Skľb Za vaľnost bolnika v opeľacijskem bloku
Špela Boršoš, Miľjana Mika
Izvleček
V prispevku sta predstavljena skĺb za Vaľnost bolnika v operacijskem bloku in delo
operacijske medicinskę sestre. Avtorici govorita o tem, da 
je 
varnost bolnika temelj
kakovostne zdľavstvenę nege in predstavlja dejavnike tveganja Za 
yarno 
delo z
bolnikom v operacijski sobi.
Uvod
Razvoj na podľočju zdravstvene nege (ZN) v slovenskem prostoru je 
v zadnjih
dvajsetih letih prinesel mnogo sprenremb, ki se odražajo na vseh ravnęh delovanja
medicinskę sestre (MS). Zahteve po vse večji kakovosti đęla so vodile k uvedbi
sodobne ZN, ki upošteva nekatere idęale in vľednote, kot so spoštovanje
bolnika/varovanca (bolnika), njegove varnosti (psihične in fizične), integľitete (vsak
človek 
je 
enkľatna in neponovljiva osebnost) in njegovega počutja. Vse to pa vpliva
na to, kako naše delo ocenjuje bolnik. Eden od temeljnih dejavnikov kakovosti 
je
varnost bolnika, ki 
je 
še kako pomembna pľi delu v operacijski sobi, saj 
je tu bolnik
izpostavljen specifičnemu okolju. Če 
je 
varnost zagotovljena z merili, ki 
jih 
določajo
standardi (struktuľni, procesni in izidni), potem je 
bolnik zadovoljen, zadovoljni pa
so tudi zdravstveni dęlavci.
Predstavĺtev pľoblema
Varnost bolnika v opeľacĺjskem bloku
Vamost bolnika 
je 
temeljni dejavnik kakovosti (Filej in sod., 2000) in 
je 
še kako
pomembna pri delu v operacijskem bloku. Zakaj? Predvsem zato,ker nambolnik med
samim izvajĄemopeľacije ne more ízraziti svojih občutkov, strahov, bolečine, želja,
..., karpomeni, da mora operacijska MS, medtem ko 
je 
bolnik uspavan,prevzeti vlogo
zagovornika bolnika, pľi čemeľ 
ji je 
vodilo VI. načelo kodeksa etike, ki pravi, da mora
delovanje MS temeljiti na odločitvah v korist bolnika. Tudi Luksemburška deklaracija
Špela Boršoš, dípL m. s., Mirjana Miku, dipl. m. s.
o nko l o š ki inš titut Lj ub lj aną
tsz

o varnosti bolnika pravi, da 
je 
dostop do kakovostne zdravstvene oskĺbe osnovna
človekova pravica. Tako imajo bolniki pravico pričakovati, da bo ves trud vložen v
zagotovitev njihove varnosti.
Speciťrčno okolje opeľacijske sobe z zahtevnimi in nevarnimi napravami, proces
izvajanja operacij ter opeľacija sama kot invazivni postopek zdravljenja pľedstavljajo
za bolnike tveganje za njihovo varnost (Fabjan in sod., 2005). Da 
je tveganje za
bolnike čim manjše in s tem kakovost opľavljenega dela čim večja, pripomorejo
temelji učinkovite periopeľativne nege' ki temeljijo na procesni metodi dela v ZN.
Proces ZN 
je metoda ďela, ki določa način delovanja MS in se odlikuje po visoki
stopnji organiziranosti, sistematičnosti ter po celostnem in individualnem pristopu.
Proces ZN sestavljajo štiri faze, ki si sistematično sledijo ďrugaza drugo (ugotavljanje
potľeb po ZN, načrtovanje de|a,izvajanje načľta in vrednotenje dela).
