (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: HEROES (WE COUL BE) - ALESSO FEAT. TOVE LO ELASTIC HEART - SIA PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: POPOLN DAN - SELL OUT PROBLEM - STATIC Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VODNIK 21 četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.10, 20.00 petek, sobota, nedelja: 17.00, 19.50 Ugrabljena 3 - kriminalni četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.30, 20.40 nedelja: 18.30, 20.40 Veliki hipohonder - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.10 petek, sobota: 22.10 Veličastnih 6 - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota, nedelja: 13.30, 15.40 Veličastnih 6 - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 14.30, 16.40 Zgodbe iz hoste - fantazijski četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.15 nedelja: 13.20 Šuplje priče - akcijski od četrtka do srede: 17.20 iiiciropol ČETRTEK in NEDELJA 19.00 Igra imitacije - biografska drama PETEK in SOBOTA 18.00 in 20.00 Igra imitacije - biografska drama SREDA 19.00 Ritem norosti - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Gašper in Petra na zimskih počitnicah - otroški film, sinh. 18.15 Ženska v kletki - krimi-nalka, triler 20.00 Heker - akcijski, krimi-nalka 20.15 Višja sila - komična drama SOBOTA 18.00 Heker - akcijski, krimi-nalka 18.15 Gašper in Petra na zimskih počitnicah - otroški film, sinh. Oddelek Glasba - film Četrtek 22. januar, ob 17. uri Pogovori s celjskimi igralci: Damjan Trbovc Levstikova dvorana - Univerza za III. življenjsko obdobje Ponedeljek, 26. januar, ob 17.30 Kambodža - potopisno predavanje - Valentina in Matic Pavlič knjižnica pri Mišku Knjižku Sreda, 28. januar, ob 17. uri Gledališka predstava PIKA NOGAVIČKA, nastopajo dijakinje in dijaki Gimnazije Lava pod vodstvom mentorice Simone Jereb. 20.00 Ženska v kletki - krimi-nalka, triler 20.30 Poročna priča - komedija NEDELJA 16.00 Gašper in Petra na zimskih počitnicah - otroški film, sinh. 17.30 Ženska v kletki - krimi-nalka, triler 19.15 Višja sila - komična drama 20.00 Poročna priča - komedija PONEDELJEK 18.00 Poročna priča - komedija 20.00 Ritem norosti - komična drama PRIREDITVE ČETRTEK, 22. 1. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva pri Žalcu Po pravljici diši pravljična ura s Tino 18.00 Pokrajinski muzej Celje Med Italijo in Ilirikom. Slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni Antiki predstavitev knjige dr. Rajka Bratoža 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Sljehrnik gledališki abonma, SNG Maribor 19.30 Narodni dom Celje Vesperae musicae tolkalec Jani Leban in trobentač Peter Firšt 19.30 Glasba šola Velenje Aktiv za brenkala koncert 20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam 20.00 Celjski mladinski center Indonezija - dežela raznolikosti potopisno predavanje; z vami bo mlada popotnica Tjaša 20.00 Špital za prjatle Celje Goran Bojčevski & Prabhat Kumar (Indija) koncert PETEK, 23. 1. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika urarja Boža Godnika 10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest, mednarodni festival tolkalnih skupin matineja in izven; nastopa StoP, Slovenski tolkalni projekt 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest, mednarodni festival tolkalnih skupin odprtje festivala in koncert 4PK (Belgija) 18.00 Celjski mladinski center Viktor Pelevin: Sveta knjiga volkodlaka z Borutom Kraševcem se bo pogovarjala Alenka Jovanovski 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Športnik leta razglasitev naj športnika/- ce 19.30 Glasbena šola Velenje Srečanje pihalcev glasbenih šol koncert 19.30 Dom kulture Velenje Mulc ...vas gleda komedija; zeleni abonma in izven 20.00 Center konjeniškega športa Celje Zimski Trianglov večer večer muzikala; gost: Sam O'Hanlon, Velika Britanija 20.00 eMCe plac Velenje_ preOBRAZba odprtje razstave Klare Jan 20.30 Max klub Velenje_ Lenart Krečič in Big Band RTV koncert SOBOTA, 24. 1. 10.00 in 17.00 SLG Celje_ Ulrich Hub: Na Noetovi barki ob osmih Prešernovo gledališče Kranj in Mini teater; abonmajček dopoldanski in popoldanski, izven 17.00 Celjska kulturnica Janez Bitenc: Zgodba o zmaju lutkovna predstava za najmlajše v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest, mednarodni festival tolkalnih skupin nastopa: Quatuor Beat (Francija) 18.00 Ksevt Vitanje_ Piaf, Edith Piaf gledališka predstava 19.00 Center kulture Gustav Šentjur Literarni večer branje avtorskih literarnih del, pogovor in druženje 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Blazinec drama v izvedbi KUD Zarja Trnovlje Celje 19.30 Dom kulture Velenje Zimski Trianglov večer večer muzikala; gost: Sam O'Hanlon, Velika Britanija NEDELJA, 25. 1. 17.00 Kulturni dom Škofja vas Mož moje žene komedija v izvedbi gledališke skupine KUD Šmartno v Rožni dolini 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest, mednarodni festival tolkalnih skupin nastopa: Sudar Percussion (Htvaška) in Matej Meštrovič 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Abonma Gustav: Da, g. premier igra v izvedbi Šentjakobskega gledališča PONEDELJEK, 26. 1. 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 19.10 Knjižnica Velenje Izzivi digitalne agende in razvoj digitalnega trga predaval bo Franc Dolenc 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Srečanje drama, SNG Nova Gorica, za ponedeljkov gledališki abonma in izven TOREK, 27. 1. 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 14.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Harfa, kitara, citre, komorne skupine s pihali ter godala in orgle javni nastop tekmovalcev 14.30 Glasbena šola Velenje Promenada med godali koncert; nastop učencev in dijakov aktiva za godala Glasbene šole Velenje 17.00 Ljudska univerza Celje Potopisno predavanje o Kitajski 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura z Nino 17.00 Velenjski grad Fotografije s solunske fronte odprtje gostujoče razstave Narodnega muzeja Valjevo 18.00 Knjižnica Šentjur Pogovor s publicistom in prevajalcem Naro Petrovičem z gostom se bo pogovarjala Manca Čujež 18.00 Knjižnica Velenje Jaz, Aljaž in moj bratranec dinozaver predstavitev knjige Irene Cigale 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Duhovni nagovor s prof. dr. Antonom Stresom 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Srečanje drama, SNG Nova Gorica, za torkov gledališki abonma in izven SREDA, 28 1. 16.30 Glasbena šola Celje Dislocirani oddelek v občini Vojnik: 4. do 6. razred ter 1. do 3. razred javni nastop 16.30 Mohorjeva dvorana Celje Mohorski večer gost: p. Metod Benedik 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej Društva vabijo ČETRTEK, 22. 1. 17.00 Društvo Srečališče Celje Elektromedicina čajanka z Vladom Koželom SOBOTA, 24. 1. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 Ploščad Centra Nova Velenje Mestna tržnica Velenje PONEDELJEK, 26. 1. 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice... SREDA, 28. 1. 6.30 Celjski mladinski center Brezplačen zdrav zajtrk Dobrodelne prireditve PETEK, 23. 1. 18.00 Kulturni dom Štore Šeimamoupanje dobrodelni koncert; sredstva bodo namenjena socialno šibkim krajanom iz Štor NEDELJA, 25. 1. 15.00 Športna dvorana Janina Rogaška Slatina Glasbeniki za gasilce izkupiček bo namenjen sofinanciranju nakupa gasilske avto lestve TOREK, 27. 1. 17.30 Dom kulture Velenje Dobrodelni koncert; Vrtec Velenje, enota Vrtiljak s pesmijo, plesom, z izdelki in dobro mislijo bodo pomagali sestrici njihovega varovanca Razstave Muzej novejše zgodovine Celje: Srčni pozdrav iz bojniga polja; Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem, do 28. 2.; Zgodovinski arhiv Celje: ABC Arhivska razstava Barbara Celjska, do 31. 1. Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 31. 1. Galerija Nika Ignjatiča Celje: prodajna skupinska razstava likovnih del Mala zimska razstava - Little winter exhibition, do 31. 1. Osrednja knjižnica Celje: razstava Herman Potočnik No-ordung, ob 122-letnici rojstva, do 31. 1.; razstava Martina Branka Rupnika, Tudi v zimi sije sonce, do 15. 2. Galerija sodobne umetnosti Celje: slikarski opus Narcisa Kantardžica, do 1. februarja Likovni salon Celje: razstava umetniške skupine Zvono (1982-1992), do 1. februarja Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Srot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 22 VSI NAŠI MOJSTRI Čas je za ploščice V prostorih, kjer je veliko umazanije in vlage, moramo izbrati takšno talno oblogo, ki je odporna na takšne pogoje in omogoča enostavno čiščenje. To omogočajo keramične ploščice, ki se uporabljajo praktično že v vseh prostorih v hiši, še vedno pa brez njih ne najdemo nobene kopalnice. Če se sami lotimo tega opravila, moramo biti pozorni, da je podlaga, na katero bomo lepili ploščice, trdna, ravna, čista in suha. Ta pogoj izpolnimo tako, da s stene odstranimo staro zidno barvo in zapolnimo razpoke. Ko to naredimo, se moramo zaščititi tudi pred napakami, ki jih lahko storimo, ko se začne polaganje ploščic na površino stene. Da so ploščice res popolnoma v vodoravni liniji oziroma v »vaservagi«, na steno narišemo črte, ki jim sledimo pri lepljenju ploščic na površino stene. Ko imamo vodoravno linijo, moramo začrtati še navpično. Če imamo vodno tehtnico, ki omogoča tudi navpično merjenje, ponovimo prejšnji korak. Polaganje ploščic Za polaganje ploščic potrebujemo nekaj osnovnega orodja, in sicer zobčasto lopatico, rezalni stroj za rezanje keramike in lopatico za fugiranje. Najprej moramo zmešati lepilo z vodo, da je zmes homogena. Lepilo se hitro suši, zato ga z zobčasto lopatico nanašamo le na manjše površine. Ko lepilo nanesemo na površino stene, preprosto vtisnemo ploščico v lepilo in jo poravnamo z vodoravno in navpično linijo. Da dosežemo enak razmik med