KrtanjfSgt^|nlca
- - ■■ ŠTEVILKA 10
■■■■■■»■■■■■e
LETO X	■
■
■ ■ ■ B
B B BBBBBBBeeee IBBBBBBBBBBSB
INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV
\\
■■

Začenja se obdobje poslovanja po novem statutu podjetja
—	analizirati in ocenjevati izvr- — prijaviti materialne spore nošene poslovne odločitve in sezna- tranji arbitraži in sodelovati pri niti pristojne organe in delavce njihovem reševanju, če ne doseže podjetja o doseženih učinkih in sporazuma,
morebitnih problemih v njihovi:	— zagotoviti skrbno gospodarje-
zvezi,	nje z delovnimi sredstvi pri iz-
—	sodelovati pri razvijanju si- vrševanju osebnih zadolžitev ter Sternov delitve dohodkov po delu prijavljati kršilce odboru za ocenje-in predlagati delavce z nadpo- vanje in poravnavo materialne vprečnimi delovnimi rezultati za škode,
zagotoviti delovno disciplino in prijavljati kršilce odboru za oceno kršitev delovnih dolžnosti. Določilom o družbeno-ekonom-
podelitev posebnega priznanja ali
(nadaljevanje)	Ustavni amandma tako jasno upravnega dela, za izvršitev samo- odlikovanja.
Samoupravljanje v delovnih eno- opredeljuje različne načine samo- upravnih odločitev pa veljali pis- -zagotoviti ustrezno plansko,	,lnln,ilnm n an.žhPnn ekonom
tah in v podjetju kot celoti bo upravnega dogovarjanja in odlo- mene delovne naloge. Zato je ra- organizacijsko, tehnološko in de-	Zornih Pnot «le"
popolno in učinkovito, ko žago-	Čanja: neposredno odločanje o za-	zumljiva statutarna določba, da	lovno discipiino oz.	ukrepati	za m	"
lovimo, da se samoupravni dogo-	devah, za katere se delavci dogo-	morajo še predvsem vodje delov-	ajeno zagotovitev,
vori in odločitve o gospodarskih vore in jih določijo s statutom, nih enot zagotavljati uspešnost	_	'
in kadrovskih zadevah (akcijah)	odločanje o upravljavskih zadevah	enotnega sistema upravljanja s — reševati materialne spore	z
izvršujejo pravočasno, osebno od-	(delavski svet podjetja in ustrez-	samoupravnim dogovarjanjem pri	drugimi delovnimi	enotami
di tretje najobsežnejše poglavje statuta, ki vsebuje določila o položaju podjetja kot celote; nadaljevanje bo namenjeno temu po-
ŠTEFAN MARCIJAN
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Rako smo delali?
odločitvah in z osebnim zadolževa- podjetjem na podlagi argumenti- glavju. njem delavcev pri izvršitvah po- ranja *n sporazumevanja, slovnih zadev.
Izvršilne funkcije vodij delovnih enot
Med splošnimi delovnimi dolžnostmi so v statutu podjetja posebej naštete tudi izvršilne funkcije vodij delovnih enot, za katere so osebno zadolženi, z zaposleni-	. , x	.	„	.
mi delavci vred pa tudi osebno	Ce llocemo na kratko oceniti delki m prevleke. Vzroki za za-
odgovorni za njihovo učinkovito proizvodnjo v prvem kvartalu le- ostanek -so deloma objektivnega zvrševanje. Statut podjetja ne tošnjega leta, moramo ugotoviti, enačaja zaradi zakasnele dobave opredeljuje vodij delovnih enot z rezultatom ne moremo biti ali usposobitve orodij ter opreme kot voljene individualne izvršilne zadovoljni. Z ozirom na gospodar- v velopnevmatikarni in premazo-or"ane ampak jim nalaga izvršil ski načrt bi morali ob enakomer- valnici, čeprav hi bil lahko rezul-neBfunkcije samoupravljanja žara- n> dinamiki proizvesti 5355 ton tat kljub temu ugodnejši, medtem di praktičnih potreb in zagotovit- gumijevih izdelkov, dejansko pa ko gre izpad pri delovni enoti re osebne odgovornosti pri izvršit- je bll° Proizvedeno 5.187 ton ah prevleke .predvsem na račun pla-vi vseh samoupravnih odločitev.
Budne oči kontrolorjev — manj reklamacij
Po določilih statuta ostajajo to vodilna delovna mesta, na katerih gredo ljudem v okviru izvršilnih funkcij samoupravljanja naslednje splošne delovne dolžnosti in pravice:
97 %. -Delovne enote v obratu IV nirane proizvodnje bandaž, kate-so takole realizirale plan:	rih naročila pa so občasna in v
Vist	98%.	glavnem tempirana na	drugo pol-
naravno	usnje	98 %	letje. Opozoriti moram -tudi	na
kemični	izdelki	135%	problematiko surovin.	Res je,	da
Res je sicer, da smo v letnem	zaradi pomanjkanja	surovin	v
proizvodnem planu predvideli tudi -prvem kvartalu nismo imeli večjih kapacitete, ki naj bi bile aktivira- izpadov, vendar nismo mogli ved-ne šele v drugem polletju in je no proizvajati tistih izdelkov, ki
— organizirati izvrševanje nalog
govorno in poslovno uspešno. V	ni organi delovnih enot npr. o	po sprejetih gospodarskih načrtih,	zara"df"tega"dejMska"idinamika "v	jih je prodajna služba v prvi vrsti
samoupravno organiziranem delu	poslovni politiki podjetja, pošlo-	delovnih programih, operativnih	prvem polletju nekoliko nižja,	zahtevala (vist, naravno usnje,
zato predstavljajo celoto uprav-	vanje v delovnih enotah), odloča-	planih, splošnih aktih in drugih	vendar kljub temu ne moremo	av-topnevmatika).