Največkrat Se sama priprava bolnika na operacijski poseg začnę žę na oddelku. S
pľipravo bolnika želimo đosęči njegovo čim boljše psihofizično počutje in s tem
večjo vaľnost. Dobro počutje in občutek varnosti zmanjšata bolnikovo stisko in njegov
strah ob Samem posegu (operaciji) in tako pozitivno vplivata na okĺevanje. Idealno
bi bilo, če bi imela operacijska MS to možnost, da bi sodelovala žę pri pripľavi
bolnika na oddelku, źal pa to še maľsikje ni tako. In tako se operacijska MS prvič
srečazbolnikom neposredno pred operacijo ob sprejemu bolnika v opeľacijsko sobo.
Stanje bolnika ugotovi s pregledovĄem negovalne in zdravstvęnę dokumentacije in
z opazovanjem bolnika teľ s pogovoľom z njim ob sprejemu v operacijsko sobo.
Na osnovi dobljenih podatkov operacijska MS postavi negovalne diagnoze (npr. strah,
večja nevarnost okužbe, .'.) in načľtuje ZN' Sledi izvajanje ZN, ki jo izvajajo MS v
operacijskih sobah pľed operativnim posegom' med samim posegom in po njem.
operacijska MS 
je 
članica šiľšega zdľavstvenega tima, v katerem sodeluje pri
načrtovanju in izvajanju zdravstvene oskrbe. Za svoje delo potrebuje znanje in
izkušnje' ki si 
jih pridobi s stalnim izobraževanjem. Stalno izobraž,evanje pľipomoľe
k temu, da postane pľi svojem delu strokovno odgovoľna in samozavestna.
Delo opeľacĺjske medicinske sestľe
V žargonu se vloga operacijske MS deli na >>umito< operacijsko MS in )neumito((
operacijsko MS. Naloge obeh se med seboj prepletajo in dopolnjujejo' prekĺivajo in
pogojujejo' Delo obeh temelji na skĺbi za vaľnost bolnika V procesu operacije. Delo
obeh se začne zjúraj Z Vstopom v operacijsko sobo, kjer si skupaj ogledata program
operacij predvidenih za ta dan, pripravita in uredita opeľacijsko sobo, preverita
1s3

brezhibnost napľav potrebnih za operacijo, in si pripravita sterilne sete inštrumentov
in obvezilnega materiala tęr izbęręta operacijsko mizo. Nato se njuno delo razdeli'
Neumita operacijska MS skupaj z ekipo anestezije sodeluje pri sprejemu bolnika v
operacijsko sobo in obenem preveri identiteto bolnika. Z ostalim operacijskim timom
sodeluje pri namestitvi bolnika v potľeben položaj. Kadaľ je potľebno, uvede urinski
kateter. Nato namesti nęvtralno elektrodo ęlęktrokirurškega noža in priključi
aparatuÍe, ki so potrebne za operacijski poseg. Nekateri posegi zahtevajo prav posebne
apaľatuľe (CUSA, harmonični skalpel,'endoskopska oprema' operacijski mikroskop,
ap ar at za kľioterapij o, . . . 
)' 
kaľ pomeni, da mora opeľacij ska MS le-te p oznati in znati
ravnati z njimi. Priprava teh aparatuľ 
ji 
vzame kar precej časa, zato 
je 
še kako
pomembna dobľa oľganizacija dela v operacijski sobi' Sledi asistiľanje umiti
opeľacijski MS pri pripľavi delovne mize, sodeluje pri čiščenju in ľazkuževanju
operacijskega polja in pomaga pľi oblačenju ostale opeľativne ekipe.
Pri večjih opeľativnih posegih skupaj z umito operacijsko MS pľešteje obvezilni
material in podatke zabe\eži v dokumentacijo ZN. Ves čas operacije sledi delu in umiti
opeľacijski MS podaja šivalni in potrošni material' dodatne inštrumente, posebne
sterilne tekočinę in skĺbi za ďobto osvetljenost opeľativnega polja.
Sprejema in oskrbi mateľial za histološke, citološke in baktęriološke preiskave' Ko
je 
opeľacija končana' pomaga pri ZN bolnika in oskĺbi naprav ter opreme operacijske
sobe. Pregleda in dopolni dokumentacijo ZN in se podpiše.