ploščicami, uporabimo posebne distančnike, ki jih namestimo med ploščice. Pomembno je, da položimo celo vrsto in nato preidemo eno vrsto višje. Če se nam v vogalu ne izide in ne moremo vstaviti cele ploščice, jo preprosto odrežemo z rezalnim strojem. Če nameravamo ploščice položiti do vrha stene, polaganje začnemo na vrhu polagalne površine, sicer ploščice začnemo lepiti pri tleh. Zapolnjevanje fug Ko je polaganje ploščic na površino stene končano in so vse ploščice lepo naravnane glede na druge, smo najtežji del že opravili in nas čaka 24-urni počitek. Po preteku 24 ur nas čaka samo še zapolnjevanje fug s fugirno maso. Seveda moramo najprej odstraniti distančnike, ki smo jih vstavili med ploščice. Fugiramo tako, da zmešano fugirno maso preprosto razma-žemo po keramičnih ploščicah in jo z lopatico za fugiranje napolnimo v fuge med ploščicami. Ko vse fuge uspešno napolnimo s fugirno maso, ploščice le še obrišemo in odstranimo odvečno maso, ki ostane na površini ploščic. Če nam do tu vse lepo uspe, to pomeni, da smo prvo polaganje ploščic uspešno opravili. Izbira keramičnih ploščic V največ primerih se kot talna in stenska obloga v kuhinji in kopalnici uporablja keramika. V kopalnici keramične ploščice zapolnijo skoraj vse stene, saj je keramika vo-doodporna in neobčutljiva na vlago. V kuhinji keramične ploščice največkrat zapolnjujejo del med kuhinjskim pultom in visečimi omaricami in kuhinjska tla. Uporaba keramičnih ploščic na omenjenih mestih izhaja iz pozitivnih lastnosti keramike. Kot smo že omenili, je keramika odporna na vodo oziroma vlago, poleg tega je odporna tudi na vročino. Keramične ploščice so torej enostavne za čiščenje in uporabo. Izbira je lahko precej težka, vendar ob upoštevanju nekaj dejavnikov to ni več tako velik problem. Videz, namen in velikost prostora Ob izbiri in posledično tudi nakupu keramičnih ploščic moramo upoštevati naslednje dejavnike: videz, namen in velikost prostora. Videz keramičnih ploščic moramo izbrati glede na videz prostora, v katerem bodo položene. Priporočljivo je, da v primeru temnejšega prostora izberemo svetlejše ploščice, ker ga poživijo. Pri izbiri ploščic moramo upoštevati tudi namen prostora, in sicer ali gre za kuhinjo ali kopalnico. Po potrebi morajo biti odporne tudi na udarce. Ravno zaradi tega moramo upoštevati tudi namen prostora. Velikost prostora nam pomaga pri izbiri velikosti keramike oziroma keramičnih ploščic. Če je prostor majhen, izberemo manjše ploščice in obratno. Seveda je odločitev odvisna od posameznika in njegovega okusa. Sanitarna keramika Vsaka hiša ali stanovanjski objekt potrebuje tudi sanitarije. Opremljanje je cenovno zelo drago, zato je pametno skrbno premisliti o najboljšem možnem nakupu. Sanitarna keramika predstavlja zelo velik delež kopalniške opreme. Keramika je elegantna, pripomore k dovršenemu stilu kopalnice. Sanitarna keramika so tisti sestavni deli, ki jih potrebujemo v naših kopalniških prostorih: WC-školjka, umivalnik, bide, tuš kabine, kopalne kadi. Sanitarne keramike in ostale kopalniške opreme ne kupujemo za kratek čas, ampak za daljše časovno obdobje. V kopalnicah skrbimo za osebno higieno, zato moramo poskrbeti za kakovost. To si zagotovimo z ustreznimi proizvajalci. Z dobro izbiro si zagotovimo dolgo življenjsko dobo. Nabiranje vodnega kamna je zagotovo velika nadloga sanitarne keramike. Z izbiro kakovostnih proizvajalcev je ta nadloga odveč, saj ponujajo dodatno zaščito, ki preprečuje nastanek vodnega kamna. Sanitarna keramika se z leti spreminja, v ospredje prihajajo novi trendi, nove barve in oblike. Seveda je tem trendom težko slediti, saj kopalnice ne kupujemo vsak dan. Zato lahko kopalniški prostor popestrimo z raznimi dodatki, ki so v stilu z našo sanitarno opremo in omaricami. Ploščice v kuhinji Za keramiko se ponavadi odločimo v kopalnici in kuhinji. V kuhinji na predel med pultom in visečimi omaricami skoraj vedno dodamo keramične ploščice, saj so odporne na vročino in vodo, ki je stalno prisotna v kuhinjah. Tudi čiščenje je preprosto. Ko izbiramo keramične ploščice za kuhinjo, jih ponavadi izberemo glede na videz in stil kuhinje. Če imamo elemente kuhinje v temnih odtenkih, se ponavadi odločimo za svetlejše barve ploščic in obratno. Velikost posamezne keramične ploščice je lahko zelo različna. Veliko kuhinj modernega stila ima kombinacijo različnih velikosti ploščic. Če se odločimo za eno velikost, so keramične ploščice v modernih kuhinjah velike. V kuhinjah starinskega stila se zelo lepo prilegajo majhne keramične ploščice, podobne mozaiku ali rahlo večje. V kuhinjah ni priporočeno imeti zelo gladkih in sijočih ploščice po stenah, saj je narava dela v kuhinji takšna, da bi bilo vsakodnevno čiščenje skoraj neopazno. Ko se odločimo za keramične ploščice po tleh, izberemo močnejše ploščice nevpadljivih barv, ki niso povsem gladke (zaradi možnosti zdrsa na gladkih ploščicah, če pridejo v stik z vodo, kar v kuhinji ni redkost). Keramika je lahko po tleh zgolj v kuhinji ali tudi v drugih prostorih. V novejših hišah, kjer so večji prostori (tipičen prostor, kjer so kuhinja, jedilnica in dnevni prostor v enem prostoru), se ponavadi odločimo za keramiko v celotnem prostoru. Zaradi množičnega vgrajevanja talnega gretja se pomanjkljivost ploščic po tleh izgubi. Pomanjkljivost je namreč neprijeten hladen stik s tlemi. Če imamo radi dodatke in bolj razgiban videz, lahko izberemo dekorativne keramične ploščice, ki jih dodamo med ostale. Te ploščice so ponavadi bistveno dražje od ostalih, vendar lahko izredno polepšajo celotno kuhinjo. VSI NAŠI MOJSTRI 23 st CCSS Če želite oglaševati I \ v rubriki CTaP/ Vsi naši mojstri, PokUčite: 031692-860 www.vb'sentjur.si V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: ' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali ' preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! fMLjflCl SBtVK PLIkCA Grevenbroich V, PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 ujujLu.strojeplastlka.sL Z vami že 20 LET inrmnt IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRA1MIH luuU I NAPELJAV TER SANACIJA K0RALNIC IKSTILttUE VERHOVŠEK d.O.O. Prožinska vas 34/d, Štoie, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EVROV Pri naročilu storitev nad 500 evrov ! DELOVNI ČAS: fon. - pet.: oil do- mir.: oiltoH.uct AVTOMEHANIKA - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED - SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač. s.p. - POPRAVILO IN ZAMENJAVA Cesto v Debro 1,3270 LaSko IZPUŠNIH SISTEMOV M/734 26 61 HITRO K VALI 111NU" niiRUf ¡.nfinnMni 11 a-ri-j tiO&l fpTbalnica AVTOl ijjgjjg. 10. PRANIEZAST0N SL Jurij—Si Jakah «to * dlMijn. i* popr.vilo caata iava — rtaanik IMCO* dinar)»», nadaljnan,« mdnj» catto JU-.UJa-Sv Vid—Cnk 4M 090 dm M« lag* Ja Wo «Um. » «rad-Ma*ov » mí.™ «kralju M » batoruk«*» -oaU M Mj- praka Bartnj» » «l IV1.U ».TOOOW din. M íradajo BX-1U prvk® aw«l« Katarjih >.«00000 41a. la «ra^Jo nata Ljubljana — Jallra, «a kar f odnbrvno 41.0(0000 din. u mndtrn-tanjo Ljubljana—PUnUu pa «0 má- iknni » odrtoUiov nt ko« , moka jno taka «k knjaja ikon J lan j« ijurtaka «Mail pa m midallW v btu (M« urno toil Tafooo», la Ja » odalocko» Lata l»H p« Jf bik» raiMXOu n*¡ pr——1 Ko smotrno oraanlilra nafto trgovino. iniiuje ljudska oblast cene industrijskih izdelkov Cm boljla IB rini caaapa raad»- potratatkaa « mlUJotw. dinarja» |Javan|a k i»mal;na nalufa lat« _ ^ , ^ nata v novi Jup-avtJL V Prt prada-Mh. hI P> «adaljnjo pmfeojnl JugeaUvlJl f bil »aa am ja Mlo v SkmnlJI JM vrinrgovakih padJaUJ. danaa Jih dala aaano d*»«4 tn w U «o v«a » drtavmh rekah. Diatfu naj prihaja U w.arna do h*»- »lada I J*. SluwMJa ta l»V> rntlap M4.4IMTT din /.na* Ja p«a>»»a» nOafa k Uualatva, ki pran: •ttobr» «M lUb BBcndJi. tWB UWMU («M,— In im. Men pnrlo I nlll- mm II notladiijo ptimaija»* V n /ursalavijl » wlatftovrt Uho «I irowu i«/«{wia>aU » da I» tih |ia «udi pu »0 do IDO adakolkov. Nala drlavu (rwilLÍna podjtija pa Maja a I do» jg------HB NAVOO p..hranil NAVOO polndanko» U Kaj i« bilo narejano po osvobojenju l'irr^'d"/uvna «launvi« sa alektrlfikadlo JlovanlJa ¡w , rfan Jocoalavljl ja hlU M la« i pMtkJ Wm Mu a» pMWvi^a al»»- „.rt,,...------------------ ----. . . . Iftl 4* |»j». lo Ja » dvajaallh lallh. i l«fn. «nlral» « «oramjl » mili- m pi-llU „üulill prl tah pr«lmali>i ganlianjo nala trr»vin« <•» .nvrtóiramh » alakinftkaojo TO ml- ' Jono» kwl, po IS do 11 I« Ixdt «lrfolkuv Z do pnïuiali oda!« - j---- liwn» dinarje» V ««k« l»Wln>.*» lata pa ko dofr»- , mXu^mm aaaJulka ao a» - J' - 6m ' - *• ... .........