Ijavske funkcije, ki pomenijo odlo- nje o izvršitvenih zadevah (kolek- samoupravnih zadolžitvah,	mimo dejstva, da bi bila lahko Zelo težka je nabava avtokorda,
čitve pristojnih organov upravlja-	tivni in individualni izvršilni or-	— voditi delovne procese med	dosežena proizvodnja višja. Na-	predvsem za potniško pnevmati-
nja o poslovni politiki podjetja	gani odločajo o utemeljitvi skup-	združenimi proizvajalci v delovni	slednja -tabdla kaže proizvodnjo	ko, katerega močno primanjkuje
(in področnih poslovnih politikah) nih interesov in koristi pri izvrše- enoti in zagotoviti timsko delo po posameznih enotah: in izvršilne funkcije, ki pomenijo vanju posameznih gospodarskih med njimi ter združeno delo z Delovna enota odločitve pristojnih organov in kadrovskih zadev). Zaradi takš- drugimi delovnimi enotami pod- avtopnevmatika upravljanja o konkretnih smotrih	nih ustavnih in zakonskih predpi-	jetja,	velopnevmatika
in koristih v zvezi z izvršitvijo	sov se je menjala tudi struktura	_ sodelovati s	pristojnimi	stro-	prešani izdelki	I
sprejetih poslovnih odločitev. Sta- samoupravnih organov, ki smo jo kovnlmi in drUgjlni delovnimi eno- prešani izdelki II tut podjetja v tej zvezi posebej za- poznali vseh 20 let od uvedbe sa- tami podjetja za urejanje in kre- tehnični izdelki dolžuje vodje delovnih enot, da moupravnega sistema. Izvršilne pitev druzbencvekonomskega po- cevarna pri opravljanju izvršilnih funkcij funkcije samoupravljanja doslej lož. enote (uveljavljanje ustrez- klinasti jermeni zagotavljajo enotnost sistema niso bile dovolj poudarjene, kar ne metodologije pianiranja, 0rga- prevleke upravljanja, v katerem organizi-	se je kazalo v neustrezni razmejit-	nizacije dela zagotavljanje	druž-	ročna konfekcija
rano nastopajo upravljavske in iz-	vi pristojnosti glede upravljavskih	beno.ekonomskih	pogojev	dela,	plastične mase
vršilne funkcije.
Izvršilne funkcije samoupravljanja
funkcij med delavskimi sveti in evidentiranje in obračunavanje p0: skupaj upravnimi odbori podjetij.	slovnih rezultatov, formiranje do- umetno usnje
Tretji statut podjetja v tej zve- hodka ali dela dohodka ali dela naravno usnje
zi določa, da je vsak delavec oseb- dohodka enote, ipd.), no odgovoren za kvalitetno izvrše- — kreirati poslovno politiko na Pri oblikovanju ustavnih spre- vanje delovnih in drugih zadolži- svojem področju in pripravljati memb in dokončnem sprejemu |ev v zvez; z delom in za vključe- predloge poslovnih odločitev za znanega 15. ustavnega amandmaja	pristojne organe upravljanja,
je bil pomen izvršilnih funkcij sa-	— zagotoviti strokovnost predla-
moupravljanja posebej poudarjen.	gnnih poslovnih odločitev za orga-
Medtem ko ta amandma določa, da	ne upravljanja skupaj s pristojni-
delavci uresničujemo samouprav-	■■■■■■ mj ;n odgovornimi delavci delov-
Ijanje v podjetju kot celoti m v	v.3 enotej
organizacijah združenega dela v njegovi sestavi, določa še načine
samoupravnega dogovarjanja in	nji, sej in tolmačenju predlaganih
odločanja, kot npr..	vanje v samoupravne procese ko pos!ovnih odločitev iz njihove
Delavci uresničujejo samouprav- se odloča o družbeno-ekonomskem pristojnosti,
Ijanje s tem:	a,i kadrovsko — socialnem pome-
nu njegovih zadolžitev. Smisel
Indeks
100,2
85,9
97.1
93.2
80.3 96,1
100,0
66,7
104,8
69.4 97,0 98 98
135
kemični izdelki Najbolj so zaostale delovne enote velopnevmatikarna, tehnični iz-
na vseh tržiščih, tako da -se podobna situacija nadaljuje tudi v drugem kvartalu. Nabavni službi je ob velikih naporih le uspelo zagotoviti potrebne količine, tako da se bo situacija končno le izboljšala.
Ker vsekakor poleg navedenih težav obstaja tudi vrsta subjektivnih slabosti, je naloga vseh proizvajalcev, kakor tudi strokovnih služb, ki imajo posreden ali neposreden vpliv na realizacijo proizvodnje, Vložiti maksimalne napore pri -svojem delu, da zamujeno nadoknadimo v naslednjem obdobju.