Umita opeľacijska MS sodeluje neposredno pri operaciji. Njeno delo se začne s
kirurškim umivanjem inrazkuŽevanjem ľok' oblačenjem steľilnega kirurškega plašča
in sterilnih kiruľških rokavic. Sledi pľiprava inštrumentaľske mize s potrebnim steľilnim
perilom za pokivanje operativnega polja, plašči, z rokavicami za operativno ekipo,
inštrumenti, ki so potrebni za določeno operacijo, ter zobveziLnim in ostalim potrošnim
materialom. Če 
je predviden večji opeľativni poseg, potem skupaj z neumito opeľacijsko
MS prešteje obvezilni material. Dalje sodeluje pri pripravi operativnega polja in pľi
sterilnem pokĺivanju bolnika za vzpostavitev sterilnega operativnega polja. Med
operacijo podaja inštrumente Spontano (glede na izkušnje) ali po zahtevi operaterja. Med
inštrumentiľanjem Ves čas pazi na sterilnost, ima pľegled nad inštrumenti, iglami in
ostalim materialom' Pazi tudi na to, da se kateri od članov operativnega tima po
nepotrebnem ne naslanja na bolnika, saj se s tem lahko povzročijo razne poškodbe' Pręd
zapiralljem operativne ľane prešteje inštľumente in ostali material skupaj z neumito
operacijsko MS, ki vse zabeleži v dokumentacijo ZN. Po končani opeľaciji oskrbi ľano,
pregleda obrazec medopeľativne ZN, ga dopolni in s podpisom navedeno potrdi.
r54

Medtem ko se bolnik prebuja, obe opeľacijski MS pospravita operacijsko sobo,
preštejeta mreže z inštrumenti ter 
jih 
ustrezno pľipravita za tľansport v sterilizacijo.
Dejavniki tveganja za vaľnost bolnĺka v opeľacĺjskĺ sobÍ
Kot je že zapisano, je 
operacijska soba specifično okolje z zahtevnimi in nevarnimi
napravami, kateľih delovanje mora biti bręzhibno. Da zagotovimo bolniku, ki mora
na operacijo' varnost in najvišjo stopnjo kakovosti, moľa biti okolje, v katerem seizvaja
operativni poseg, tako, da zagotavlja asepso (stanje popolne odsotnosti vseh oblik
mikĺoorganizmov v določenem okolju), ki 
jovzdržujemo 
z aseptično tehniko dela. Pri
tem So nam v pomoč standardi ZN v operativni dejavnosti' ki določajo pogoje, potrebne
zavamo in kakovostno perioperativno ZN (kader' pľostor' material, znanje,vrednote).
Zamenjava bolnika, opeľacije ali stľani operacije
Do zamenjave bolnika lahko pride zaradi slabe in nepravilne komunikacije med
osebjem v opeľacijskem bloku in osebjem na oddelku, zaIo je potľebno ob sprejemu
bolnika s pomočjo negovalne in zdľavstvene dokumentacije dobro pľeveľiti identiteto
bolnika, ki nam 
jo 
le-ta sam tudi potrdi. Teźje je, 
če 
je 
bolnik v nezavesti ali slabo
orientiran' takrat 
je potrebno biti še posebno previden. Pri otrocih se pľeveri
istovetnost zapestnice in zdravstvęne dokumęntacije. V opeľacijski sobi nato še enkrat
preverimo identiteto bolnika, vrsto in stľan operacije.
MoĘnost poškodb bolnika prí transpoľtu
Bolnika do operacijskega bloka pľipelje oddelčna Sestra na vozičku oz. na bolniški
postelji. V operacijskęm bloku se potem bolnik prestavi na opeľacijsko ploščo sam,
s pomočjo negovalnega osebja ali s pomočjo prelagalne mizę. Ker so vozički na
kolesih, je potľebno paziti, da ne pride do zdrsa, zato je potrebno vse premične dele
transportnegavozička pričvrstiti' Kadar se bolnik ne more sam gibati, ali ima veliko
priključkov (infuzija, katetri, dreni) ali paima obsežne poškodbe, je potľebno veliko
pozornosti posvetiti varnęmu prenosu le-tega na operacijsko ploščo. Takrat je
potrebna številčnejša strokovno usposobljena ekipa (najmanj štiri osebe), ki si pomaga
s pripomočki (pľelagalna deska, prelagalna miza).
Nepľavilni op erativni položaj bolnika
Da bolnika namestimo v pravilen poloŽaj, je potrebno uskladiti potrebe bolnika'
zđravnika operaterja in zdravnika anesteziologa z vrsto operacije. Pri nameščanju v
pľavilen položaj si pomagamo zraznimi pripomočki, dodatnimi blazinami in s tem'
da ima operacijska mizarazlične možnosti nastavitve.
155

NameščĄe bolnika v pľavilen položaj je z vidika odgovornosti ľazdeljeno na vse
člane opeľativne ekipe iĺ zahteva sodelovanje vseh. Velika prednost je, 
če bolnika
lahko namestimo v pravilen položaj že pred anestezijo, saj tako bolnik lahko aktivno
sodeluje in nas obvesti o morebitni nelagodnosti.
Pogoste poškodbe kot posledica nepravilnega položaja so razne okvare živcev.
Do poškodb lahko pride tudi zaradi nepľavilno nameščenih varnostnih pasov (lahko
so pretesni in pritiskajo na živce ali onemogočajo pretok venske kľvi) in nepravilne
uporabe r azličnih opoľnikov.
okužbe kiľuľških ľan
okužbe kirurških ľan lahko ogrozijo uspeh operacije, bistveno podaljšajo čas
zďravljeĺja, ogľozij o človekovo življ enj e ali povzľočij o invalidnost in ne nazadnje
povečajo stroške zdrav\jenja. Če po'namo vzroke za okužbo kiruľških ran (bolnikova
koža, operacijsko peľilo, inštrumenti, zľak v opeľacijski sobi) in dejavnike tveganja
(kužnost operativnega posega' splošna odpornost orgatízma,lokalne razmęre v ľani),
potem lažje ukĺepamo, da do okužbę ne bi prišlo. Postopke, s katerimi prepľečimo,
da bi mikľobi iz okolja, opreme in normalne bakteľijske floľe bolnika in osebja okužili
kirurško ľano, imenujemo aseptična tehnika ali asepsa. S pomočjo sodobnih načel
kirurškę asepse' doslednim izva1anjempreventivnih ukľepov, s stalnim nadzorom in
z nenehnim ízobraž,evanjem vseh ĺzvajalcev bo ustvarjeno tako okolje, ki bo varno
tako za bolnika kot tudi za osebje.
M ožno st p r eob čutlj ivostnih o dziv ov
Pľi čiščenju in razkużevanju operativnega polja upoľabljamo različna sređstva, ki pa
lahko povzľočijo preobčutljivostni odziv oľganizma. Da do tega ne bi prišlo, o
pľeobčutljivosti povpľašamo bolnika in pogledamo v zdravstveno dokumęntacijo,
nato izberemo primemo razkužcva\no sľedstvo. Tuđi uporaba samolepilnih mateľialov
za sterilno pokľivanje lahko pri bolnikih z občutljivo kožo ali s spremembami na njej
izzovę preobčutljivostni odziv. Takľat smo še posebno pozorni na to, katero sredstvo
za čiščenje in ruzkuževanje bomo uporabili in s čim bomo prekili bolnika.
Možnost opeklin
Med opeľacijo lahko pride do teľmične, kemične in električne opekline. Elektľična
opeklina nastanę pľi uporabi elektľokirurškega noža. Pľi monopolarni koagulaciji
teče električni tok od aktivne elęktrode (inštrumenta v opeľativni rani) skozi
organízemdo nevtralne oz. povľatne elektrode. operacijska MS mora pri nameščanju
ts6

nevtralne elektrode stľogo upoštevati navodila in strokovne standaľde ter načľt
operativne ZN. Nevtralno elektrodo (samolepilna in za enkratno upoľabo) namesti
čim bliže operativnemu polju, vendar dovolj daleč,. da ni nevaľnosti politja z
ruzkužilnim sredstvom med pripľavo operativnega polja. Če 
jekoža, 
kjer bomo
namestili nevtralno elęktrodo, močno poraščena, potem jo je potrebno obriti. Pozoľni
smo tudi na to, da se bolnikova koža ne dotika kovinskih delov mize, saj na tistih
mestih lahko pride do teľmoelektrične opekline.
opeklino lahko povzroči tudi vroč, pĺavkar steriliziran inštrument. opeľacijska MS
to prepreči s tem, da ga ohladi v sterilni vođni kopeli.
Nevarnost zaostalega obvezilnega mateľiala in ínštrułnentov
Pri velikih in obsežnih operacijah se uporablja številne inštrumente različnih velikosti
in oblik in veliko obvezilnega materiala. Vse to pa pľedstavlja nevarnost, da bi
material ali del njega zaostal v bolnikovem telesu. To 
je 
lahko tampon, zIoženec,
tľebušna kompresa, igla, tľak ali del inštrumenta. Zaostali material lahko povzroči
vnetni odgovor telesa, ki lahko privede đo okužbe' Da se to ne bi zgodilo, operacijski
MS (umita in neumita) štejeta in kontrolirata material in inštrumente ves čas
operativnega posega. Šteieta vedno dve osebi (najbolje vedno isti) in neumita
opeľacijska sestra vse prešteto in dodano zabęIęži v dokumentacijo ZN' Na koncu
operativnega posega se obe opeľacijski MS podpišeta na dokumentacijo ZN, s čimer
zagotovita, daje vse karje bilo prešteto, pred in po zapiranju telesnih votlin zunaj.
Poškodouani inštrumenti in poškodovanű opľema
Męd samo operacijo lahko pride do okvare inštrumenta, naprave ali nepričakovanega
odklopa napľav. Če 
je 
le mogoče, hitľo in nemoteče zamenjamo inštrument aliaparat,
da ne pride do škode za bolnika. To dosežemo s stľokovnim zĺanjem o apatahlrah, z
izkušnjami in s kontinuiranim spremljanjem dogajanja v operacijski sobi'
Nepľijetne dogodke v operacijski sobi lahko preprečimo z ľęđnim vzdrževanjem in
seľvisiľanjem naprav in inštrumentov.
Rentgensko sevanje in intľaoperativng kemoterapija
Rentgenski žaľki predstavljajo tveganje tako za bolnikakotza osebje, zato je 
obvezna
uporaba zaščitnih sredstev (plašča, predpasnika, ovľatnika in očal). Pri bolniku so
izpostavljeni negativnim posledicam sevanja pľedvsem spolni organi, ščitnica in
očesne leče,zato že pri nameščanju bolnika v potreben operativni položaj operacijska
MS le-temu namesti zaščitna sredstva.
1s7

Intraopeľativna kemoterapija zahteva poznavanje varne tehnike dela s citostatiki ob
upoštevanju priporočil za varÍo aplikacijo le-teh. Potľebna 
je 
uporaba dodatnih
zaščitnih sredstev tako za bolnika (pľekĺivni material) kot tudi zazďravstveĺo osebje
(zaščitna maska in očala, uporaba dvojnih steľilnih rokavic, ..')' ki bo prisotno pri
posegu. Vse pľipomočke, ki pridejo v neposredni stik s citostatiki, po uporabi
odstranimo po specialnih navodilih. odstranimo 
- 
ođvržęmo 
jih 
v zbiralník za
citostatske odpadke ter 
jih 
ustrezno označimo.
Poškodba pri upoľabi űpűľatű za krvno stazo
Aparat za krvno stazo se uporablja pri operacijah, ki se ízvajajo na okončinah.
Prekoračitev višine tlaka in časa trajanjaoperacije lahko povzroči poškodbe živcev,
mišic in kožę na mestu' kjer 
je 
bila manšeta nameščęna.