—j---— A "------ " iHkm K ponaull. tako da ¡a Prt prodnatih, U J« dk|a » prema« drtavno ugovik« podjatj« PAPIR PROMIT, )» M prodivjnl ml-Kk IT odatnlkoT, m4ij pa rnaka M «d-■tnlka I» la »«dna pada KVRlVOntOMrT opravlja p»l I pntfrojnlh »rJctrftmn In Ja niilal riil jJrk prt pnao«u od d Ra S ad-vuitka. prt drv ah od Id aa 1 odrto«-ko». Drtavno «notnko podjatja SMU1 iuImmUi 41 pndvojnlh graalala» Kljuk lahko pokvarlJlYwnu Uadu Jo míala laaJaiM, • kalartm knja ■ bvoJo raiijo od II na S drobno Ja ra*U] laU 1U0 » od.UK- ko». * maju 1*4* Ja nilil » odito«-ko». KpUmbra INI pa m i od-•to tka Udavanla ula ljudika tiuaaii. lu M pruadaaa n Hm inalatjka uulanja cn tndtajftiljtkih udalko. • tam. da Mlotujajo »•» om pwwditih». ki alao lia I0M J« blvla Ju»galan|a m »aatliila aaraimariui la wj»»í * rMIrtflkaeiJo SWnlJ» Z«ndUo J paaMvalo J40 kwh, nrdum ko Ja kila povprattia poraba toka na paahl-valna » SlovmIJt laU IIN 349 kwh il lomjkh podatko» Jo raivIda« kako aa ia»ada uh ljudika «blaa« valikr«. poaana ^trtftkaaja pa-dakilja. Klrkiiifika.i.a ia bo Uvajala la nipm doklar na bo " na ladnja »aa Tudi » t pomni ki Jo audi nala I podadalju. Mhnu kmat Ustvariti dobro organizacijo preskrba Ja bUa •na najnujnejlih naloa po osvoboditvi ko« Unate lato- Pmvj Mtrll po Ja la- «no tra«|lno «M to v proill predaji I J* lldalk lU Lani Ja oala IJudaka dlM uvoalU I Zmo«l|na I* pOTTÍal n » odrtrtko» Udilaja nal* ta»ama »M , MUH», mad tam ho M Jih mil itdalala MM odca In u*a. ter ia Bližajo se volitve v prvi slovenski parlament «voja prkvwo. tetevth kramulj jo m nnioa ki *a morda pnjaulja SorJaUko no lUro to lavada^a p Turar*, kdo no U bU f > kl ~ ».U» «^"klT* jO d ni honfatanet r r»niu. Ta«, kjrr danaa upravlja BZ. vladala rod m mir, lam pa. kja» rladajo taraitm r ampak m Ja v MlrtMni Do41 vt. ki lo vodno dvomilo v «ul u «ama lo BaUlJ* o nal» V tafcralo aa vollho b TINho Karvlrija temo ru polt w in da te tuvmlo I bu q Naslovnica številke Naše delo Številko si lahko bralci preberete na ww.dlib.si Večji časopis za manj denarja Zgodovina Novega tednika (3.del) Naslednika časopisa Na delo so preimenovali v Naše delo, mu povečali format in mu - kar je za današnji čas nepojmljivo - za petino znižali ceno. Med bralce je prihajal časopis ob sobotah, največkrat na šestih straneh, izšlo pa je 11 številk. Podatki o nakladi niso ohranjeni, toda glede na to, da je časnik prebiralo okrog 20.000 ljudi, se da sklepati na približno 5000 izvodov. Odgovorno uredništvo časnika je prevzel Rado Zakonjšek - Cankar, ki se je moral z uredništvom večkrat seliti. Spominjajo se ga kot suhljatega možaka z naočniki, ki je s svojimi dolgimi nogami tekal od gradbišča do gradbišča in poročal o delovnih zmagah delovnih ljudi in občanov. Vendar je Cankar, tako so urednika klicali njegovi partizanski prijatelji, »plesal le eno poletje«, nato izginil z območja vsakršne javne pozornosti. Zakaj, se ne spominja nihče. Koliko ljudi je štelo uredništvo, se ne ve in tudi dopisniki so večinoma neznani, saj avtorji prispevkov niso bili podpisani. www.kamra.si Naše delo, 19. oktober 1946 Nekaj naslovov: Danes podaja ljudska oblast samo eno obljubo - da bo že doslej dosežene uspehe še povečala Bližajo se volitve v prvi slovenski parlament Sedaj se oblikuje žena novega tipa Solčava bo dobila novo šolo Kako bomo letošnjo zimo krmili živino Žene z Jožefovega hriba se pripravljajo na volitve Prihodnjič: Uredniški obrisi Milene Brečko Poklič, ki je bila odgovorna urednica časopisa od 13. marca 2000 do 19. februarja 2001. Vabilo našim bralcem novi tednik V sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje bomo vse do sredine junija letos preleteli vsebino nekaterih naslovnic Novega tednika; časopisa, ki je izhajal pod različnimi imeni in bo 2. junija 2015 praznoval 70. rojstni dan. Prav tako bomo poklepetali z dosedanjimi odgovornimi uredniki, direktorji in drugimi sodelavci, ki so na različne načine sooblikovali časopis, ki beleži različne sledi časa v Savinjski regiji. Tako visok jubilej želimo obeležiti tudi v sodelovanju z našimi bralci in oglaševalci. Najprej vabilo bralcem, da se nam aktivno pridružite v brskanju po preteklosti, bližnji in daljni. Pobrskajte po spominih ... Zagotovo v kakšnem predalu ali babičini skrinji še vedno hranite izrezek iz časopisa, ki se vam je iz čisto posebnega razloga vtisnil v spomin. Morda si jutranjo kavico še vedno privoščite v lončku, ki ste ga prejeli ob kakšni nagradni akciji naše medijske hiše. In morda se jutranjega teka lotite ravno v majici z našim logotipom. Ker zagotovo skrbno shranjujete tudi račune o poravnani naročnini imate med njimi zagotovo še kakšnega iz davnih časov. To je le nekaj idej o tem, kaj vse bi vas lahko v minulih 7 desetletjih povezovalo z Novim tednikom. Kakšna se zagotovo utrne še vam. Vabimo vas, da vse to poslikate in nam fotografije s svojimi kontaktnimi podatki in zanimivim pripisom pošljete na naslov: tednik@nt-rc.si s pripisom Novi tednik 70 let ali po navadni pošti na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Seveda ste prijazno vabljeni, da nam kakšnega od spominkov prinesete kar osebno. Zadnji četrtek v tekočem mesecu (torej 29. januarja, 26. februarja, 26. marca, 30. aprila, 28. maja 2015) bomo med vsemi prispelimi »spominki« na Novi tednik izžrebali po enega in lastnika povabili na četrtkovo redakcijsko kavico, ga oblekli v našo majico V troje je najboljše ga povabili, da se kateremu izmed novinarjev tisti dan pridruži še pri delu na terenu ter tako kot bralec spozna še novinarski poklic bolj od blizu. ^o&ùxi U J¿¿¿ M0H /w * SyQuest se imenuje tale zadeva na sliki, uporabljali pa smo jo v začetnih obdobjih računalniške priprave strani časopisa. Pripravljene strani so v naši tehnični pisarni posneli na ta disk in ga odnesli v tiskarno v Ljubljano, kjer so material prenesli na svoje naprave in natisnili časopis. Če je šlo seveda vse po načrtih. Zadeva je bila namreč precej nezanesljiva, zato je tehnična ekipa vedno trepetala, ali bo šlo vse po načrtih. Za vsak slučaj je imela material vedno posnet še na rezervnem disku. UREDNIŠTVO ... in spoznajte naš poklic 36 AKTUALNO Po tragediji v Parizu je čas za upočasnjeno novinarstvo Intervju z Brankico Petkovic, raziskovalko na Mirovnem inštitutu Morda se je šok po pokolu v uredništvu francoskega satiričnega časopisa Charlie Hebdo nekoliko polegel, vsekakor pa ne pojenja aktualnost številnih vprašanj, ki jih je sprožil ta zločin. O posledicah za svobodo medijskega izražanja v različnih oblikah po dogodku v Parizu je za naš časopis razmišljala Brankica Petkovic, programska direktorica pri Mirovnem inštitutu v Ljubljani, kjer deluje na področju monitoringa, raziskovanja in zagovorništva medijskih politik in praks, medijske etike in samoregulacije, medijskega lastništva in komunikacijskih pravic državljanov ter dostopa manjšinskih skupin do medijev. Veliko svoje raziskovalne energije je posvetila tudi razumevanju strpnosti na področju medijev. Kako ste doživeli brutalen teroristični napad na uredništvo satiričnega časopisa Charlie Hebdo? Vajeni smo, da novinarji umirajo na svetovnih bojiščih, a da se zgodi pokol v uredništvu časopisa ... Presenetila sta me krutost tega dejanja in to, da so napadalci ciljali samo uredništvo, Brankica Petkovic upa, da posledice tragičnega dogodka v Parizu ne bodo vplivale na samocenzuro pri novinarjih. »V uredništvu tednika Charlie Hebdo so bili med najboljšimi svetovnimi karikaturisti in satiriki. Ti se vedno sprašujejo o pomenu avtoritet in dogem. In se ne prepuščajo korektnosti v smislu, da se ni dobro dotikati tabujev, ker lahko tako mirno živijo. Dobro je, da obstajajo v javnem in medijskem prostoru tudi takšen časopis in takšni avtorji, ki so sposobni obravnavati te dogme in tabuje ter tiste, ki se imajo za nedotakljive.« da so celo po imenih iskali novinarje oziroma karikaturiste. Navajeni smo sicer, da so novinarji tudi v Evropi deležni napadov, a predvsem verbalnih in pregona s pravnimi sredstvi. V naši državi imamo tudi primere, ko politiki ali stranke novinarje načrtno sti-gmatizirajo. Na primer tako, da jim pripišejo številko, pri kateri so se podpisali na peticijo proti cenzuri, ki sta jo pred leti pripravila novinarja Blaž Zgaga in Matej Šurc. Organizacija Reporterji brez meja v zadnjih letih beleži velik padec, po njihovih metodologijah, svobode izražanja tudi državah EU. Vendar nasilje z orožjem v glavnem videvamo v vojaških obračunih zunaj EU. Da se takšno nasilje in orožje uporabljata v načrtnih napadih na uredništva medijev, je res nekaj nepojmljivega. Kaj bi rekli o odzivu javnosti - svetovne in domače - in svobodomiselnega sveta na ta tragičen dogodek v prizadevanju za obrambo svobode govora in razmišljanja kot ene največjih demokratičnih pridobitev? Nad odzivom sem pozitivno presenečena, čeprav imam tudi veliko mero kritičnosti in strahu pred nekaterimi razsežnostmi tega odziva. Presenečena sem bila nad enotnostjo in množičnostjo odziva, ki je zajemal vse generacije in segal od navadnih ljudi do svetovnih voditeljev, ki so izražali solidarnost in podporo. Zdi se mi, da je ta grozljiv napad med ljudmi izzval potrebo, da se ustavijo, vprašajo in pomislijo, kakšen pomen ima za njihovo življenje svobodno delo novinarjev in satirikov. Spoznali smo, da ta vrednota ni samoumevna, da se lahko v minutki vse podre. Da ljudje izgubijo življenja in da se iz dogodka, kot je bil v Parizu, lahko ustvari atmosfera strahu za celotno skupnost. Zato je bil ta odziv nekaj občudovanja vrednega. In zakaj je smiselno, da smo ob tej ple-biscitarni podpori tudi kritični, kot omenjate? Ker je bilo ob pozitivnem odzivu javnosti hkrati tudi veliko dvoličnosti vplivnih ljudi. Torej teh, ki imajo moč, da bi za svobodo mišljenja in izražanja s sprejemanjem zakonov, z odnosom do medijev in novinarjev lahko vsakodnevno izkazovali prizadevanje in kaj naredili, a tega ne počno. Celo nasprotno - so zelo sovražni do novinarske svobode, kadar vdira v njihove interese. Zdaj so se pa kazali v prvih vrstah. Ob bolj ali manj enotnem odzivu demokratične javnosti zasledimo tudi kakšen drugačen pogled. Da so nemara v uredništvu morda tudi šli predaleč pri tem svobodomiselnem izražanju, da so preveč ranili čustva določene veroizpovedi . Kaj to pomeni daleč in koliko daleč je mogoče iti, zlasti pri satiričnem izražanju, je zelo občutljiva zadeva, ki je midva ne bova rešila. Pri tem sem zelo zadržana in bi to zadevo raje prepustila tehtni razpravi ljudi, ki znajo o tem poglobljeno razpravljati v kontekstu zgodovine, prava, čustev ... Vsekakor pa sem za to, da se o žalitvah ali razpihovanju sovraštva polemično razpravlja. Če tega ne moremo določiti v javnem prostoru s pomočjo razprave, govorice, polemike, naj o tem razpravljajo sodišča, in sicer vse do najvišjih ravni. Ta so tudi poklicana za to, da lahko razsojajo o tem, kdaj gre za žalitve, ki so podvržene kazenskemu pregonu. Nikakor pa se ne morem strinjati s tem, da se te meje določajo ali da se preobčutljivost izraža s kakršnimkoli nasiljem. »Samocenzura velikokrat izhaja iz strahu pred ekonomskim neuspehom in pritiskom oglaševalcev, lastnikov, njihovih interesov... To je realnost.