FILIP MAJCEN
— sodelovati z organi upravljanja delovne enote pri pripravlja-
voditi javne razprave o pred-
—	da v skladu z zakonom in sta- takšnih statutarnih določil je v ,!’8ih poslovnih odločitev za delav-tutom neposredno odločajo o svo- tem da mora izvrševanje delovnih :'a sy®1 Podjetja in analiziranje jem družbeno-ekonomskem polo- zadoižjtev na vseh delovnih me- zbranih pripomb m predlogov de-žaju in o zadevah združenega dela stih predvsem še vodilnih in stro- Iovmh enot-
v delovnih enotah podjetja,	kovnih, temeljiti na samoupravnih — tolmačiti predloge poslovnih
_ da poverjajo določene uprav- dogovorih m odločitvah, ce po odločitev na sejah delavskega sve-
Ijavske funkcije delavskemu svetu svoji naravi in učinku neka cko- ta in izvršilnih organov podjetja podjetja in ustreznim organom nomska ali kadrovska zadolžitev in utemeljevanje družbeno-eko-upravljanja delovnih enot,	zadeva interese, koristi in odnose nomskih posledic predlaganih od-
. .	.	vseh ali večine delavcev v podjet-	ločitev
-	da poverjajo določene izvršil-	. v tej zvezi je za nas zanimiva	,ou“;v-	.
ne funkcije kolektivnim in indivi-	in koristna primerjava z večletni- ~ izvrševati	sprejete	poslovne
dualnim izvršilnim organom, ki	mj izkušnjami v podjetju, ko smo	odločitve	ter	drugih	poslovnih
jih voli delavski svet in so njemu začeli pojmovati zapisnike organov zadolžitev in zagotavljanje predvi-odgovomi.	upravljanja kot programe samo- denih poslovnih učinkov,
Zbranost in veselje do dela — uspeh
Kaj dela savska folklora ?
Že precej časa v našem listu Košič in Toni Horvat naučiti naj-nismo pisali o življenju in delu več, odkar skupina deluje, savske folklorne skupine. To pa Seveda so se vseskozi pojavljale ne pomeni, da so dekleta in fant- tudi težave, ki so zavirale tempo je počivali. Ves čas so pridno va- napredka skupine. Najprej so zadrli, nastopali in si prizadevali, da čela odstopati dekleta, nato pa so bi izboljšali kvaliteto in obsežnost nam odpovedali dvorano v Zdrav-programa. Pri vsem tem pa niso stvenem domu, kjer simo vadili pozabili na pomladitev skupine, skoraj dve leti. Malo je manjkalo, Kako je potekalo delo od lanske da se nismo znašli na cesti, kar jeseni, ko se je skupina vrnila s bi pomenilo naš razpad. Le s teža-tritedenskega bivanja v Franciji, vo in s pomočjo nekaterih vodil-nam pripoveduje njen predsednik nih tovarišev v našem podjetju TONE BAJUK.	smo dobili skromen prostor za
Po krajšem premoru v polet- vaje v osnovni šoli Simon Jenko, nem času smo se spet zbrali sredi Tudi večne težave z godbeniki oktobra. To je bilo veselo sreča- smo šele pred nedavnim rešili in nje vseh, ki smo se med enolet- kompletirali trio za spremljavo nim delom pri skupini dokaj do- plesov.
bro spoznali. Tako kot vedno, tudi Naštel sem samo nekaj težav, tokrat v skupini ni manjkalo šal ki so nas spremljale, vseskozi pa in prijetnih pripovedovanj z ne- je bilo veliko drobnih zapletov, o davnih gostovanj.	katerih menim, da ni vredno pisa-
Na razpis, ki ga je razposlalo ti, vendar se v skupini moramo vodstvo skupine domala po vsem o njih pogovarjati in jih sproti Kranju z namenom, da bi se nam reševati.
pridružilo či-mveč ljubiteljev ljud- Trenutno šteje naša skupina 34 s kih plesov in pesmi, se je odzva- deklet in fantov in vsi dokaj do-lo kar 40 mladih Kranjčank in sa- bro obvladajo program, ki ga mo 5 fantov. Prav zaradi te ne- imamo. To je gorenjske delovne ugodne strukture novodošlih je in svatovske plese, venček belo-bilo težko pričeti z delom. Kljub kranjskih plesov, rezijske plese in temu smo si takoj v začetku za- glamoč. To je tudi dovolj za 120-dali nekaj osnovnih ciljev za bo- minutni program, ki ga poleg pleti oče delo. Od takrat vseskozi dva- sov lahko popestri tudi naš trio krat tedensko po tri ure pridno ali pa savski oktet, vadimo in lahko trdim, da je bila Res je, da v preteklem obdobju to sezona, v kateri sta nas uspela tismo imeli veliko nastopov, ker naša neumorna učitelja Andrej smo se bolj pripravljali zanje in
i
Eden od spominskih posnetkov savskih folkloristov z gorenjskim motivom
Naši folkloristi so sprejeli na letališču Brnik udeležence svetovnega košarkarskega prvenstva. Zaplesali so venček domačih plesov.
j, ko imamo osvojen program, tudi nastopov ne manjjca, saj jih
iamo samo v maju predviaemh kar seaem. Za majnno število nastopov sta predvsem dva vzro-».a: zimska sezona je »mrtva sezona« za nastopanje in gostovanje, naše osnovno pravilo in vodno je komurkoli predstaviti čimbolj kvalitetno izvajanje narodnih plesov in pesmi.