Naloga operacijske MS 
je, 
danadzira čas trajanja operacije in višino tlaka v manšeti
(manšeta pod tlakom naj bi delovala največ 2 ľľi). Če se čas operacije podaljša,
operacijska MS po navodilu operateľja zmanjśa ali prekine delovanje manšete. Po
končani opeľaciji pregleda mesto delovanja manšete in vse moľebitne spremembe
zabelęži v dokumentacijo ZN.
Včasih operativni poseg zahteva tudi zmanjšan ali pa popolnoma pľekinjen pľetok krvi
skozi določeno tkivo (npr. operacija na 
jetrih) 
in takĺat 
je 
naloga opeľacijske MS, da
opeľate{a vsakih 10 min. opozori na to, koliko časje že pretok kĺvi skozi določeno tkivo
zaustavljen. opeľater nato določi' ali se staza prekine ali podaljša in za koliko se podaljša.
Pľekinitev sterilnega načina dela
Delo pri opeľaciji zahteva stroge pogoje sterilnega načina dela. Vsak član ekipe
morapazitina sterilnost opeľativnega polja. Če kakšen dogodek onesteľili operativno
polje, je potľebno takojšne ukrepanje 
- 
odstľanitev nesterilnega mateľiala, menjava
poškodovanih ľokavic, menjava zaščitne obleke. Pľednostna naloga vsakega člana
operativne ekipe 
je 
ozaveščenost in dosledno upoštevanje pravil aseptične in sterilne
tehnike.
Navzočnost obiskovalcev (novincev, študentov in gostov)
V operacijski sobi so med operacijo pogosto prisotni tudi obiskovalci in novi prihodnji
zdravstveni delavci. Ker se še učijo, lahko nehote in nevede nepľavilno ravnajo in
pľekinejo sterilni način dela, zato potrebujejo stalno spľemljanje in mentorstvo učiteljev.
158

Neprimeľna komunikacija v operacijski sobi
Kot že ľečeno' 
je 
operacijska soba speciťrčno okolje, ki na bolnika prav gotovo deluje
zastľašujoče, zaÍo je 
treba biti še posebej pozoren na to, kako v operacijski sobi med
seboj komunicirajo člani ekipe. Zavedati se moramo tudi tega, da bolniki lahko kljub
anesteziji slišijo naše komentarje, ki so včasih hote ali nehote nepľimerni.
Razpľava
Kot 
je 
zapisano že v uvodu, 
je 
eden od temeljnih dejavnikov kakovosti varnost
bolnika. Varnost bolnika pa je 
še kako pomembna v operacijskem bloku, saj 
je 
tu
bolnik izpostavljen specifičnemu okolju zzahtevnimi in nevarnimi napravami. Tudi
sama operacija kot invazivni postopek zdrav|jenjapľedstavlja za bolnika tveganje za
njegovo varnost. odgovorno in stľokovno delo osebja 
- 
zdravstvenegatima, ki deluje
v operacijskem bloku, 
je 
zaÍo še kako pomembno.
Tudi zavest, da se skĺb za varnost bolnika v operacijskem bloku začne že z vstopom
samega osebja v operacijski blok, 
je pomemben podatek. Osebje, ki vstopa v
opeľacijski blok, mora upoštevati pravila in standarde asepse' kar pomeni vstop skozi
ťllter, razkllževanje rok, preoblačenje v zaščitno oblęko, kapo' masko in obuvalo.
Mihelič (2006) piše, đaje zdravstvena dejavnost področje z visokim tveganjem zaľadi
neželęnih dogodkov, ki ne nastanej o zaradí same bolezni, ampak kot posledica procesa
zdravljenja. Na osnovi poznavaĄa dejavnikov tveganjazavamost bolnika v opeľacijski
sobi lahko rečemo, da 
je 
to okolje z visokim tveganjem Za Samo varnost bolnika.
Poleg tega 
je 
bolnik med samim operacijskim posegom' ko 
je 
anesteziľan, popolnoma
odvisęn od nas zdľavstvenih delavcev, ki smo v tistem tľenutku ob njem. Bolnik sam
nam namręč med operacijo ne more povedati, kako se počuti, kakšne so njegove
želje, kakšna so njegova pričakovanja' kakšni so njegovi strahovi, zato 
je, 
kotje že
zapisano, še kako pomembna celostna obravnava bolnika po procesu ZN, ki temelji
na individualnęm in holističnem pristopu. Vedno moramo imeti pred očmi vpľašanje,
ki nam še kako pomaga k celostni obravnavi, in to je, 
kako bi mi želeli, da v
določenem pľimeru ľavnajo z nami.
Dobro poznavanje dejavnikov tveganja nam pomaga pľi načrtovanju zdľavstvene
dejavnosti (zdľavstvena dejavnost so ukĺepi in aktir'nosti, ki 
jih po medicinski doktrini
in ob uporabi tehnologije opľavljajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci) v
taki smeri, da preprečujemo napake in neželene dogodke. Žalpa smo tudi zdľavstveni
delavci samo ljudje, ki pri svojem delu kdaj naredimo tudi kakšno napako. Še tako
159

dobra navodila za ďelo in sprejeti standardi nam ne zagotavljĄo, da do napak ne bi
prišlo' zatoje potrebno vzpostaviti odpľto in zaupanja vredno okolje, kateľega kultura
temelji na učenju lz nežélenih dogodkov. odprto in zalpanja vredno okolje
vzpostavimo z odpľto medsebojno komunikacijo, z upoštevanjem drugačnosti in
individualnosti. Pľi tem 
je pomembno aktivno sodelovanje vseh zaposlenih.
Zaključek
Dobro poznavanje dejavnikov tveganja za varnost bolnika v operacijskem bloku nam
pomaga pri tem, da lažje načrtujemo Sam proces dela. Pri tem upoštevamo tudi
zahtevę po Vsę večji kakovosti dela' kar nas vodi k uvedbi sodobne ZN, ki upošteva
nekatere ideale in vrednote, kot so spoštovanje bolnika, njegove varnosti (fizične in
psihične), integritete in njegovega počutja.
Stalno izobraževanje' upoštevanje pravil in standardov, ki veljajo v operacijskem
bloku, odpľto in zaupanja vredno delovno okolje bodo pripomogli k temu, dabo za
varnost bolnikov dobro poskbljeno. občutek varnosti pri bolniku namľeč vpliva na
njegovo čim boljše psihoÍizično počutje, kar pa bistveno vpliva tudi na izid
zdravljenja in k porasti kakovosti življenja.
Líteľatura Ín vÍrÍ
. 
Bohinc M., Cibic D. teorija zdravstvene nege. Radovljica: Didakta,1995.
. 
Cibic D' in sod. Mali leksikon terminološkihizrazov v zdravstveni negi. Ljubljana:
Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Zveza dľuštev medicinskih sesteľ in
zdravstvenih tehnikov Slovenije, I 999.
. 
Fabjan M. in sod. Perioperativna zdravstvęna nega: vodnik za začetnike.Mariboľ:
Sekcija medicinskih sester in zdľavstvenih tehnikov v operativni dejavnosti, 2005.
. 
Kodeks etike medicinskih sestęr in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Ljubljana:
Zborníca zdľavstvenę nege Slovenije, 1994.
. 
Mihelič M. Neželeni dogođki v operacijski dvoľani. V: Rebernik Milić M., ur.
Zagotovímo varnost pacienta. Ljubljana: Sekcija međicinskih sesteľ in
zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti, Ż006: 5 5 -59.
. 
Prišenk L', Rebernik Milió M. Prepľečimo napake. V: Rebernik Milić M', ur.
Zagotovimo varnost pacienta. Ljubljana: Sekcija medicinskih sester in
zdravstvęnih tęhnikov v operativni dejavnosti, 2006: 5 l -54.
. 
Varnost bolnika 
- 
zagotovimo 
jo! 
Luksemburška deklaracija o varnosti bolnika,
2005. Stran l -2. http ://wwwmz. gov. si/fi leadmiďmz. gov. si
160