« Ali je po tem dogodku novinarje, novinarske hiše lahko bolj strah, ko gre za svobodo izražanja, mišljenja, pisanja? Bi se po tem dogodku lahko okrepila samocenzura? Samocenzura se je kot neposredni odziv na ta dogodek že zgodila in o njej je pred dnevi govoril odgovorni urednik londonskega In-dependenta. Dejal je, da dan po dogodku ni natisnil niti ene karikature iz časopisa Charlie Hebdo, čeprav se ima za liberalca. In povedal, da bi stal za to odločitvijo do konca življenja. Se pa zaveda, kot je poudaril, da bi z objavo karikature lahko ogrozil člane svojega uredništva. In zato tega ni objavil. Je pa objavil, da svoje priznanje šteje za samocenzuro. Te je sicer že veliko v medijih, po svetu, v Evropi in Sloveniji. Velikokrat je pogojena s tem, o čemer se premalo pogovarjamo. Gre za ekonomske in politične pritiske, ki gredo z roko v roki proti novinarjem in svobodomiselnim ljudem. Zato ker jih stiskajo v nekatere vzorce in produkcije medijskih prispevkov, ki podcenjujejo delo avtorjev in ustvarjalcev. Silijo jih v razmerja, v katerih svoj poklic izdajajo in potvarjajo. Kaj bi za medije in novinarsko srenjo še lahko bil nauk tragičnega dogodka v Parizu? Kot je poudaril kolega Aidan White, nekdanji dolgoletni generalni sekretar svetovnega združenja novinarjev, je tragedija v Parizu lahko tudi stanje, ko si je treba vzeti čas za upočasnjeno novinarstvo ( »slow journalism«). Gre za to, da je novinarstvo preveč pod pritiskom ekonomskih in tehnoloških sprememb postalo novinarstvo hitrih odločitev, kratkih stavkov, ki več ne omogočajo razumevanja kompleksnih dogajanj. Naša družba pa je vedno bolj zapletena. Na enem od dogodkov, ki smo ga pripravili v Mirovnem inštitutu, je Goran Klemenčič, sedanji pravosodni minister in bivši predsednik KPK, v kontekstu boja proti korupciji v medijskih sistemih poudaril prav to. Kako so korupcij-ski vzorci in naša družba v kapitalističnem sistemu, v katerem živimo, zelo zapleteni in kako je težko priti do dna tem vzorcem, ki uničujejo naše življenje in našo družbo. Mediji so vedno bolj hitri in poenostavljajo prikaz dogajanj. Zato je ta čas za novinarje tudi opomin, naj upočasnijo svoje delo in več razmišljajo. Upam, da to ne pomeni sa-mocenzure. Nujno je, da več časa posvetijo študiju, da preberejo več literature o določenih fenomenih, o katerih poročajo. ROBERT GORJANC Foto: BORUT KRAJNC »To, kar se je zgodilo v Parizu in kar bo še dolgo odmevalo, je zagotovo razlog za še en dodaten premislek v zvezi z nujnostjo sobivanja ljudi, ki verujejo v različne bogove, ki so privrženci različnih kulturnih praks in svetovnih nazorov.« »V kakšnem svetu živimo?« Parižanka Sabine o življenju v mestu po tragediji »Res je, da je grozno. Vsak dan se vozim z najbolj natrpano linijo metroja v Evropi in delam v veleblagovnici, ki je ena od tarč terorističnih napadov. Pred leti je tam že eksplodirala bomba,« opisuje spremembe v svojem vsakodnevnem življenju po tragediji. »Ljudje so prestrašeni in vsak dan je veliko težav z javnim prevozom. Veliko časa mi vzame, da pridem v službo in nazaj domov. Zaradi sumljive prtljage zvonijo alarmi. Pred nekaj dnevi se po službi nisem mogla vrniti domov, ker so popolnoma ustavili vlake. Na srečo moja sestra živi blizu moje službe, tako da sem odšla k njej na večerjo in končno uspela priti domov šele ob 23. uri.« O tem, kako časopisi in televizija poročajo po dogajanju, pa pravi: »Mediji pogosto pretiravajo pri opisu situacije. V ZDA na Fox News so razlagali, da so nekatere pariške četrti popolnoma prepovedane za nemuslimane in da ulice izgledajo kot tiste v Bagdadu ter da ljudje nosijo majice s sliko Bin Ladna. To seveda ne drži.« Da stvari niso tako enostavne, opozarja Sabine, ki se sicer ni udeležila velikih protestov v Parizu: »Kar se je zgodilo, je grozno. Ampak ne smemo pozabiti na grozne umore, ki so se zgodili v Nigeriji. Za to pa ni bilo nobene reakcije. V kakšnem svetu živimo?« 37 Št03vi2,2farani< smo doslej poplačali dobro polovico stroškov, za naprej pa se bomo še trudili.« Kot dodaja, so orgle vredne vsega občudovanja in so zelo usklajene s cerkvijo. Sestavlja jih deset regristrov. Sredi decembra so jih slovesno blagoslovili, nanje pa je prvi zaigral župnikov brat Ciril Zupančič. »Sicer pa imamo v župniji tudi profesorico, organistko Katjo Kovač, ki je z novimi orglami polepšala božične praznike.« Ob obnovljenem pročelju župnišča, cerkve in ureditvi okolice so nove orgle lepo zaokrožile podobo šentviške župnije. »Predvsem s pomočjo podjetja Asfalt Kovač nam je uspelo res veliko delo,« za konec poudari sogovornik. Nove orgle bodo poleg bogoslužne glasbe na voljo tudi za orgelske koncerte in recitale. Prve pevske goste - izdelovalca Antona Škrabla skupaj z moškim pevskim zborom iz Rogaške Slatine - bodo v Šentvidu gostili že te dni. StO Na obisku pri društvu slepih Na povabilo predsednika in tajnice Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje smo se sestali v prečudovitih društvenih prostorih. S prisotnostjo nas je počastil tudi župan Občine Vojnik Branko Petre. Prav veseli smo bili, da nam je uspelo kupiti dve slušni zanki, ena v cerkvi v Novi Cerkvi bo kmalu delovala. Skupaj smo se odločili, da bomo občane seznanili s slušno zanko in imeli uradno predstavitev. To je še posebej odlična pridobitev za tiste, ki imajo slušne aparate. V nadaljevanju smo se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju in programih. Nato nam so nam prikazali branje v brajici in predstavili zgodovino pisave, ki jo uporabljajo. Preizkusili smo se tudi v njihovih družabnih igrah. Ogledali smo si, kako priti do knjig, ki jih slepe osebe uporabljajo oziroma poslušajo. Nato smo ogledali ročna dela njihovih članov, šah in druge družabne igre, s katerimi si krajšajo čas. Kavico nam je skuhala gospa, ki je slepa, in v vzorno urejeni kuhinji smo se družili in poklepetali. Joj, kako malo je treba, da nas nekdo osreči in nam da zagon in spodbudo. Gosti- telji so res vir dobre volje, prijaznosti in topline. Bela palica je njihov nepogrešljiv pripomoček. Ne sramujejo se ga, spoznajmo ga tudi mi in osvestimo ljudi s pomenom bele palice. Sramujemo pa se včasih lahko vsi, ki smo neosveščeni, ki smo včasih premalo strpni, do ljudi, ki zmorejo nemogoče. Hvala vam, dragi in spoštovani prijatelji, za nepozabno druženje, za toplino in prijaznost, ki smo ju bili deležni. So stvari, ki jih z denarjem ni mogoče kupiti, dobiš pa jih tako, kot smo jih dobili mi, člani različnih invalidskih društev. DRAGICA MIRNIK BRALCI POROČEVALCI 41 Sedanja zasedba, od leve: Egon Avbelj, Tone Užmah, Robert Samec, Štancer in Miha Zidar (Foto: Ivan Grobelšek) Veselo prepevanje že dvajset let Pevci Štefanski fantje so imeli svoj prvi nastop v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah maja 1994. Prvi pevci so bili predsednik Rudi Artiček, Tone Užmah, Ivan, Šmajdek, Friderik Johan, Andrej Pevec in Milan Vrhovšek. Kasneje so se pridružili Vinko Čavš, Štefan Doberšek in Ernest Zidanski. S pomočjo Sklada za kulturne dejavnosti Občine Šmarje pri Jelšah so imeli prvi nastop izven občine in to v Rogaški Slatini. Na koncertih ljudskih pevcev so se spoznali z Jožetom Ašičem iz Sevnice, ki jih je popeljal v širši krog poslušalcev Slovenije. Med domačimi so zapeli na praznovanju 100. obletnice Florjanove mame leta 1997 in pri zlati maši dolgoletnega župnika pri Svetem Štefanu Ivana Smrekarja leta 1999, pri novi maši domačina Mateja Užmaha leta 2003 in še isto leto na praznovanju zlate poroke njihovega pevca Milana Vrhovška ter leta 2009 na praznovanju 100. obletnice osnovne šole na Svetem Štefanu. Nastopili so na mednarodnem srečanju ljudskih pevcev v Pliberku. Da se je njihova pesem slišala tudi po domovih, so leta 2001 izdali prvo kaseto in se z njo predstavili na Štajerskem valu in TV Celje. Studio Zlati zvoki jim je izdal drugo kaseto. V teh letih so zbrali veliko novih »starih« pesmi in se naučili njihovih melodij. Pevca Vinko in Robi sta tudi člana »muzikantov« Vaški kuharji. V domačem kraju sodelujejo z vsemi društvi. »Ob petju ljudske pesmi je čas hitro mineval in naenkrat se je nabralo 20 let delovanja. Kljub starosti nekaterih članov bi radi še prepevali, saj nas slovenska ljudska pesem druži in nam daje dodatno energijo in voljo do življenja. Največja želja je, da bi spodbudili mlajšo generacijo, da ljudsko pesem sprejme in prenese na svoje potomce,« je povedal Robert Samec, predsednik Štefanskih fantov. Ob 20. obletnici so priredili božično-novoletni koncert v Gasilsko-kultur-nem domu na Svetem Šte- Ernest Zidanski, Vinko Čavš, Silvo fanu, na katerem so nastopili njihovi prijatelji: Kvartet Grmada Celje, Fantje z vasi iz Škocjana na Dolenjskem, Ljudske pevke iz Pristave pri Mestinju, Ljudske pevke Rogatec, Ljudske pevke Solzice ter ansambla Pik in Vagabundi. MILENKA BLAŽEVIC Ambasadorji programa Svit tudi na Celjskem Celjska regija je dobila novo ambasadorko nacionalnega preventivnega programa Svit. Stanislava Drobnak iz Šmarja pri Jelšah je podpisala zavezo, da bo podpirala program Svit in uresničevanje njegovih ciljev ter pomagala širiti zavedanje o bremenu raka na debelem črevesu in danki. Ambasadorka bo ljudi spodbujala k dejavni udeležbi v presejalnem programu in k skrbi za lastno zdravje. Na Svitovi čajanki, ki jo je Nacionalni inštitut za javno zdravje organiziral konec minulega leta v Ljubljani, so posameznikom podelili tudi priznanja za prizadevno delo v programu Svit. Iz celjske regije sta priznanji prejela Renata Šibli, predstojnica Oddelka za bolezni prebavil v Splošni bolnišnici Celje, in Franjo Debelak, župan Občine Bistrica ob Sotli. Krap, da te kap Ribič Željko Pušnik s Planine pri Sevnici je 28-kilo-gramskega krapa ulovil v Slivniškem jezeru. »Končno se je tudi meni nasmehnila sreča. To je moj