Rad Di vam povedal še nekaj o naših načrtih:
Najprej predvidevamo skupaj s savskim oktetom izdati brošuro, ki bi nam služila v propagandne rniene. Do tega nas je privedlo .ejstvo, da vsakdo, ki mu ponudimo nastop, zahteva slike, program itd. V bližnji prihodnosti si želimo kupiti tudi belokranjske in rezijske narodne noše. Že vnaprej vemo, da bo to težko, ker so s tem programom povezana tudi finančna sredstva, toda če bomo hoteli nadaljevati z delom, bomo morali poiskati vse možnosti. Izposojanje noš pri drugih skupinah pa je precej drago, pa tudi nihče jih ne posoja rad.
V	plesnem programu bomo v naslednji sezoni začeli s slovenskimi plesi. To nam omogoča sodelovanje s tamburaškim ansamblom iz Rateč pri Škofji Loki. Do sodelovanja s tem ansamblom nas je privedla naša dolgoletna želja, da bi imeli svoj tamburaški ansambel za spremljavo belokranjskih plesov. Pričakujemo, da bo to sodelovanje rodilo obojestranski uspeh.
Dragi sodelavci, povedal sem vam, kako živi naša folklorna skupina, do kje smo prišli, kakšne težave imamo in kakšne načrte imamo. Upam, da nam bo kolektiv kot celota pomagal tudi vnaprej pri uresničitvi naših načrtov. Obenem pa čutim dolžnost, da se v imenu članov naše skupine zahvalim vsem Savčanom za dosedanjo pomoč pri našem delu.
Slovenski narodni plesi in pesmi so v svetu zelo cenjeni. To so plesi, ki jih gojimo in želimo ohraniti takšne, kot so bili — omogočajo nam širiti nacionalno kulturo med drugimi narodi, hkrati pa utrjevati zavest, da smo Slovenci sicer majhen narod, ki pa je lahko ponosen na svojo bogato kulturno preteklost. Naša želja je, da bi se nam v jeseni, ko bomo sprejemali v skupino nove člane, pridružilo čimveč članov našega kolektiva, njihovih otrok, znancev in prijateljev.
Tekmovanje obveznikov sanitetne službe PPCZ
V	petek, 12. maja popoldan je bilo v šoli Franceta Prešerna v Kranju občinsko tekmovanje ekip prve pomoči iz večjih kranjskih tovarn in narodne obrambe.
Dopolnilni tečaj in tekmovanje je bilo organizirano na pobudo RK Slovenije in organov za narodno obrambo.
Prvo mesto je osvojila 6-članska ekipa naše tovarne. V znak priznanja in pohvale za njeno prizadevanje in disciplinirano udeležbo dopolnilnega tečaja, vam jih v tej številki predstavljamo:
Marija BOGATAJ — RTI Janez KLEMENČIČ — preš. izd. I Anton PERŠ — valjarna II Nikolaja KOBAL — cevama II Franc ČEFARIN — preš. izdelki II Alojz MARINŠEK — SKK
Poleg omenjenih je tekmoval tudi Marjan PENEŠ, vendar ne v naši skupini, pač pa v ekipi tovarne Planika — štela je le 5 članov — in dosegla 3. mesto.
Ekipa se bo kot prvo plasirana v občinskem tekmovanju udeležila tudi republiškega tekmovanja, ki bo 14. junija v Novem mestu. Naša iskrena želja je, da ostane ekipa tudi vnaprej tako požrtvovalna in borbena ter da ponovno doseže čimboljši rezultat. Vodje delovnih enot pa prosimo za nadaljnje razumevanje in pomoč.
ANTON BOŽIČ
Požari v letu 1969
V	preteklem letu je bilo v Sloveniji precej požarov, ki so uničili za več kot 60 milijonov dinarjev imovine.
Največ škode so požari napravili v industriji, v tovarnah.
Naj vam v kratkem povem, kako je bilo s požari lani v našem podjetju.
V	Savi je lani zagorelo 24-krat, v letošnjem letu pa že 8-krat. Vsi
Slika, ki jo objavljamo, sodi k članku »Seznanjamo vas«, članek bo objavljen v prihodnji številki
požari so bili začetni in so jih delavci pogasili z ročnimi gasilnimi aparati. Zato se jim na tem mestu zahvaljujem, da so požare zadušili v kali. Samo pomislimo, kako bi bilo, če bi nam »ušel« samo en požar, kakšna škoda bi nastala. Seveda ne smemo zanemariti dejstva, da bi lahko prišlo do velike-kega požara, če delavci ne bi znali uporabiti gasilnih aparatov, če bi ne bili pozorni. Moj namen ni strašiti s številkami, toda rad bi opozoril, da bodimo vsi budni in dobro pomislimo, kaj delamo. Posebno rad bi opozoril kadilce: nekateri s cigareto »prodirajo« na nevarna mesta. Kaj se lahko zgodi, vsi veste! Prav zato opozarjam, da kadilci v bodoče kadite tam, kjer so za to določena mesta. Naj omenim še to, da je potrebno organizirati za člane kolektiva predavanja in demonstrativne vaje z ročnimi gasilnimi aparati. Tako bo znalo vse več delavcev ravnati z gasilnimi aparati, če nastane požar.
V obratu IV smo letos končali z demonstrativnimi vajami. Vaj se je udeležilo 82,9 % delavcev. Sredi maja pričnemo demonstrativne vaje za člane kolektiva v obratu II. Teh vaj se naj udeleži vsak, ker nikdar ne vemo, kdaj in kje se lahko prikaže »rdeči petelin«.
