943
Pesmi
Barbara Suša
Navidez od daleč
hitro pride hladna gospa:
In ti?
Najprej samo mižiš;
Mižiš!
Potem zatisneš;
kar za zmeraj zatisneš?
Zatisneš!
In nisi več zaspan,
si z zemljo zravnan.
Najtanjša,
še tanjša
lobanjica,
strta jajčna lupinica
najbolj daleč
in še bolj
ni več med navadnimi ljudmi.
Še vedno!
Stisk grlenih koščic,
neslišen pisk tam znotraj —
še vedno!
se me dotika smrt,
ki ni več samo tvoja!
944
Barbara Suša
SPOČITI SE     pokrajina, kot da ne razume:
V MODRINI!      kovinsko od neba
RAZSUTI SE      tiska zrak na tlak in
V ZELENO!      vedno manj se sliši
DOBER DAN     Stisneš se v nekaj prijaznega,
ŽALOST ALI     vzameš nož in KAKO JE     nastrgaš žalost
Z ŽALOSTJO     v majhen kupček sredi sobe. Zdaj jo lahko prav nemarno požgečkaš po podbradku in rečeš:
žalost, žliza, žučka, lepo obličje.
AVGUST     Prvi vlažen veter in prvi mrtvi listi. Turisti. In še je vroče. V trgovinah — Fin de siecle poletja.
DAN PO    Veter piha naravnost. PRAZNIKU    NARAVNOST!
Dim iz tovarniških dimnikov pravokotno.
PRAVOKOTNO!
O, osmica vozi točno!
TOČNO!
Ženske so noseče.
NOSEČE!
Vreme se hitro premika.
PREMIKA!
In jaz sem zato, da to zapišem.
ZAPIŠEM?
pika