osebni rekord in najtežji krap jezera,« je komentiral ulov, ki je nato spet pristal v jezeru. RP Pravočasno odkrivanje sprememb Po podatkih koordinatorice programa Svit v celjski regiji Tatjane Škornik Tovornik je odzivnost vabljenih v programu Svit na Celjskem na ravni državnega povprečja, želeli pa bi jo še izboljšati. V celjski enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje so v letu 2014 aktivno začeli razširjati informacije in znanja, ki lahko pripomorejo k zgodnjemu in pravočasnemu odkrivanju predraka-vih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Tako so na Celjskem v preteklem letu v sodelovanju z zdravstvenovzgojnimi centri izvedli dvanajst večjih preventivnih dogodkov, na katerih so za nazornejše posredovanje informacij uporabili napihljiv model debelega črevesa. V številnih krajih iz te regije (Celje, Brežice, Radeče, Mozirje, Sevnica, S Svitove čajanke, ki jo je ob koncu leta 2014 v Ljubljani organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na sliki z leve: Stanislava Drobnak, ambasadorka Programa Svit, prof. dr. Bojan Tepeš, zasebni gastro-enterolog, in Tatjana Škornik Tovornik, koordinatorka Programa Svit na Celjskem Vitanje, Šentjur, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Žalec) se je skozi učni napihljivi model debelega črevesa v spremstvu zdravstvenih strokovnjakov sprehodilo več tisoč ljudi. Promocijske aktivnosti so usmerjene v cilj, da se vabljeni v program Svit (to so ženske in moški, stari od 50 do 69 let) vabilu odzovejo. Če raka na debelem črevesu in danki odkrijemo zgodaj, je ozdravljiv. Lahko ga celo povsem preprečimo, če odkrijemo že predrakave spremembe (polipe) in jih odstranimo. KL Četrtkarji na pohodu Četrtkarji smo se množično udeležili zadnjega pohoda v minulem letu. To smo poho-dniki in člani Planinskega društva Zabukovica, ki se že četrto leto zbiramo vsaki tretji četrtek v mesecu in se napotimo po raznih planinskih poteh Planinske zveze Slovenije. Tokrat smo se že drugič sprehodili po planinski poti občine Šentjur. V rahlo meglenem jutru smo se zbrali v Kavarni Selič v Šentjurju in se odpeljali proti severu občine v množične nasade jablan na Slomu pri Ponikvi. Ustavili smo se pri hladilnicah, kjer so letošnja jabolka uskladiščena v hladilnicah in pripravljena za prodajo. Nadaljevali smo pot do rojstne hiše Antona Martina Slomška, kjer smo bili dogovorjeni z župni- kom, gospodom Kačičnikom, za ogled sob in eksponatov. Ogledali smo si spominsko sobo in film Slomškove poti življenja in ljubezni do rojstnega kraja Ponikve. Po ogledu še veseli del Po ogledu smo nadaljevali pot po slikoviti in gričevnati Ponikvi po grebenu mimo cerkvice sv. Ožbolta, od koder je bil lep pogled do rastišča velikonočnice in dalje do Boča in Donačke gore, Konjiške gore, Pece in Kamniško--Savinjskih Alp ter Kuma. V eni uri smo prispeli do prenovljenega jedra Ponikve z info točko. Pogledali smo si še župnijsko cerkev od zunaj in znotraj ob odlični predstavitvi župnika, nato pa odšli med jesensko obarvanimi nasadi nazaj v dolino Sloma. Sonce je hitelo po svoji poti proti zahodu, mi pa proti jugovzhodu nazaj v Šentjur in dalje mimo Gorice pri Slivnici v Javorje pod Žusmom. Pri Mojci in Francu Žureju smo se ustavili in nadaljevali veseli del pohoda. Tam sta nas pozdravila predstavnika PD Žusem, ki je v začetku novembra postavil razgledni stolp ljubezni. Po kratkem razmišljanju smo se složno odločili, da četrtkarji prispevamo za eno stopničko stolpa, in že je vodja Ivan s klobukom odšel naokrog in nabral 100 evrov. Vmes je bila večerja, razlegali so se petje in tudi glas harmonike dveh Francev. Veselo družbo je obiskal Božiček s polnim košem daril. Za darila so prispevali Trgovina Jager in Elektro Celje, za kar se jima vsi četrt-karji najlepše zahvaljujejo in želijo srečno in uspešno novo leto 2015. IVAN STRAŽE 42 NA KOLESIH Pasti avtomobilskih stekel Z njimi moramo ravnati previdno - Čista stekla za našo varnost Za našo varnost so čista avtomobilska stekla, še posebej sprednje, zelo pomembna. Tam se rada nabira nesnaga, med njo so prah, maščoba in voda, ki se v mrzlem delu leta spremeni v led. Saj veste, kako je, ko pridemo zjutraj, ko se nam najbolj mudi na delo ali po drugih opravkih, do avtomobila, kjer nas čaka na steklih plast ledu. In ko sedemo v avto- mobil, se nam za nameček še zarosijo stekla. Avtomobil je seveda najbolje parkirati v garaži, vendar veliko lastnikov železnih konjičkov takšne možnosti nima niti si je ne more privoščiti. Denarja nam zmanjkuje celo za kaj drugega in kje ga naj potem najdemo za nakup ali najem garaže? Tisti, ki garaže nimajo, lahko avtomobil zaščitijo z zaščitno ponjavo, ki ni ravno draga. Veliko enostav- neje je seveda, da na stekla položimo karton, kot počnejo nekateri nepremišljeni vozniki, vendar tako tvegamo, da se nam bo prilepil na steklo. V mrzlih zimskih dneh nam je v avtomobilu lahko v precejšnjo pomoč vgrajena »webasto« naprava, to je grelec, ki ga lahko vklopimo na daljavo ali s pomočjo ča-sovnika (slovenisti seveda ne slišijo radi besede »timer«). Največ voznikov si pomaga z dobrim starim strgalom, seveda ne s kakršnimkoli. Strgalo mora biti nepoškodovano, sicer lahko povzroči na steklu praske. Prav tako ne smemo uporabljati kovinskih strgal. Tekočino za odmrzovanje stekel lahko uporabimo šele, ko s stekel odstranimo sneg in led, svetujejo strokovnjaki. Nesprejemljivi načini Pri odtajanju zaledenelih stekel avtomobila si ljudje pomagajo na različne načine, včasih nesprejemljive. Pozorni moramo biti že pri odstranjevanju snega in ledu z roko, saj lahko med hitenjem pozabimo na morebitni prstan na roki in steklo poškodujemo. In dogaja se, da si ljudje pri čiščenju pomagajo celo z različnimi karticami, od osebne izkaznice do kreditne kartice! Nesprejemljivih načinov je še več. Med temi so še polivanje s kisom, z alkoholom, ki lahko poškoduje tesnila, in z vročo vodo, zaradi česar lahko steklo poči. In dokler je na steklu led, brisalcev seveda ne smemo vključiti. Ko sedemo v avtomobil, se izognimo takojšnji vključitvi gretja na najvišjo mogočo mero, kar je zaradi hladnega motorja neučinkovito. Med zimskimi nadlogami, ki lahko ogrožajo našo varnost, je tudi rosenje stekel, proti čemur nam najbolj pomagajo vključitev klimatske naprave in čisti filtri klime seveda. Od poškodbe do razpoke Posebnega pomena so seveda brisalci avtomobilskih stekel. Redno moramo preverjati tako stanje brisalcev kot njihovo delovanje. Uničene moramo zamenjati z novimi. Če brisalci svoje naloge ne opravljajo tako, kot bi morali, je to lahko za voznike in sopotnike nevarno. Med padavinami tako zaradi slabih brisalcev na steklu nastajajo lise, ki prispevajo k slabši vidljivosti. Prav tako lahko voznika v nočnem času zaslepijo luči nasproti vozečega vozila. Pozorni moramo biti še na morebitne poškodbe avtomobilskih stekel. Manjše poškodbe je na srečo mogoče popraviti. Za poškodbe stekla je posebej neugodno mrzlo zimsko obdobje, ko se lahko hitro širijo. V poškodbi se nabere vlaga in ko led pokaže svojo moč, se lahko poškodba poveča v razpoko. Torej previdno! BJ Foto: BJ Ljudje si pri čiščenju avtomobilskih stekel pomagajo na vse mogoče načine. Za odstranjevanje madežev in ledu posamezniki uporabljajo celo različne kartice, od zdravstvene do osebne izkaznice. Kdor zasadi drevo, misli na jutri Še nekaj časa se bomo spominjali februarja 2014, ko je žled objemal Slovenijo 10 dni. Iz gozdov je bilo slišati pokanje dreves, ki so se lomila v ledenem oklepu. Daljnovodi so bili ujeti v ledu, vozila so bila podobna ledenim skulpturam, življenje je obstalo, narava se je ustavila v času in ledu. Več kot 50 odstotkov gozdov je bilo poškodovanih, škoda pa skoraj nepopravljiva. Skoraj. Za obnovo gozdov bo potrebnih 2,5 milijona novih sadik, zato stopimo skupaj, združimo moči, ker samo skupaj nam bo uspelo. Pri podjetju Carglass® smo se odločili postati partner narave. Za vsak izveden servis bo podjetje Carglass® v letu 2015 zasadilo eno drevo na območjih, ki so bila najbolj prizadeta. Ker nam ni vseeno! Pridružite se neštetim ostalim, v letu 2015 s podjetjem Carglass® zasadite svoje drevo in pomagajte obnoviti slovenske gozdove. Več na www.carglass-obnavlja.si Carglass® popravi, Carglass® zamenja, Carglass® obnavlja! MMi'lWJIIK.l živite cenejei i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba pnccRiuiu naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S POPUSTOM NA KARTICI pizmxia; ^QAxma/ SKINAUT smučarska Sol» CELJSKA informacije 041616404 SLADA TRGOVSKO PODJETJE, d. o. o. ; >j i i 'TB! jCflTJUR O.IMM MrallnAa IT smniuE IK M THERMANAdn HOTELI I MEDICINA | WELLKESS | KONGRESI Celjska Mohorjeva družba golte Slovenija lesnimi^ ^fä^Wjmuljica avt(J)hiša škorjanec Rezervni deli in Servis Škorjanec TOPFIT center za zdravje in rekreacijo ?IVILjSf(! fERVK FUkPA • 1//1 razvajena< v smislu, da hoče jesti tisto, kar mi skuhamo. Verjetno je že prej jedla tisto, kar je padlo z mize,« pravi Manja, ki ji da od tistega, kar sami jedo, le da hrano manj soli in ji primeša še brikete. Kopanja nima rada Zaradi daljše dlake imata vsak dan nekaj dela s kopanjem in česanjem, enkrat na dva meseca ji pasja frizerka skrajša tudi dlako in nohte. Ker ni razstavni pes, se Manja z njeno podobo posebej ne obremenjuje, a tudi šolanju ni posvetila posebne pozornosti. »Vseeno mi je, ali da tačko in ali sede, ko rečem. Je poslušna in brez vrvice hodi ob meni brez težav, ni pa kot suženj. Ima svoj karakter. Užaljena je le, če ji ne posvečaš dovolj pozornosti,« opisuje Manja družinsko šti-rinožno ljubljenko. Povsod po stanovanju ima blazine, v spalnico pa ji ne dovolijo, zato se pred vrati vedno ustavi. V kopalnico sama niti ne gre, ker jo tam kopajo, kar ji ni posebej pri srcu, vendar proceduro stoično prenaša. Tako je potrpežljivo čakala tudi, ko je Manja pripovedovala o njej in svojem ustvarjanju. Ko nam je razkazala svetlobne izdelke, ki jih je še z nekaterimi celjskimi umetniki razstavila v Špitalu že pred novim letom, pa je Biba takoj pritekla zraven. Manjkala ni niti pri decembrski odmevni skupni predstavitvi v Umetniški četrti, kjer je bila Manja kustosinja razstave celjskih ustvarjalcev. Sama pa počasi pripravlja vse potrebno za svojo pregledno razstavo, ki bo prihodnje leto na ogled v Celju. Kustosi so jo povabili, saj so presodili, da je po 20 letih ustvarjanja čas za takšno predstavitev. TATJANA CVIRN Foto: GrupA »Veliko ljudi poznam, ki so zadovolji z razmerami, v katerih živijo, in dovolijo, da jih ustrahujejo. Mene je težko ustrahovati, ne morem delati v razmerah, ki me stanejo zdravja.