JANEZ GLOBOČNIK
Stalna ekipa civilne zaščite Sava je zmagala na občinskem tekmovanju v Kranju (od leve proti desni) Nika Kobal, Marjan Peneš, Marija Bogataj, Franc čefarin, Janez Klemenčič, Alojz Marinšek, Marica Bertoncelj in Anton Perš.
teeieeleeeeeeieeieeeieei
Obisk predstavnikov Semperita in VW
14. maja so nas obiskali inž. Heidegger Herbert iz Semperita, g. Matouschek in g. Wodecki od firme Volksvvagenwerk Ag.
Z vodstvom podjetja so se dogovorili o dobavi naše pnevmatike firmi Volksvvagenvverke Ag in njegovemu kooperantu Unisu iz Sarajeva.
Predstavnik firme Volkswagenwerke Ag. g. Matouschek se vpisuje v kniigo gostov
Iz UNISA
Nekaj dni po obisku predstavnikov Volkswagenwerk so prišli na poslovne dogovore tudi predstavniki Unisa iz Sarajeva. V delegaciji so bili tov. Deronja Abaz, generalni direktor Unisa, tov. Rade Stijačič, direktor prodajnega sektorja, tov. Balkovic, predstavnik Unisa in tov. Numič, direktor tovarne Tito iz Vogošča. V spremstvu predstavnikov Save so si najprej ogledali tovarno in se zanimali za asortiman in -kvaliteto izdelkov. V pogovoru pa so se dogovarjali o dobavi pnevmatike za potrebe te firme.
Gostje iz Unisa
Iz zvezne carinske uprave
V prvi polovici maja so se v Savi mudili predstavniki zveznega sekretariata za finance, člani zvezne uprave carinarnic, predstavniki carinarnic Ljubljana in Kranj. Goste sta pozdravila direktor podjetja inž. Janez Beravs in direktor nabavne službe tov. Mirko Pavlovič.
Gostje so s predstavniki Save razpravljali o novih predlogih carin glede carinske politike. Sava v zadnjem času vse več izvaža in prav zaradi tega je močno zainteresirana za vsako spremembo na področju uvoza in izvoza.
Predstavniki carinarnic in zvezne carinske uprave med razgovorom pri direktorju podjetja
Samoupravljanje In učinkovitost poslovanja
Samo nekaj besed
kakšna bi bila bodočnost sistema,
Različne*pohtičnie)"znanstvene in ki s !Stalifčah racionalnega razvoja t	v “	,	proizvajalnih sil predstavlja ovi-
P°d^e USta?arC. ze d£dj casa ro? Zaradi tega imajo sedanje
Samoupravi j anj e in strokovnost
intenzivno oroučuieio sammmrav 1U1	^uaujc Res je, v Jugoslaviji nismo izko-
no prakso v posameznih delovnih razPrave. ° Rajanju 15. amand- ristili vseh prednosti ki nam jih organizacijah. To proučevanje mj maja volik političen pomen.	nudi samoupravni sistem To se
pokaže, koliko je samoupravlja- .^mljivo je, da je v Jugosla- npr. kaze v nasprotjih med ’ -m 1^„™ _____________■ . J V1J1 veliko delovnih organizacij, upravljanjem m vodenjem
samo-
vodenjem v pod-
ki ne najdejo pravih odgovorov jetjih.
Samoupravljanju nekateri »za-
nje po 20-letnem razvoju in po zadnjih ustavnih in zakonskih 1X1
fnPr=Se£= UTkTt0 ^r=SSSj^d: merijo« nestrokovnost in neoseb-no	- l et Je; nose in kako organizirati proiz- no odgovornost v procesu odloča-
LmnV™ ^ J ™ UČm-kOTltOS.t vodnjo. Dejstvo je tudi, da ima nja. Te pripombe 22 velikih jugo-nraktičnih J	r° samouPravni sistem nekaj slabo- slovanskih podjetij je analiziral
« **»* v Z,g,=b„. Do
ranosti delavcev v podjetjih in njihovih notranjih organizacijskih delih. Tako se ustvarjajo pogoji za združeno delo in dajejo možnost skupnega gospodarjenja delavcev po organiziranih delovnih skupnostih, da bi se zagotovili poslovni uspehi v korist njih samih in podjetja kot celote.
To proučevanje je postalo še pomembnejše ob primerjanju novih statutov podjetij z ustavnimi spremembami (15. amandma) in novimi zakoni ter zaradi priprav ’.a sklic jesenskega drugega kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. Pri tem so naš statut podjetja, samoupravni koncept organizacije dela, strokovne študije o samoupravni zakonodaji, osebni odgovornosti delavcev v samoupravnem podjetju in drugo tudi služili za proučevanje naše sa-
iw,^vt,aWIle Srakse ,,m, ?ašlh .po' Tokrat točno ob 14. uri — zaradi fotografove prisotnosti; sicer pa slovmh rezultatov. V tej zvezi je [ahko takle prizor vidimo tudi 5—10 minut prej. Do kdaj še takšna za nas lahko zanimiva m poučna riicnir,iinQi> informacija Tanjuga o »Samoupravljanju in učinkovitosti poslovanja«, zato jo na tem mestu po- svetu ni enakih ali večjih slabo- kakšnih sklepov so prišli? O tem
s ti? Mar ni zanimivo, da v mno- smo se pogovarjali s strokovnim h kapitalističnih državah iščejo sodelavcem tega inštituta, dr. Jo-načine in sisteme, ki bi delavce vom Beticam.
— ne dosti bolj izobražene od na- „	mogJi. r^}’ j® dejal tov.