« 44 ZA ZDRAVJE Ko si zvijemo gleženj Zdravljenje zahteva več tednov mirovanja - Daljše hlajenje z ledom nam lahko škoduje Do zvina gležnja pride, kadar na neravnem terenu naredimo »neroden« korak. To se nam pogosto zgodi med hojo po neravni podlagi, med premagovanjem stopnic, pri športu, ko nepravilno obremenimo stopalo. Da bi se izognili takšni poškodbi, moramo biti še posebej previdni pozimi. Tudi spolzka tla so namreč pogosto krivec za tako poškodbo. Zvin gležnja je neločljivo povezan z gibanjem. Zdravstveni delavci več primerov takšne poškodbe naštejejo pozimi, ko deželo zajame zmrzal in ljudje med hojo po snežni odeji stopijo na led. Pogost je tudi pri športu, na primer pri košarki, ko igralec doskoči na stopalo drugega. In tudi pri drugih športih, kjer so gležnji bolj obremenjeni, na primer pri nogometu, rokometu, tenisu. Telesno pripravljeni so manj ranljivi Ali bo posledica nerodnega koraka zvin gležnja ali bo morda šlo le za nateg, ki sicer povzroči oteklino in bolečino, ne pa tudi večjih težav, je odvisno predvsem od naše telesne pripravljenosti. Miran Škorjanc, dr. med, bolj dovzetni ljudje, ki niso dovolj telesno aktivni, in ljudje v jeseni življenja. Pri njih poškodba nastopi prej, spec. fizikalne medicine in rehabilitacije v Zdravstvenem domu Celje, je povedal, da so za takšne poškodbe Ali ste vedeli? Zvinom gležnja se lahko izognemo tako, da se pred rekreacijo ogrejemo in smo pazljivi predvsem pri hoji ali teku po neravnem terenu. Pomembna sta tudi pravilna obutev in izogibanje tistim aktivnostim, za katere še nismo dobro fizično pripravljeni. Dobrodošle so tudi vaje za krepitev ravnotežja in stabilnosti. Pri zvinih si lahko pomagamo tudi s tinkturami in z mazili iz arnike. Njen helenin iz posušenih cvetov in listov zavre tvorjenje snovi, ki povzročajo vnetja, pospeši zdravljenje in izboljša regeneracijo. Vendar mazil in tinktur nikoli ne smemo nanašati na odprte rane. Včasih lahko arnika izzove tudi alergijo. Za notranjo uporabo se arnika uporablja namreč v razredčeni obliki v homeopatskih zdravilih. Za lajšanje bolečine in otekline pri zvinih priporočajo tudi smrekovo mazilo. To je sicer dobrodošlo tudi pri masaži mišic pred intenzivnimi športnimi in drugimi fizičnimi obremenitvami ter po njih. Namenjeno je tudi negi in masaži kože v predelu sklepov. Smrekovo mazilo s svojimi učinkovinami lajša bolečine v sklepih in izboljšuje njihovo gibljivost. Gripa omejila obiske v bolnišnici »Hlajenje je takoj zatem, ko se poškodujemo, priporočljivo. Nogo lahko hladimo tudi z ledom, a največ 15 do 20 minut. Nato moramo nogo hladiti z obkladki, ki nimajo nižje temperature od 15 stopinj. Če poškodovano mesto podhladimo, pride do poškodbe živčnih in žilnih struktur, kar lahko posledično privede do poškodbe kostnine in celo do invalidnosti.« Pozimi število zvinov gležnjev naraste. O številki bi več vedeli povedati travmatologi, saj se oni prvi srečajo s poškodovanimi. A kot ocenjuje Miran Škorjanc, je takšnih poškodb ob hitrih spremembah temperature in zmrzali tudi za 50 odstotkov več kot sicer. že ob manjšem napačnem gibu lahko vez poči. Da bi se zvinu gležnja izognili, je poleg premišljenega gibanja pomembna primerna obutev. Čevlji naj imajo sploh pozimi čim nižjo peto in dober opetnik, ki pomaga ohraniti stabilno stopalo. Kaj se zgodi z nogo? Zvine delimo v več skupin. »Če imamo srečo, pride le do poškodbe mehkih tkiv. Sklepne strukture se premaknejo v eno ali drugo stran, poškodujejo sklepno ovojnico in ligamente. Poškodbe katere od mišic so redkejše in se zgodijo, kadar se zvinu pridruži tudi zlom. Takšna poškodba se ponavadi zgodi nekoliko višje nad sklepom,« je pojasnil Miran Škorjanc. Pregled pri zdravniku Ob obisku bolnika pri zdravniku slednji iz pogovora izve, ali je poškodovani naredil »neroden« korak, padel ali je zvin gležnja utrpel pri športu. Zdravnik si ogleda oteklino, bolnika klinično pregleda, ga vpraša, če lahko stopi na nogo. Sledi slikanje, da zdravnik ne spregleda poškodbe skeleta. Na poškodbe mehkih delov opozori že plavilo ali hematom, kar je znak, da je prišlo do natrganja vezi. Zdravljenje Stopalo si lahko zvrnemo v različnih smereh. Kadar so prizadeta le mehka tkiva, je zdravljenje konzervativno. To pomeni, da dobi bolnik longeto, nato mora približno tri tedne mirovati. Če je longeta snemljiva, so priporočljive kopeli in izo-metrične vaje, s katerimi ohranjamo aktivnost mišic in sploh pri starejših skušamo preprečiti trombozo. Noga naj bo med mirovanjem nekoliko dvignjena. Kadar pride do poškodb kosti, je večkrat nujna pomoč kirurga, ki pomaga ponovno stabilizirati nogo. Prva pomoč je ohlajanje Prva pomoč je vedno ohlajevanje. Če pri sebi nimamo ledu, si lahko pomagamo z mrzlo vodo in naredimo obkladek. Gleženj ovijemo z ruto ali s povojem, ki ga imamo pri roki. Tako stabiliziramo nogo in zmanjšamo bolečino. Ker so strukture v gležnju močno oživčene, je namreč vsak premik lahko zelo boleč. Posledice zvina Tisti, ki utrpijo zvin gležnja, ob minimalni poškodbi, torej če ne pride do pretrganja vezi, ampak le do njihovega natrganja ali natega, večinoma ne čutijo posledic. Manjšina, približno deset odstotkov poškodovancev, občasne bolečine še čuti ob spremembi vremena, večji obremenitvi ali morebitnem nepravilnem gibu. Kako bomo občutili posledice zvina, je odvisno od naše telesne pripravljenosti in starosti, je poudaril Miran Škorjanc. Kadar se nam zvin ponovi, so posledice težavnejše, zdravljenje je daljše, ponavadi pa ostane trajna poškodba. TINA VENGUST Foto: TV w i Zaradi pojava večjega števila bolnikov z gripo na Celjskem, so tudi v celjski bolnišnici dodatno omejili obiske. Do preklica so obiski tako omejeni samo na eno zdravo osebo kar na šestih oddelkih. Gre za oddelek za intenzivno interno medicino, kardiološki oddelek, oddelek za bolezni prebavil, nevrološki oddelek ter oddelka za bolezni ledvic in dializo ter za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Enako velja tudi na oddelku za angiologijo, endo- krinologijo in revmatologijo ter na otroškem oddelku, kjer so omejitve odredili že prej. Pred dnevi so obiske omejili tudi na ginekološko-porodni-škem oddelku. Popolnoma so prepovedani na oddelku za hematologijo in onkologijo. Pri izjemno hudo bolnih, paliativnih bolnikih lahko lečeči zdravnik dovoli obisk ene zdrave osebe. Z upoštevanjem takšnih pravil obiskovalci namreč zmanjšajo možnost okužb bolnikov, ki bi jim dodatna bolezenska stanja samo še ogrozila ob- stoječe bolezni, zaradi katerih so v bolnišnici. Sicer pa je število prehla-jenih ljudi in tistih, ki imajo gripo v zadnjih dveh tednih poraslo po vsej Sloveniji. Največ obolelih je med najmlajšimi. Sezona gripe še ni dosegla vrhunca, zato je mogoče še pričakovati naraščanje števila obolelih. Zato zdravniki priporočajo cepljenje, zlasti ljudem s povečanim tveganjem za težak in zapleten potek okužbe. To so starejši od 65 let in bolniki s kroničnimi boleznimi. POL LETAIdo poletja TRIMESEČNI PAKET HUJSANJA • trajna izguba odvečne telesne teže sprememba prehranjevalnih navad sprememba sestave telesa (manj maščob, več mišic) zdrav način življenja CENA PAKETA 540 eur: (MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE S KARTICAMI NLB - mastercard, visa, karanta) • delavnice o zdravi prehrani (kako obdržimo željeno težo) • vodena vadba z osebnim trenerjem • vadba po individualnem programu • osebni posveti s strokovnjakom za prehrano in osebnimi trenerji • meritve sestave telesa • neomejena karta za fitnes, funkcionalno dvorano in skupinske vadbe • 3000 celje ipavčeva 22 • 040 50 20 60 • www.top-fit.si TOP FIT | ^B center za zdravje in rekreacijo AKCIJA 45 Tokrat o prehranski piramidi Pošteno se že potijo v fitnesu Tudi tretji teden akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje je minil uspešno. Skupno so udeleženci v tem tednu shujšali za več kot 20 kilogramov. Strogo se držijo tudi prehranjevalnih navad, o katerih so govorili na delavnicah v okviru akcije. Vsi že pridno in pogosto vadijo v fitnesu. Skratka - akcija dosega prve vidne rezultate. Eno jabolko na dan prežene zdravnika stran. Strokovna predavateljica Tatjana Škornik Tovornik ob prehranski piramidi. NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje TOPFIT center za zdravje in rekreacijo Nad udeleženci je vedno bolj navdušena tudi Tatjana Škornik Tovornik iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje: »Resnično gre za krasno skupino. Že na začetku se je pokazalo, kako resno so člani vzeli huj-šanje. Mislim, da so v skupini ljudje, ki bodo dobra podpora drug drugemu, če bo prišel trenutek, ko bo motivacija za hujšanje morda komu padla. Ravno ta podpora je zelo pomembna za takšne akcije.« Dodaja, da so dovolj zagrizeni in trdno odločeni za spremembo svojega življenja. Prehranska priporočila To se na delavnicah tudi opazi. Vsi so namreč kot urica točni in iz njihovih medsebojnih pogovorov smo, kolikor smo pač lahko povlekli na uho, izvedeli, da se med tednom držijo tudi receptov, zapisanih v gradivu, ki sta jim ga dali zdravnica Jana Govc Eržen in Škornik Tovornikova že na prvem srečanju. Slednja jim je v torek predavala o prehranski piramidi. To je priročen shematski prikaz zdravega načina prehranjevanja oziroma prikaz, katera živila so za človeka najbolj zdrava. »Hiter ritem življenja in neprestano hitenje silita ljudi v to, da za prehrano izbirajo nezdravo hrano, hitro pripravljeno hrano ali izpuščajo obroke. Po drugi strani ljudje tudi zelo dobro vedo, kako se je treba Poglejte, kako skrbno sta se udeleženki akcije lotili zapisovanja svojih podatkov o teži po tehtanju pred torkovo delavnico. Ni kaj, evidenco je treba voditi. Irena Selič je na torkovo delavnico prišla vsa rdeča. Ne samo zaradi majčke naše medijske hiše, ampak zato, ker je pred tem uro in pol telovadila v Top-Fitu. »V fitnes sem hodila pred dvajsetimi leti. Po vsem tem času, ko sem v tej akciji spet stopila v fitnes, je bil to zame katastrofalen napor, ampak priznam, da je potem vedno lažje. V fitnes grem vsaj trikrat na teden in mislim, da je ogromno možnosti, da bom takšno telovadbo nadaljevala tudi po končani akciji. Opažam tudi, da se fizično bolje počutim po telovadbi.« prehranjevati, ampak težava nastane, ko je treba ta zdrav način prehranjevanja vnesti v prakso. Ne bi smeli čakati na to, da ljudi šele telo spomni, da je treba nekaj spremeniti. Ker do tega namreč zaradi nezdravega načina prehranjevanja slej ko prej pride,« pravi Škornik Tovornikova. Udeležencem akcije je zato svetovala, naj uživajo čim več sadja in zele- njave predvsem sezonskega in lokalnega izvora, med žitnimi izdelki pa naj izbirajo tiste, ki so iz polnovrednih vrst moke. Od mlečnih in mesnih izdelkov naj zberejo tiste, ki imajo manj maščobe, ko pa hrano pripravljajo, naj se izogibajo dodajanju maščob ali sladkorja. In seveda - pijejo naj veliko vode. SIMONA ŠOLINIČ, foto: GrupA ODLOČENA SEM »Da bom shujšala še deset kilogramov,« nam je dejala Cvetka Kopitar. Je povratnica. To pomeni, da je v akciji pred leti že sodelovala in tokrat poskuša znova. Ko je lani videla prijavnico, ni oklevala in je poskusila srečo še enkrat. In ji je uspelo. Od akcije pred leti, v kateri je sodelovala, je pridobila nekaj kilogramov. »Eno leto mi je uspelo >držati< težo, ki se jo pridobila v akciji hujšanja. Takrat sem shujšala za 15 kilogramov. Vendar sem kasneje morala na operacijo, pri kateri so mi odstranili vranico, kar je pomenilo tri mesece okrevanja in nobenega aktivnega gibanja. To je povzročilo, da sem dobila spet nekaj kilogramov,« je pojasnila. Ker je imela veliko dela doma na kmetiji, v fitnes ni mogla redno hoditi. Toda zdaj je spet odločena, da bo vztrajna in trmasta, kot pravi. Želi si minus deset kilogramov. Držimo pesti do komolcev, da ji bo uspelo. 46 RAZVEDRILO Prisluhi Tina Vengust: »Ne vem, kaj je to, že celo jutro od nekod slišim otroke ...« V uredništvu nas je takoj zaskrbelo, da niso to kakšni pomenljivi prisluhi. Tretjič preseljena Ko se trikrat seliš, je kot bi enkrat pogorel, pravi stari rek. Ampak Simone Šolinič to ne moti. V zadnjih letih je to že njena tretja sprememba naslova. Glede na to, da pokriva črno kroniko, je morda to povezano z iskanjem najbolj varnega območja v Celju. Ko jih bo zmanjkalo, bo lahko preverjala še v drugih občinah. ANEKDOTE Skladatelj Claude Debussy (1862-1918) je na premieri skladbe Morje vprašal kolega Erica Satia, kako mu je bil všeč prvi stavek, ki se imenuje Od zore do poldneva na morju. Satie je rekel: »Okrog pol enajstih je bilo zares lepo!« MODROSTI Nihče ne zasluži tvojih solza. Tisti pa, ki bi jih zaslužil, te ne bo nikoli spravil v jok. (Gabriel Garcia Marquez) Če se mnogi sramujejo že revnejše obleke in stanovanja, koliko več bi se jih moralo sramovati revnih idej in nazorov. (Albert Einstein) Čemu je podoben tisti, katerega modrost je večja kot njegova dela? Drevesu z mnogo vej pa z malo korenin; če pride veter ga izruva in prevrne. (Talmud) Spraševali smo vas, kako se imenuje koledar, ki ga objavljamo vsak teden in pomaga pri opravilih na zemlji. Pravilen odgovor se glasi: setveni koledar. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Alojza Podpečana iz Hramš pri Dobrni, ki mu bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Kako se imenuje rubrika, v kateri nekdanji odgovorni uredniki časopisa predstavljajo čas svojega ure-dnikovanja? Ime in priimek Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Naslov r Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 27. januarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. V šoli V razred pride šolski inšpektor in sede med učence. Mlada učiteljica napiše na tablo angleški stavek in pravi: No, kdo bi znal to prevesti?« Nihče se ne javi, potem dvigne roko Janezek. Učiteljica nejevoljno: »No, Janezek, pa povej!« Janezek: »Kakšno dobro rit ima, ta bi bila za povaljat.« Učiteljica: »Saj sem vedela, kaj bo, takoj izgini iz razreda! Gospod inšpektor, se opravičujem.« Janezek vstane in med pospravljanjem torbe pravi inšpektorju za sabo: »Ti pa, če ne znaš angleško, ne prišepetavaj!« Avokado Žena zaprosi moža: »Bi, prosim, šel namesto mene v trgovino in kupil karton mleka? In če imajo avokado, jih kupi šest.« Kmalu se vrne mož s šestimi kartoni mleka. Ženi ni nič jasno, zato vpraša: »In zakaj si kupil šest kartonov mleka?« On: »Imeli so avokado.« Končno skupaj! Ženska je svojemu prvemu možu rodila 17 otrok. Žal je mož kmalu umrl in poročila se je še enkrat. Z drugim možem je imela 22 otrok. A tudi ta mož je čez nekaj časa umrl. Po nekaj letih je zbolela še ona in nazadnje umrla. Na pogrebu se je zbrala vsa vas in tudi od drugod so prišli ljudje. Duhovnik, ki je vodil pogreb, je na koncu govora dodal: » .in zdaj sta v nebesih končno skupaj.« Nekdo v množici je vprašal: »A ste mislili njo in njenega prvega moža ali njo in drugega moža?« Duhovnik je odvrnil: »Mislil sem njeni nogi.« Prihranila bo Prometnik ustavi blondinko in ji reče: »Moral vam bom zaračunati 100 evrov zaradi nedelujoče sprednje luči!« Ona: »Oh, super. Tisti tip na servisu je hotel imeti 200!« Papir je boljši Pogovarjata se dva policista: »Včeraj sem kupil WC-ščet-ko!« »In?« »Ah . kaj vem. S papirjem se mi zdi vseeno boljše!« Imate pošto! Vsakih pet minut gre blondinka ven in si ogleduje, če je kaj pošte v poštnem nabiralniku. To opazi sosed in jo vpraša: »Gledam vas, kako ves čas hodite preverjat pošto. Ali pričakujete kaj zelo pomembnega?« »Ah, kaj vem ... Včeraj sem dobila računalnik, pa mi ta ves čas sporoča, da imam pošto!« 8 5 7 3 9 7 1 6 9 5 4 8 9 6 9 1 3 8 2 2 5 7 4 5 6 3 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , * - • Vsakomur svoja vrsta sreče Če govorimo o hazarder-ski sreči, je jaz enostavno nimam. Mislim, da se mi je začelo svetlikati že v predšolski dobi, ko se je Rifle, obdan s smučarskimi asi in zavit v oranžno-moder šal, drl, da kdor podari, tudi dobi. Tudi moji starši so vsako zimo kupili šopek kartic, ki so končale v tistem ogromnem bazenu. Sedela sem v kotu dnevne sobe in do belega stiskala členke na rokah, da bi moje ime prebrali vsaj ob žrebu jadrnice, če so me že pri Marlesovi hiši spregledali. Rifle mi je takrat in kdaj pozneje prinesel kvečjemu kakšen nasmeh na obraz, medtem ko posebne finančne koristi od njega ni bilo. V prvem razredu sem dokončno pristala na trdnih tleh. Na srečelovu, kjer je bilo 15 dobitkov in 20 otrok, sem po pravilu pristala med tistimi petimi, ki niso zadeli nič in so jih potem potolažili z vrečko bonbonov. Saj ne, da bi me zvezek za nagrado posebej osrečil, ampak sporočilo je bilo jasno. Ne delaj si lažnih upov, ker nima smisla. In načeloma se tega tudi držim. Priznam sicer, da me je milijonarska psihoza nekajkrat zapeljala na kriva pota. Vsakih nekaj let, ko ljudje v vrsti stojijo pred loterijskimi okenci in delajo načrte, kam bodo vložili tiste milijone, čredni nagon pograbi tudi mene. Ob tem mi vsakič zvoni po glavi, da je loterija samo prostovoljni davek za tiste, ki nimajo pojma o matematiki, ampak treba je pač biti zraven. Obstaja tudi sreča, da ti je crknila ena krava. Nenaza- dnje bi ti lahko dve. Te vrste sreča hodi po svetu bolj pogosto kot ona prva. Krav sicer ne premorem, se mi je pa že zgodilo, da sem avtomobilsko kolo presekala kar dvakrat v istem mesecu. Ni čisto na mestu, a sem ob tem kar nekajkrat slišala, kako imam pa res srečo... Tovrstna sreča je onidan doletela tudi mojega moža. Je povozil na prvi pogled precej nedolžen kos železa, ki ga je nekaj ur kasneje prisilil k uporabi rezervne gume. Kolo so mu popravili, a glej ga, zlomka, čez tri dni je bil avto spet na tleh. Ponovil je vajo, vulkanizer pa tudi. Ko so zamašili še drugo luknjo, so čisto po naključju ugotovili, da ima kolo še tretjo. Ja to pa je čudež, če že sreča ni, so menili vsi v en glas. In moj dragi -kuj železo, dokler je vroče - se je nemudoma odpeljal kupit loterijski listek. Ni vrag, da se vložek po zgledu luknje v kolesu ne bo vsaj potrojil, če že ne potisočeril. In tako jaz seveda spet do belega stiskam členke na prstih. Zraven pa meljem o besedah prijateljice Brigite. Me je enkrat poučila, da če dobiš tako »fajn« moža, kot je njen, nimaš več kaj praskati pri igrah na srečo. Ona je vso srečo pokurila, ko je našla svojega Boža. No, zdaj vsaj vem, kje je razlog, da nikoli nič ne bom zadela. Ko bo moževa srečka postala ničvreden papir, ga moram samo še spomniti, da ima svojo terno že doma. Če pa slučajno zadene milijon . bom dala pa za pijačo. SREČNA Išče se komunalec in intelektualec Župani najbolje vedo, da zaposlovanje na račun davkoplačevalcev ni dobra popotnica za priljubljenost med podaniki. In tako se predvsem v majhnih občinah z vsemi delovnimi obveznostmi bodejo, kakor vedno in znajo. V Dobju so na zadnji občinski seji na primer ugotavljali, da bi resnično nujno potrebovali nekoga za upravljanje z vodovodnim sistemom in nekoga, ki bi znal resno poprijeti v občinski upravi. Ena od svetnic je nemudoma »šparovno« predlagala: »Poiščimo nekoga, ki bi bil pol dneva komunalec, drugega pol dneva pa intelektualec.« Kdaj bodo objavili razpis za multipraktika, še ni znano. REŠITEV SUDOKU 135 4 5 2 1 6 7 8 3 9 1 3 8 9 4 2 7 6 5 6 7 9 3 5 8 4 2 1 9 1 7 5 2 3 6 8 4 5 6 4 8 7 1 3 9 2 8 2 3 4 9 6 5 1 7 3 8 5 2 1 4 9 7 6 2 9 6 7 8 5 1 4 3 7 4 1 6 3 9 2 5 8 V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: bon za masažo hrbta v salonu tajske masaže Lai Thai v Celju 2. nagrada: bon za brezplačno striženje v frizerskem salonu Fantazija v Celju 3. nagrada: bon za malico v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 27. januarja 2015 Rešitev nagradne križanke iz št. 2 Vodoravno: UPADANJE, BOZENČAN, OVIRA, SO, ŽELE, KPJ, ČD, KARIN, EKA, SESIP, KALCIT, KLOROVICA, KOREN, ATOMIZEM, AM, NAUM, BERILO, PONOS, KRESAL, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ona: Zakaj vztrajajte na poti, za katero že precej časa veste, da ni prava? Morate opraviti s preteklostjo in sprejeti odločitve na podlagi trenutnega položaja, pa najsi je ta ugoden ali ne. Čas hiti, vi pa ostajate zadaj... On: Tokrat stvar temeljito premislite, ker se lahko v nasprotnem primeru zatakne prav tam, kjer to najmanj pričakujete. Pogovorite se s partnerko, preden se boste odločili, kajti star pregovor pravi, da več glav več ve. DON, IDI, KOLINE, OKOVI, SP, KINO, EKG, URŠA, MEDICINA, SNED, KK, OVČJAK, DS, EA, MA, SLIKA V SLIKI, ISAR, TOMOS, TATAR, PITT, EB, ŠAPA, LE, REVICA, DIN, ABADANČANI, TATI, JAHAČ. Geslo: rojstni dan Josipa Vandota Izid žrebanja 1. nagrado, bon za 8-kratni obisk vadbe v Centru za zdravje in rekreacijo Top fit Celje, prejme: Anja Drofenik, Zagrad 13, Celje. 2. nagrado, kosilo za dve osebi v samopostrežni restavraciji Stolpič v Celju, prejme: Danica Gobec, Novake 14, Nova Cerkev. 3. nagrado, malico v piceriji Verona v Mercator centru Celje, prejme: Jože Krivec, Drevenik 31, Podplat. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Eno je načrtovati, drugo pa to tudi uresničiti. Toda nikar se pri tem ne zanašajte na druge, kot je to v vaši navadi, saj vas imajo nekateri že vrh glave. Najbolje bo, da začnete povsem znova - tokrat v lastni režiji. On: Sprijazniti se boste morali s tem, da boste tudi vi morali popustiti, pa če vam je to všeč ali ne. Za dosego cilja je včasih treba narediti tudi kakšen kompromis in še vedno je bolje tako, kot da vse skupaj pade v vodo. DVOJČKA Ona: Vaše nove idejo bodo sicer naletele na ostro kritiko, vendar bo to le znak, da so vas vzeli zares. Poskusite se uveljaviti, dokler je ugodna situacija - za ljubezenske zadeve bo že še čas. On: Najprej vam vse skupaj sploh ne bo šlo od rok, nato boste po nasvetu prijatelja ubrali nov pristop, ki vam bo kot po čudežu odprl vrata v srce osebe, ki vam zadnje čase ne gre iz misli. Ona: Na izletu se boste prav fino zabavali, zato se ne odpovejte tej priložnosti. Naslednja ne bo prišla prav hitro. Na partnerja pa kar pozabite, saj si tudi on tu in tam privošči manjšo avanturo, ki pa le še utrdi vajin odnos. On: Ljubezenska izjava vam bo polepšala konec tedna, čeprav še nekaj časa ne boste vedeli, pri čem ste. Za kaj konkretnejšega se bo treba še zelo potruditi. Toda zvezde so na vaši strani, zato ni nobenega razloga za strah. Ona: Nikar se ne obremenjujte z nepotrebnimi skrbmi, saj se vam na obzorju zbirajo precej črni oblaki. Presenečeni boste predvsem v negativnem smislu, vendar vam to ne bo moglo preprečiti tistega, kar že precej časa načrtujete. On: Ker ima strah velike oči, boste vse preveč previdni, celo na področjih, kjer bi morali biti malo bolj samozavestni. To velja predvsem za ljubezen, kjer imate odlične možnosti, da osvojite osebo, ki si jo želite. mam Ona: Nekaj vas bo temeljito pretreslo, vendar predvsem v pozitivnem pomenu besede. Še vedno je tudi možnost, da vam vse skupaj pade v vodo. Toda brez panike, saj se bo na koncu izteklo bolje, kot mislite. On: Sreča je na vaši strani in ponovno boste v optimističnem razpoloženju. To se bo pozitivno manifestiralo tudi v vašem poklicnem življenju, kjer lahko pričakujete kar precejšnje presenečenje. STRELEC ^ Ona: Partner se bo končno odločil za spremembe v vajinem odnosu, ki ste jih pred kratkim predlagali. To vas bo v veliki meri razveselilo, zato tega nikar ne skrivajte, ampak izkoristite izredno ugodno priložnost, ki se vam bo ponudila. On: Če ne boste spravili na površje tistega, kar vas tišči, se bo neko razmerje končalo čisto drugače, kot si želite. To vam ne bo koristilo, predvsem zdaj ne, ko ste v precej kritičnem obdobju. KOZOROG Ona: Odzvali se boste povabilu na kavo in ne bo vam žal. Spoznali boste osebo, ki marsikaj ve in vam lahko v mno-gočem pomaga. Ne omahujte, kajti priložnost izgubljena ne vrne se nobena! In to velja tudi za vas. On: Ponovno se bo prebudila vaša spretnost in uspeli boste na področju, kjer ste bili še pred kratkim popoln začetnik. Pa saj je že skrajni čas, da tudi vi uspete vsaj v eni stvari, ki ste se je lotili. Ona: Upoštevali boste prijateljev nasvet in si tako postavili trdne temelje za uspeh na poslovnem področju. Težave bodo počasi pozabljene, a tudi finančne težave se bodo začele počasi postavljati na pravo mesto. On: Privolite v pogovor na štiri oči, vendar se morate zavedati, da boste morali vsebino pogovora zadržati zase. Informacije bodo vse preveč pomembne, da bi zanje zvedeli vaši morebitni nasprotniki, ki vam jih ne manjka. DEVICA Ona: Vaši načrti se bodo začeli počasi uresničevati, kar vam bo vsekakor v precejšnji meri polepšalo teden. Nekdo vas bo povabil na neko predstavitev, ki je enostavno ne smete zamuditi. On: Nekdo vam bo dal vedeti, da ob vaših zaljubljenih pogledih nikakor ne more ostati hladen. Nikar ne čakajte na tisto, kar lahko dobite zdaj, ampak zgrabite priložnost z obema rokama. Ne bo vam žal. VODNAR Ona: Nepričakovano boste srečali osebo, ki ste jo nekdaj ljubili, in ponovno vas bo popolnoma očarala. Vendar si ne ustvarjajte prevelikih iluzij, da kasneje ne boste razočarani. Življenje teče naprej in na preteklost bo treba pozabiti. On: Le s srečo vam ne bo uspelo uresničiti želenih ciljev. Potrebno bo tudi malo napora, vendar boste zmogli tudi to. Proti koncu tedna se vam bo oglasil star prijatelj in vam predlagal povsem konkretno zadevo . Ona: Izpolnila se vam bo dolgotrajna želja. toda nikar se ne prenaglite, ampak poskusite obvladati nagone. To se vam bo v prihodnosti še kako obrestovalo tako na finančnem kot tudi popolnoma zasebnem področju. On: Pred vami je precej naporen teden, vendar boste tokrat v delu celo uživali, ponudila pa se vam bo tudi nepričakovana priložnost, da izboljšate svoje finančno stanje. Tako se bodo začele zadeve končno postavljati na pravo mesto. 48 RUMENA STRAN S Cinko in Cinkom Eden od načinov, kako skušajo v Cinkarni Celje ljudi prepričati, da se njihovega podjetja ne drži le pečat onesnaževanja okolja v preteklosti, je tudi sodelovanje z mladimi. Že otroke vabijo, da spoznavajo proizvodnjo največjega kemijskega podjetja v regiji in ob tem tudi sami ustvarjajo. Da cinkarna ni le skupek zapletenih kemijskih formul in podatkov na eni strani ter na drugi izdelkov in izpustov, ki nastajajo v proizvodnji, bosta poslej skušala javnost prepričati tudi maskoti podjetja. Otrokom sta bila Cinka in Cink všeč, na komentarje odraslih pa še čakamo. IS, foto: GrupA Ogledala sta si stolpe Do konca februarja je v Celju na ogled pregledna razstava Narcisa Kantardžica, ki je po desetletjih bivanja v Celju našel kup prijateljev in tudi občudovalcev svoje umetnosti. Zato sta bila med tistimi, ki so si ogledali njegove stolpe, tudi znana Celjana: Zvone Utroša (levo), ki je še nedavno učil dijake na Gimnaziji Celje - Center, je pogost obiskovalec kulturnih dogodkov v mestu, Borija Zupančiča pa kot umetnika zanima, kaj počnejo kolegi. Očitno sta imela kar zanimivo razpravo o videnem. NC, foto: SHERPA Cinka in Cink v družbi s tehnično direktorico cinkarne Nikolajo Podgoršek Selič Prostor za srečanja Da se lahko tudi v zelo kratkem času veliko naredi, so med lanskim božičem in sredino januarja dokazali v Celjskem mladinskem centru. Zgolj v treh tednih so namreč temeljito prenovili obstoječo kavarno, ki je dobila še prizidek. Gradbeništvo sicer med dejavnosti javnega zavoda (še) ne sodi, zato pa so v njem vselej dobrodošli umetniki. Tokrat niso le »kofetkali«, pač pa so se izkazali s poslikavami in inštalacijami v prostoru. IS, foto: SHERPA Profesionalna obremenjenost Rade Kneževic (desno), predsednik uprave Elektra Celje: »A vidiš tisto žarnico tam zgoraj, ki ne gori?« Niko Kač, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Banke Celje: »Gotovo jim je zmanjkalo denarja za novo.« NC, foto: SHERPA V naslednjih tednih bo treba preverjati, ali je z MCC-kavarno tako kot s torto, ki sta jo razrezali ob odprtju prenovljenih prostorov direktorica MCC Glorjana Veber (desno) in vodja kavarne Ivana Ristic. Torta je bila namreč neverjetno lepa na pogled, še bolj slastna pa je bila njena notranjost ... a « v ■ ■ v Otožna navijača Da je postalo Celje mladim prijazna občina, ima velike zasluge prav Celjski mladinski center, sta se strinjala Marija Lokovšek, ki je v mestni občini kot višja svetovalka za izobraževanje, socialo in zdravstvo zadolžena za področja srednješolskega in terciarnega izobraževanja ter mladinsko dejavnost, ter pooblaščenec župana Marko Zidanšek. Ker naziv ni podeljen za vse večne čase, pa je zdaj na potezi tudi mestna občina. Savinjski ekipi odbojkarjev in odbojkaric iz Šempetra in Braslovč sta se konec tedna pomerili v zahtevnih zaključnih pokalnih bojih. Za popolni uspeh jim nista mogla pomagati niti župan Braslovč Branimir Strojanšek (levo) niti poslanec Ljubo Žnidar, ki sta navijala med gledalci. Njuna obraza kažeta, da se ni izšlo čisto po željah. NC, foto: GrupA