ših - nekoliko vključili v samo- Beklc/ da vodilni delavci do sedaj v	n ,	, v .	niso iimeli najvecji vpliv na obli-
amandmaju je spet načela staro 'pr v JanJe- Podobne težnje pa se kovanje (poslovne, op. prev.) po-vprašanje o odnosu samouprav- pojavljajo tudi na Vzhodu, kjer se ijtike v podjetjih. Po naših razis-Ijanje — poslovanje. Ni malo ti- centralistični sistem gospodarstva kavah, ki so zajele 50.000 delavcev, stih, ki so naklonjeni tezi, da je kaže kot nesposoben in neučinko- ima direktor največji vpliv v de-učimkovito poslovanje nezdružljivo vit, da bi šel v korak s svetovno lovni organizaciji. Taka je »rang s samoupravnim odločanjem, oz. rastjo produktivnosti in da bi za- lista«, oz. razpored moči v delovni tudi ekonomsko upravičeno; če dovoljeval vse večje potrebe go- n ih organizacijah: bi bilo zares tako, bi to pome- spodarstva. Pri nas pa se pojav-nilo, da je socializem samouprav- ijajo sile, ki žele pri tem korak na oblika brez prihodnosti — ker nazaj.
natiskujemo:
V vsakem sistemu so slabosti!
Razprava o 15. ustavnem
Kako je?
1.	direktor
2.	DS podjetja
3.	vodilni delavci
4.	upravni odbor
5.	komisije
6.	ZK
7.	strokovne službe
8.	delovne enote
9.	ZM
10. sindikat
Kako naj bi bilo?
Pa še idealna razporeditev vpli-
Iz Bosne in Hercegovine
Sredi maja so bili na obisku v Savi vodje informativnih služb nekaterih delovnih organizacij iz BiH, ki so se na povabilo gospodarske zbornice SR Slovenije mudili na študijskem obisku v Sloveniji.
Goste je v imenu kolektiva Sava pozdravil direktor kadrovske službe tov. Borut Šnujierl, v razgovoru pa sta sodelovala še tov. Jože Stular, urednik Save, in tov. Danica Dolenc, članica odbora za informiranje. Tov. Šnuderl je prisotnim prikazal strukturo zaposlenih delavcev, njihove naloge in dolžnosti. »Poudariti moram, da je eden od osnovnih faktorjev dobrega gospodarjenja in zavesti delavcev va, kot si jo zamišljajo delavci (v do dela prav informiranje. Mi smo to spoznali in upam, da smo anketi) dosegli tako raven informiranja, da je o celotnem dogajanju v podjetju lahko obveščen vsak, ki se količkaj zanima za življenje in delo kolektiva,« je na koncu dejal tov. Šnuderl.
Z oblikami informiranja pa je prisotne seznanil tov. Štular. »Oblike, ki se jih poslužujemo (glasilo, informator, zidni časopis, razglasna postaja, razgovori) se nam zdijo dobre, vendar pa vedno iščemo nove načine, da to, kar že imamo, še popestrimo. Vse, o čemer sem vam govoril, vam lahko tudi v praksi pokažemo.« Prisotni so dobili komplet informativnih sredstev, in ko so si po razgovoru ogledali še tovarno, so velik del časa posvetili »zidnemu«. Na koncu so se gostje iz BiH zahvalili za prijaznost.
Predstavniki »sedme sile« iz BiH na ogledu avtopnevmatike
1.	DS podjetja
2.	delovne enote
3.	strokovne službe
4.	direktor
5.	komisije
6.	vodilni delavci
7.	upravni odbor
8.	ZK
9.	sindikat
). ZM
Značilno je, da delavci žele in postavljajo -na prvo mesto na j večji -vpliv organov upravljanja in delovnih enot. To je pa obenem tudi odgovor na vprašanje: v katero smer naprej? »Idealna« razporeditev vpliva, ki jo postavljajo vodilni delavci, se sploh ne razlikuje od dejanskega stanja. To bi lahko pomenilo ne samo, da so vodilni delavci zadovoljni s sedanjo razdelitvijo oblasti, ampak celo težijo, da bi jo obdržali. Torej se v -zamisli, da bi z novimi oblikami samoupravljanja, npr. poslovnimi odbori, v katerih bi bili samo vodilni delavci, skriva želja, da bi bil vpliv vodilnih delavcev še večji. Zatorej ta zamisel ni sprejemljiva.
Tehnokratskocnenedžerske skupine pogosto navajajo, da je bilo dosedanje samoupravljanje nezadovoljivo tudi zaradi nestrokovnosti članov organov upravljanja.
(Nadaljevanje na 4. str.)
Samoupravljanje...
(Nadaljevanje s 3. strani)
Po podatkih sindikatov SRS pa so razmere povsem drugačne. Od 6500 članov upravnih odborov v tej republiki je bilo vsega 0,2 % nekvalificiranih, medtem ko je bilo v istem času v teh organih nad 50 % vodilnih delavcev. Takšna struktura upravnih odborov ni značilna samo za Slovenijo, ampak tudi za druge republike.
Kakšna organizacija samoupravi j anj a ?
Po mnenju dr. Bekiča je precej resnice v trditvi, da je sedanji sistem samoupravnih institucij v večini delovnih organizacij dokaj zapleten. S svojimi sodelavci je ugotovil celo samoupravno hierarhijo v večjem številu delovnih organizacij. Npr. ta hierarhij ska shema prične pri delavskem svetu kombinata, gre do delavskega sveta tovarne, do delavskega sveta obrata, sveta ekonomske enote in zborov delavcev. Tako morajo sklepi »obrati« tako dolgo pot — gotovo enako tisti, ki jo zahteva pravni postopek podjetja. Zaradi tega dr. Bekič predlaga svojo, enostavnejšo strukturo samoupravnih institucij v kolektivu. Meni, da je treba vzpostaviti bolj neposredne stike in medsebojne odnose delavcev, omogočiti neposredno odločanje in imeti samo dva poklicna (profesionalna) nivoja. To naj bo direktor podjetja in vodja delovne enote. Vsi ostali imajo samo operativne funkcije.
Tako bi v podjetju imeli samo delavski svet in zbore delovnih enot. Pri tem je pomembno, da ima delavski svet več moči, lahko pa ima svoje odbore, komisije, ki naj prispevajo k učinkovitejšemu razpravljanju in odločanju.
V vsem tem dr. Bekič opozarja na osrednje vprašanje, to je povečanje osebne odgovornosti. »Mi lahko vpeljemo kakršnokoli organizacijo (strukturo), toda če ni odgovornosti, nismo ničesar dosegli. Odgovornost morajo spremljati ustrezne sankcije. Jaz sem za
kodeks odgovornosti, z istočasno določenimi pravicami, nalogami in odgovornostjo.
Sava Kranj za primer
Takšne oblike samoupravnih organizacij se v praksi že uresničujejo. Značilen primer je Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA Kranj.
V	tej tovarni je samoupravljanje in vodenje združeno v enoten sistem. Delavski svet ima prevladujoč položaj. Je iniciator in realizator vseh važnejših vprašanj. Pri tem mu pomagajo odbori in komisije, katerim delavski svet daje v izvrševanje določene naloge — na osnovi splošne politike. V teh odborih so tudi vodilni delavci strokovnih služb kot tajniki odborov.
V	Savi so razvili tudi dober sistem osebne odgovornosti. Npr. za vse predloge, ki jih sprejme delavski svet, ostane odgovoren predlagatelj — sam ali strokovna služba (tedaj je nosilec odgovornosti vodja službe). Predlagatelj je odgovoren tudi za učinkovito izvršitev predloga. O tem delavski svet razpravlja po izvršitvi sklepa.
Vse odločitve delavskega sveta direktor podjetja podpiše kot delovne naloge, ki jih dobe zadolženi delavci. Na posebnih listih piše npr. delavski svet je na tej in tej seji sprejel sklep, naj ta in ta delavec naredi to in to v tem času. Podpis: direktor podjetja.
Takšen sistem ali organizacija samoupravljanja se je pokazala učinkovita in uspešna. O tem najbolj zgovorno govore poslovni uspehi te kranjske tovarne.
TANJUG
Pripis:
Kljub dolžini gornji sestavek objavljamo v celoti z namenom, da tudi vi veste, kaj drugi mislijo o nas. Zaradi zelo dobre ocene o našem samoupravljanju pa je naša odgovornost, da dosežene uspehe cenimo tudi sami in da samo-upravljavske odnose vedno bolj
ŠPORTNE IGRE
V začetku maja je tovarna Fer-ralit iz Žalca organizirala tretje tradicionalne športne igre, ki so se jih udeležili: Železarna Jesenice, Ferralit Žalec, Sava Kranj, Litostroj Ljubljana in Steklarna Hrastnik. Tekmovalci omenjenih kolektivov so se pomerili v naslednjih disciplinah:
kegljanje na asfaltu, streljanje z zračno puško, šah,
namizni tenis, odbojka,
orientacijski pohod,
rokomet,
quiz.
Vrstni red v posameznih disciplinah je naslednji:
Kegljanje na asfaltu — ekipno moški: L Železarna Jesenice z 2618 podrtimi keglji, 2. Sava Kranj z 2449 podrtimi keglji, 3. Litostroj Ljubljana 2428 podrtimi keglji, 4. Steklarna Hrastnik z 2394 podrtimi keglji, 5. Ferralit Žalec z 2353 podrtimi keglji.
Streljanje z zračno puško — ekipno moški: 1. železarna Jesenice 1026 krogov, 2. Ferralit Žalec 1009 krogov, 3. Steklarna Hrastnik 1000 krogov, 4. Litostroj Ljubljana 964 krogov, 5. Sava Kranj 942 krogov.
steklarjev, kovinarjev in gumar- pravljati. Kajti temeljite priprave jev, zato smatram, da že sedaj bodo pokazale dobre uspehe, mislimo na to in se začnimo pri-	JOŽE HORVAT
Hi.____”
Jože Horvat s priznanji iz Žalca
Počitniško delo učencev
Šah — ekipno moški: L Litostroj Ljubljana 46 točk, 2. Ferralit Žalec 38 točk, 3. Železarna Jesenice 35 točk, 4. Steklarna Hrastnik 25,5 točk, 5. Sava Kranj 15,5 točk.
Odbojka — moški: 1. Železarna Jesenice 4 točke, 2. Ferralit Žalec 3 točke, 3. Sava Kranj 2 točki, 4. Steklarna Hrastnik 1 točka, 5. Litostroj Ljubljana 0 točk.
Namizni tenis — moški: 1. železarna Jesenice 4 točke, 2. Litostroj Ljubljana 3 točke, 3. Sava Kranj 2 točki, 4. Steklarna Hrastnik 1 točka, 5. Ferralit Žalec 0 točk.
Namizni tenis — ženske: 1. Sava Kranj 2 točki, 2. Ferralit Žalec 1 točka, 3. Železarna Jesenice 0 točk.
Vsako leto se člani našega kolektiva oz. njihovi otroci zanimajo za eno ali dvomesečno počitniško delo v tovarni. Prav tako tudi letos dobivamo prošnje učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol za sprejem na delo med počitnicami.
Vsem delovnim enotam smo v mesecu aprilu poslali poseben dopis in formular, na katerem so nam vodje delovnih enot sporočili svoje potrebe. Na podlagi teh potreb bo posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki oddelka za socialno delo in odbora ZB, izbirala kandidate, ki se bodo prijavili za počitniško delo.
OBVEŠČAMO VSE ČLANE KOLEKTIVA, KI BI ŽELELI V POČITNICAH ZA EN MESEC ZA-
POSLITI SVOJE OTROKE, NAJ ČIMPREJ POŠLJEJO PROŠNJE V IZOBRAŽEVALNI CENTER.
Prošnjo za sprejem na počitniško delo lahko napiše vsak, prednost pri izbiri pa bodo imeli:
© otroci staršev z nizkimi osebnimi dohodki na člana družine, $> otroci mater samohranilk,
@ otroci naših upokojencev,
• otroci udeležencev NOB.
Prosimo, da v prošnji navedete šolo in razred, ki ga kandidat obiskuje ter letnico njegovega rojstva. Prijave pošljite v izobraževalni center najkasneje do 10. junija 1970, po tem roku prijav ne bomo več upoštevali.
O sklepu komisije bomo vse prosilce pravočasno obvestili.
DRAGICA RIHTARŠIČ
Rokomet — moški: 1. Ferralit Žalec 4 točke, 2. Litostroj Ljubljana 3 točke, 3. Železarna Jesenice 2 točki, 4. Sava Kranj 1 točka, 5. Steklarna Hrastnik 0 -točk.
Orientacijski pohod: L Ferralit Žalec 150 točk, 2. železarna Jesenice 146 -točk, 3. Sava Kranj 112 točk, 4. Litostroj Ljubljana 109 točk, 5. Steklarna Hrastnik 0 točk.
Kviz znanja: Savinjska skozi čas — 1. Ferralit Žalec 5 točk, 2. Sava Kranj 4 točke, 3. Steklarna Hrastnik 3 točke, 4. železarna Jesenice 2 točki, 5. Litostroj Ljubljana 1 točka.
Skupna uvrstitev moških ekip
je takale:
L železarna Jesenice	27	točk,
2.	Ferralit Žalec	19	točk,
3.	Litostroj Ljubljana	17	točk,
4.	Sava Kranj	15	točk,
5.	Steklarna Hrastnik	12	točk.
Skupna uvrstitev ženskih ekip:
L Ferralit Žalec	5 točk,
2.-3. Sava Kranj	3 točke.
Železarna Jesenice	3 točke,
4. Steklarna Hrastnik	1 točka.
Skupna uvrstitev pa je takale: L Železarna Jesenice	30 točk,
2.	Ferralit Žalec	24 točk,
3.	Sava Kranj	18 točk,
4.	Litostroj Ljubljana	17 točk,
5.	Steklarna Hrastnik	13 točk.
Tretje mesto v skupni uvrstitvi na športnih igrah v Žalcu je za Savo vsekakor lep uspeh. V posameznih panogah bi v prvi vrsti pohvalil žensko ekipo v namiznem tenisu, ki je zasedla prvo mesto. Vsi so pokazali to kar znajo, zato jim eventuelnih spodrsljajev ne smemo šteti v zlo.
V letu 1971 bo Sava Kranj organizator športnih iger železarjev,
GUMIJADA
Organizator letošnje gumijade je bila tovarna Rekord iz Rakovice. Srečanje športnikov gumarskih podjetij iz Jugoslavije je bilo že 4. po vrsti. Sodelovali so: Borovo iz Borova, Vulkan iz Niša, Gazela iz Skopja, Dimitrovgrad iz Dimi-trovgrada, Rekord iz Rakovice, Ris iz Zagreba, Tigar iz Pirota in Sava iz Kranja.
Zanimiv je podatek, da navedena podjetja zaposlujejo približno 15.000 delavcev, zato ni čudno, da se je pred leti porodila ideja za vsakoletno srečanje teh kolektivov oz. njene mladine - športnikov.
Geslo takšne manifestacije je zbliževanje in sodelovanje na tem tekmovanju, rezultati so drugotnega pomena. Da pa ne bomo vzeli to dobesedno, nam pove tudi dejstvo, da so vsi tekmovalci do sedaj pokazali veliko borbenosti, požrtvo-vanja in dobre volje. Lanskoletna gumijada je bila v Kranju in prav zaradi tega je bila tudi mnogo bolj publicirana kot letošnja.
Ker do zaključka redakcije nismo dobili celotnega poročila o uspehih 4. gumijade, objavljamo samo končni vrstni red ekip v posameznih panogah.
STRELJANJE	RCKCMET	ROKCMBT	ŠAH	NOGOMET
	m.	ž.		
!• Sava	1. Rekord	1. Gazela	1. Vulkan	1. Tigar
2, Borovo	2. Tigar	2. Sava	2. Tigar	2. Vulkan
3. Rekord	3. Sava	3. Vulkan	3« Borovo	3. Rekord
Športniki Save, ki so se udeležili 4. gumijade v Rakovici pri Beogradu
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože
Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP