GRADBENO PODJETJE I M 1M L J U B L J A N A " ! L JU B L J A N A , V O Š N J A K O V A 8a KLINIČNI CENTER — GLAVNI IZVAJALEC: GRADBENO PODJETJE »TEHNIKA«, LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA 8 V E S T N I H ŠT. 9-10 — LETNIK 24 — 1975 VSEBI AI A- COAI TEI VTS Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Reports of Institute for research and testing in materials and structures ZDRAVKO KRVINA: Klinični center v Ljubljani....................................................................194 Clinical Center in Ljubljana VLADO SEKAVČNIK - DRAGO MUŠIČ: Začetek in potek priprav ter realizacija gradnje novih objektov Kli­ ničnega centra v Ljubljani s stališča medicinsko-funkcionalne pro­ blematike ................................................................................................... 195 Beginnings and course of arrangements and construction of the new Clinical Center in Ljubljana with regard to the medico-functional problems FANIKA POGAČAR: Projektiranje in izvedba posteljnega o b je k ta .................................... 206 Hospital bed unit of the Clinical Center in Ljubljana STANKO KRISTL: Projektiranje in izvedba DTS objektov.................................................. 210 Diagnostically-therapeutic-service units of the Clinical Center in Ljubljana JOŽE COREN: Opis konstrukcij DTS objektov Kliničnega c e n tr a ................................. 218 Description of the construction of diagnostically-therapeutic-service units of the Clinical Center in Ljubljana JANEZ BRICELJ - BORIS ŠTRUBELJ: Potek gradnje Kliničnega centra v L ju b ljan i........................................ 221 Course of construction of Clinical Center in Ljubljana MIRAN GOMOL: Projektiranje in izvedba instalacijskih naprav v Kliničnem cen­ tru v Ljubljani .......................................................................................... 226 Clinical Center installations MARJAN GASPARI: Potek in način financiranja Kliničnega centra v Ljubljani ter prikaz investitorjeve organizacije............................................................................ 236 Course and methods of financing of Clinical Center in Ljubljana construction and survey of investitor’s organization ANTON KOŠČAK: 1 Zemljiške zadeve, vprašanja nepremičnin in stanovanj ter druge premoženjsko-pravne zadeve v zvezi z gradnjo objektov Kliničnega centra , , , , ........................................................................................... 240 Problems concerning grounds, real estates and lodgings, as well as other property legal matters regarding the construction of the Cli­ nical Center buildings MARJAN GASPARI - VLADO SEKAVČNIK: Nastanek, razvoj in dejavnost specializirane organizacije Medico engineering . . ....................................................................................... 242 Beginning, development and activity of the specialized working or­ ganization Medico engineering ANTON GRIMŠIČAR: Vprašanje prave in navidezne konsistence materiala iz bazena luke Bar (K o n ec)............................................................................................... 245 O d g o v o rn i u r e d n ik : S e rg e j B u b n o v , d ip l. inž. T e h n ič n i u r e d n ik : p ro f . B o g o F a tu r U re d n iš k i o d b o r : d r . J a n k o B le iw e is , d ip l. in ž ., V la d im ir Č ad e ž , d ip l. in ž ., M a r ja n G a sp a r i , d ip l. in ž ., D u ša n L a jo v ic , v . g . t., d r . M ilo š M a r in č e k , S a š a Š k u lj , d ip l . in ž ., V ik to r T u r n š e k , d ip l. inž . R e v ijo iz d a ja Z v e z a g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v S lo v e n ije , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . r a č u n p r i N a ro d n i b a n k i 50101-678-47602. T is k a t i s k a r n a T o n e T o m šič v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 100 d in , z a š tu d e n te 38 d in , z a p o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 500 d in Klinični center v Ljubljani Smo pri koncu izgradnje nove stavbe Kliničnega centra v Ljubljani, pri­ pravljeni, da proslavimo ta veliki dogodek. Veliki trenutek, na katerega so pio­ nirji slovenske medicine v težkih pogojih zaman čakali. Nekdanje sanje in želje, potrebe in zahteve so danes postale resničnost. Po osvoboditvi je Ljubljana dobila popolno medicinsko fakulteto, takratna splošna bolnišnica pa je skupaj z nekaterimi drugimi stavbami postala njena učna baza. Tako so nastale Klinične bolnišnice. Revolucionarne spremembe v medicini pa so terjale tudi spremembo medicinskih objektov. Iz te nuje se je rodila odlo­ čitev za sodobno bolnišnico, današnji Klinični center, ki sloni na dolgoletnih študijskih pripravah, na dolgoletnem temeljitem preučevanju najrazličnejših strokovnjakov. Ko so Klinične bolnišnice prevzele investitorstvo za izgradnjo Kliničnega centra, so prevzele tudi 1960. leta osnovano strokovno skupino za programiranje, projektiranje in vodenje začetnih investicijskih del. S priprav­ ljanjem načrtov so nastajale vse trdnejše programske zasnove za gradnjo moderne, sodobne bolnišnice, ki naj bi postala največja bolnišnica v SR Slo­ veniji. Klinični center je rastel po fazah. Najprej je nastajal hospitalni in zatem diagnostično-terapevtski in servisni del. Vsaka faza izgradnje Kliničnega centra je bila pomemben dogodek. V novih prostorih, z novo opremo, v novem delov­ nem okolju in tudi z višjim strokovnim nivojem medicinskega dela so bile dane nove, boljše možnosti za zdravstveno varstvo naših delovnih ljudi. S tem pa se je naš Klinični center uvrstil med najsodobnejše medicinske objekte v Jugoslaviji, Evropi in tudi v svetu. Klinični center služi potrebam zdravstve­ nega varstva (kurativa, preventiva in rehabilitacija), šolanju visokih in višjih medicinskih kadrov (učna baza) ter raziskovalnemu delu na področju medicine. Dograditev Kliničnega centra pomeni uspeh vseh, ki so pri financiranju in gradnji te zdravstvene institucije kakorkoli sodelovali. To je uspeh, ki smo ga dosegli s skrajnim naporom in skupnimi močmi in ga moramo prav zato tudi skupaj slaviti. Ta uspeh je še posebej pomembnejši zato, ker časovno sovpada s pomembnimi zgodovinskimi mejniki naše revolucije: tridesetletnico osvobo­ ditve naših narodov in narodnosti, štiriintridesetletnico partizanske sanitete in osemdesetletnico bolnišnice na Zaloški cesti v Ljubljani. Dograditev nove stavbe Kliničnega centra mora biti zagotovilo našim delov­ nim ljudem, da bodo v svoji nemoči in bolezni našli ustrezno pomoč, zdravstve­ nemu kadru pa obveza, da bodo »zdravili, pomagali in tolažili«, kar jim nalaga tudi Hipokratova prisega. ZDRAVKO KRVINA G L A V N I D IR E K T O R KC U D K 725.51:362.12 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) ST . 9-10, S T R . 194 UD C 725.51:362.12 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) N R . 9-10, P P . 194 Zdravko Krvina: Zdravko Krvina: KLINIČNI CENTER V LJUBLJANI CLINICAL CENTER IN LJUBLJANA Avtor podaja nekaj osnovnih misli ob dograditvi Kliničnega centra v Ljubljani, ki se je uvrstil med najsodobnejše medicinske objekte v Jugoslaviji in Ev­ ropi. Služil bo potrebam zdravstvene službe (kurativa, preventiva in rehabilitacija), šolanju visokih in višjih medicinskih kadrov in raziskovalnemu delu na pod­ ročju medicine. The author gives some fundamental means in occa­ sion of finishing the Clinical Center building in Ljub­ ljana which are among the modernest medical objects in Yugoslavia and in Europe. The Clinical Center will serve for healthy needs (the curative, the preventive and the rehabilitation), for education of high and su­ perior medicinal staff, and for the researching works in the field of medicine. Začetek in potek priprav ter realizacija gradnje novih objektov Kliničnega centra v Ljubljani s stališča medicinsko-funkcionalne problematike UDK 69.053:615.47 V L A D O S E K A V Č N IK , D IP L . IN Z . A R H .D R A G O M U S IC , D R . M E D . Š t u d i j z a s n o v i n p r o j e k t n i h r e š i t e v z a n o v o b o l ­ n i š n ic o v L j u b l j a n i , k i jo o d l e t a 1973 d a l j e p o ­ z n a m o k o t K l i n ič n i c e n t e r , s e j e z a č e l ž e l e t a 1958. R a z v o j z a s n o v i n i z d e la v e p r o j e k t n e d o k u m e n t a c i j e j e š e l s k o z i m n o g o f a z i n v a r i a n t , s a j j e b i lo d o lg o č a s a š e n e ja s n o , k a k š n a b o ln iš n ic a j e z a m e s to L j u b l j a n o i n o b e n e m z a n j e n o m a k r o r e g i j o n a jb o l j p o t r e b n a . V e d n o j e b i l t u d i p r i s o t e n p r o b le m , k a k o z b r a t i v e l i k a s r e d s t v a z a g r a d n jo i n o p r e m l j a n j e s o d o b n e b o ln iš n ic e . R a z e n t e g a j e b i lo v L j u b l j a n i t r e b a r e š e v a t i t u d i v p r a š a n j e , k i j e b i lo v e č d e s e t ­ l e t i j s p o r n o — a l i n a j s e g r a d i t a p o s e b e j s p lo š n a , m e s tn a b o ln i š n ic a in p o s e b e j k l i n i č n a , f a k u l t e t n a b o ln iš n ic a . P o s t a v l j a l o s e j e v p r a š a n j e , a l i i n k a k o j e m o ž n o o b e n a m e m b i t u d i z d r u ž i t i i n p o s to p n o g r a d i t i v e l i k o in s o d o b n o b o ln iš n ic o , k i b o o b e n e m u r e j e n a t a k o , d a b o s t a v n j e j p o le g o b s e ž n e r u t i n ­ s k e in v e l i k e p o l ik l i n ič n e d e j a v n o s t i m o g o č a t u d i p o u k š t u d e n t o v m e d ic in e in d r u g i h š o l z a z d r a v ­ s t v e n e d e la v c e t e r z n a n s tv e n o - r a z i s k o v a l n o d e lo . T a k o s m o k o n č n o le z g r a d i l i n o v e b o ln i š n ič n e in s t r o k o v n o - f u n k c i o n a ln e o b j e k t e i n s m o v z a d n j e m č a s u t u d i v o r g a n iz a c i j s k e m p o g l e d u z d r u ž i l i v s e l j u b l j a n s k e b o ln i š n ič n e k a p a c i t e t e , s k u p a j s š e n e ­ k a t e r i m i i z v e n L ju b l j a n e . N a t a n a č i n j e n a s t a l » k l in ič n i c e n t e r « , k i j e o b e n e m » k l in i č n i v r h « z a v s e p o d r o č je S R S lo v e n i je . L e t a 1970 s e j e p o j a v i l a t e ž n j a p o d o lo č i tv i » n o ­ v e n a m e m b e « d e ln o ž e d o g r a j e n i h o b j e k to v , p o k a ­ t e r i n a j b i s e v n j i h n a s e l i l o č im v e č k l in i k . V s a k a n a j b i i m e l a r a z m e r o m a m a n j š e š t e v i l o p o s t e l j , p a č p a t a k e b o ln ik e , k i j im j e p o t r e b n a k o m p l i c i r a n e j š a d i a g n o s t i k a in n a k a t e r i h j e p o t r e b n o o p r a v l j a t i z a h t e v n e j š e z d r a v l j e n j e i n o p e r a c i j e v e l i k e g a o b s e ­ g a t e r iz s p e c i a ln i h p o d r o č i j k i r u r š k e d e j a v n o s t i i n t e h n i k e . T o n a č e lo j e t u d i v s k l a d u z n a č e l i t a k o im e n o v a n e » p r o g r e s iv n e n e g e i n z d r a v l j e n j a « , k i z a h t e v a g r u p a c i jo b o ln ik o v p o n j ih o v e m k l in i č n e m s t a n j u i n n j i h o v i s t o p n j i g le d e m e d ic in s k e n u j n o s t i in g l e d e n a č i n a z d r a v l j e n j a i n n e g e , k a k r š n a s t a j im t r e n u t n o p o t r e b n a . T o n a č e lo j e v n e k i m e r i o b ­ v e l j a lo t u d i d o s le j , č e p r a v s e j e m o r a l a p o z n e j š a r a z p o r e d i t e v k l in i č n ih o d d e lk o v in i n š t i t u t o v z a r a d i p r e m a j h n e g a š t e v i l a p o s te l j i n f u n k c io n a ln i h p r o ­ s t o r o v v n o v i h o b j e k t i h in z a r a d i r a z t r e s e n o s t i t e r v e č j i d e l t u d i z a r a d i s l a b e g a s t a n j a v o b s to j e č ih s t a r i h o b j e k t i h o z i r a t i š e n a d r u g e k r i t e r i j e in p r a k ­ t i č n e m o ž n o s t i . T a k o s t a b i l i v č im b o l j n a č r t n o r a z ­ m e s t i t e v b o l n ik o v p o k l i n i k a h v k l j u č e n i š e b iv š a b o ln i š n ic a » D r. P e t r a D r ž a ja « v Š i š k i i n b iv š a s t a v ­ b a K l i n ik e z a p l j u č n e b o le z n i i n t u b e r k u l o z o v T r ­ n o v e m , k a k o r t u d i I n š t i t u t z a T B C in p l ju č n e b o ­ l e z n i n a G o ln ik u . R a z e n t e g a so iz p r v o t n e I n t e r n e i n K i r u r g i č n e k l in i k e n a s t a l e n o v e a l i r a z š i r j e n e k l in i k e i n i n š t i t u t i z a p o s a m e z n a s p e c ia ln a p o d r o č j a o b e h k l in ik , k a r j e s s v o je s t r a n i t u d i v p l iv a l o n a r a z p o r e d i t e v s t r o k o v n i h s lu ž b o z i r o m a e n o t p o p o ­ s a m e z n ih r a z p o lo ž l j iv ih o b j e k t i h . K R A T E K Z G O D O V I N S K I P R E G L E D IN P R I Z A D E V A N J A Z A G R A D N J O N O V E B O L N I Š N I C E K a k o r j e z n a n o , j e L j u b l j a n o l e t a 1895 h u d o p r i z a d e l p o t r e s i n j e b i l a t u d i t e d a n j a j a v n a b o l ­ n i š n i c a n a A jd o v š č in i m o č n o p o š k o d o v a n a . K m a lu so z a č e l i n a s e d a n j i l o k a c i j i o b Z a lo š k i c e s t i z id a t i n o v o b o ln iš n ic o , k i so jo p o s to p n o d o g r a j e v a l i d o k o n c a d e v e t d e s e t i h l e t . P o z n e j e j e b i lo v b o l n i š n i č ­ n e m o b m o č ju z g r a j e n o l e m a lo n o v e g a ; b o l n i š n ic a j e ž e m e d o b e m a v o j n a m a , p o s e b n o p a p o o s v o b o ­ d i tv i — ž e k o t k l i n i č n a b o l n i š n i c a d o b i la š e n e k a j s t a v b , v k a t e r i h so s e n a s e l i l e G in e k o lo š k a i n P o ­ r o d n i š k a k l in ik a , P e d i a t r i č n a k l in i k a , I n f e k c i j s k a k l in i k a ; p o z n e je p a š e G a s t r o e n t e r o lo š k a k l in i k a . P o o s v o b o d i tv i so b i l i n a n o v o z g r a j e n i t u d i o b j e k t i I n f e k c i j s k e k l in ik e , P o l i k l i n i k a , d e l S t o m a t o l o š k e k l in ik e , O t r o š k a k l in i k a ( D e č j i d o m ), D e r m a t o lo š k a k l in i k a , Z a v o d z a t r a n s f u z i j o i n K l i n ik a z a m a k s i lo - f a c i ln o k i r u r g i j o , v Š i š k i p a j e b i l a z g r a j e n a b o l n i š ­ n i c a » D r. P e t r a D r ž a ja « . V s e d r u g o p a so b i l e le a d a p t a c i j e v e č je g a a l i m a n j š e g a o b s e g a t e r r a z n i p r o v iz o r i j i . Z n a n o je , d a s e g a jo p r i z a d e v a n j a z a g r a d n j o o b je k to v z a b o ln i š n ič n e n a m e n e d e lo m a ž e v č a s p r e d p r v o s v e to v n o v o jn o , p r e d v s e m p a j e t r e b a o m e n i t i p r iz a d e v a ln ja z a g r a d n j o n o v e s o d o b n e b o l ­ n i š n i c e p o p r v i s v e t o v n i v o j n i , k a r se j e t a k r a t d r u ­ ž ilo p r e d v s e m s k u l t u r n i m b o j e m z a p o p o ln o m e d i ­ c in s k o f a k u l t e t o i n z a s lo v e n s k o u n iv e r z o . G le d e p r i z a d e v a n j i n p r e d lo g o v , k a k o r t u d i g l e ­ d e ž e i z d e l a n i h p r o j e k t o v z a n o v o b o ln iš n ic o v L j u b l j a n i , p a n a j s i b o z a m e s tn o b o ln iš n ic o a l i z a p o s a m e z n e k l in ik e , j e b i lo , p r e d v s e m p o d r u g i s v e ­ t o v n i v o jn i , i z d e l a n i h m n o g o v a r i a n t n i h r e š i t e v . V e s č a s p a j e p r e v la d o v a l o v p r a š a n j e , a l i n a j g r a d im o p o s e b e j v e l ik o s p lo š n o b o ln i š n ic o in p o s e b e j l e k l i ­ n i k e m a j h n e g a o b s e g a ( m ik r o k l in ik e ) , a l i p a n a j b i n o v a b o ln iš n ic a z d r u ž e v a l a o b o je i n n a j b i b i la , k o t so t a k r a t r e k l i , » d v o ž iv k a « — n a v o l jo b o ln ik o m k o t s p lo š n a b o ln iš n ic a i n k l i n i k a o z i r o m a f a k u l t e t n a b o ln i š n ic a h k r a t i . T a k o s m o v r a z v o j u b o l n i š n ič n e g a v p r a š a n j a v L j u b l j a n i p r e k r a z n i h v a r i a n t i n p e r i p e t i j p r i š l i v n a jn o v e j š o f a z o a l i d o b o , k o s e v l e t i h 1958— 1960 z a č e n j a s š t u d i j e m z a s n o v in z iz d e la v o p r o j e k t o v , k i so v s v o j i k o n č n i f a z i d o v e d l i d o p r o j e k t a n o v ih o b j e k t o v K l in ič n e g a c e n t r a , k a k o r j i h p o z n a m o d a n e s . IZ H O D I Š Č N A N A Č E L A P R I G R A D N J I P O S T E L J N E G A O B J E K T A I N D I A G N O S T I C N O - T E R A P E V T S K O - S E R V I S N E G A (D T S ) O B J E K T A K L I N I Č N E G A C E N T R A G r a d n j a e n a j s t n a d s t r o p n e g a p o s t e l j n e g a b lo k a s e j e z a č e la m e s e c a j u l i j a 1966 in l e to p o z n e j e j e b i l š e le n a o s n o v i p r e j š n j i h v a r i a n t n i h r e š i t e v in p r o g r a m s k o p r o j e k t n e n a lo g e r a z p i s a n n a t e č a j z a g r a d n j o v e l ik e g a m e d i c in s k o - f u n k c i o n a l n e g a d e la , v k a t e r e m so v š i r o k i , n i z k i s t a v b i k o t » š i r o k i n o g i« g r a d b e n e g a k o m p le k s a o s r e d o to č e n e v s e s p e c ia ln e d i a g n o s t i č n e d e ja v n o s t i , o p e r a c i j s k e d v o r a n e , p o ­ r o d n i b lo k t e r t u d i c e n t r a l n e p a r a m e d i c in s k e , t e h ­ n i č n e i n p o m o ž n e d e j a v n o s t i o z i r o m a n a p r a v e ( c e n t r a l n a s t e r i l i z a c i j a , g l a v n a l e k a r n a z o d d e lk o m z a p r i p r a v o s t e r i l n i h r a z t o p in , c e n t r a l n a k u h i n j a i n p r a l n i c a t e r s e v e d a e n e r g e t s k e c e n t r a l e i n d r u g e o s r e d n j e i n s t a l a c i j s k e n a p r a v e ) . V r a z p i s n i h p o g o j ih j e b i lo g l e d e z a s n o v e in g l e d e f u n k c io n a ln o s t i d i a g n o s t i č n o - t e r a p e v t s k o - s e r - v i s n e g a ( a li k r a t k o D T S ) o b j e k t a p o s e b e j p o u d a r j e ­ n a z a h t e v a g l e d e č im b o l j š e h o r i z o n t a l n e i n v e r t i ­ k a l n e p o v e z a v e z ž e o b s to j e č im n o v im p o s t e l j n i m b lo k o m in g l e d e m o ž n o s t i n a d a l j n j e p o v e č a v e ( r a s t i ) f u n k c io n a ln e g a o b j e k t a p r o t i s e v e r u i n p r o t i j u g u a l i t u d i v v iš in o . Z a r a d i t e g a j e b i l a p r v a n a g r a d a p r i z n a n a k o n k u r z n e m u p r o j e k t u a r h i t e k t a K r i s t l a s š i f r o R A S T , k i j e p o l e g i z r e d n o d o b r i h f u n k c i o ­ n a l n i h r e š i t e v v n a j v e č j i m e r i u s t r e z a l t u d i v i d i ­ k o m p e r s p e k t i v n e g a s t a v b n e g a k o m p le k s a . R a z p o r e d i t e v s t a c i o n a r n i h , m e d i c in s k o - f u n k c i o - n a ln i h , p a r a m e d i c in s k ih i n t e h n i š k i h t e r p o m o ž n ih d e j a v n o s t i v d v e h a l i v e č z d r u ž e n ih o b j e k t i h j e o b e n e m v s k l a d u s s o d o b n o a r h i t e k o n s k o in f u n k c i ­ o n a ln o z a s n o v o b o l n i š n i č n i h g r a d e n j , k i n a j s l e d e n a č e lu » r e in t e g r a c i j e « d o s le j ž e m o č n o d e z i n t e g r i ­ r a n i h o d d e lk o v i n s lu ž b . R e in t e g r a c i j a u s t r e z a t u d i n a č e lu k o n c e n t r a c i j e m e d i c in s k ih i n p o m o ž n ih s lu ž b z a r a z l ik o o d p a v i l j o n s k e g a s i s t e m a , p o k a t e r e m so b i l i p o s a m e z n i s t r o k o v n i o d d e lk i a l i k l i n i k e r a z ­ m e š č e n i v s a m o s t o jn i h s t a v b a h , k a r d a n e s n i v e č v s k l a d u z n a č e l i t e s n e k o o r d i n a c i j e m e d s t r o k o v n i m i s lu ž b a m i , z n u j n i m t im s k i m n a č e lo m o b r a v n a v a n j a b o l n ik o v in s s e r v i s n i m n a č e lo m g le d e p o g o n a » s k u p n ih « m e d ic in s k ih , t e h n i š k i h i n p o m o ž n ih s lu ž b . P o k a z a lo se j e n a m r e č , d a r a z e n o s r e d o t o ­ č e n j a s t r o k o v n i h m e d i c in s k ih d e j a v n o s t i t u d i k o n ­ c e n t r a c i j a t e h n i š k i h i n p o m o ž n ih p o g o n o v p r i s p e v a k e k o n o m ič n e m u in e n o tn e m u p o s l o v a n ju b o l n i š n i ­ c e , p a n a j b o t a m a j h n a , s r e d n j e v e l i k a a l i v e l i k a b o l n i š n i c a — r a z e n k o l ik o r r a s to č i o b s e g i n m o č n a s t r o k o v n a t e r t e h n o l o š k a d i f e r e n c i a c i j a m o g o č e z a h te v a jo p o d v o j e n j e t e r d e c e n t r a l i z a c i jo p o d d o ­ lo č e n im i p o g o j i . V l j u b l j a n s k e m p r i m e r u j e b i l a o d ­ lo č i t e v g l e d e d e ln e d e c e n t r a l i z a c i j e u p o š t e v a n a p r e d v s e m v p r i m e r u ž e o b s to je č e P o l i k l i n i k e , k i je s e d a j s i c e r i n t e g r a l n i d e l K l i n ič n e g a c e n t r a in j e z a r a d i s v o je o b s e ž n e d e ja v n o s t i v e n d a r l e o b d r ž a l a n p r . l a s tn o r e n tg e n s k o d i a g n o s t ik o . T a k o j e b i la t u d i v o k v i r u c e lo tn e g a K l in ič n e g a c e n t r a v L ju b ­ l j a n i p o t r e b n a d e ln a d e c e n t r a l i z a c i j a l a b o r a to r i j s k e d ia g n o s t ik e , o p e r a c i j s k i h d e j a v n o s t i i td . t e r d e ln o t u d i n e k a t e r i h p o m o ž n ih s lu ž b , t o d a p o d s k u p n im s t r o k o v n im in o r g a n iz a c i j s k im v o d s tv o m ; v e n d a r s t e ž n jo , d a s e p o z n e j e t u d i z d r u ž i jo n a c e n t r a l n e m m e s tu , k a r ž e d a n e s v e l j a z a k u h i n jo , p r a ln i c o i td . V p r a š a n je s m o t r n e c e n t r a l i z a c i j e i n d e c e n t r a l i z a c i j e s p a d a m e d k l j u č n a v p r a š a n j a o r g a n iz a c i j e m e d ic in ­ s k ih i n t e h n i š k i h d e ja v n o s t i , k i s e m o r a j o n a e l a s t i ­ č e n n a č in p r i l a g a j a t i d e ja n s k i m p o t r e b a m t e r n a ­ č e lo m e k o n o m ik e g le d e i n v e s t i c i j e i n g l e d e p o g o n a ; m o r a p a b i t i s e v e d a u p o š t e v a n i m p e r a t i v č im b o l jš e s t r o k o v n o s t i d e la t e r č im b o l j š ih p o g o je v g le d e o b ­ r a v n a v a n j a b o ln ik o v in g l e d e d e lo v n ih p o g o je v z a o s e b je . N o v g r a d b e n i k o m p le k s K l in ič n e g a c e n t r a o b ­ s e g a c a . 8 0 .000 b r u t o k v a d r a t n i h m e t r o v , o d t e g a p r ib l i ž n o p o lo v ic a o d p a d e n a m e d ic in s k o - f u n k c io - n a ln i in s e r v i s n i d e l. M e d s e b o jn o r a z m e r j e p o v r š in s ic e r še n e g r e v k o r i s t f u n k c io n a ln o - s e r v i s n e m u t r a k t u , k a k o r b i b i lo z a r a d i o b s e ž n e g a f u n k c io n a ln e ­ g a d e la p o n o v i h k r i t e r i j i h b o l j p r a v i l n o in s e t u d i v t e m o z i r u p r i b l i ž u j e m o m e d n a r o d n im n o r m a t iv o m , d a n a m r e č p o v r š i n e f u n k c io n a ln i h d e lo v s o d o b n e b o ln iš n ič n e u s t a n o v e v p r i m e r j a v i s p o v r š i n a m i h o s p i t a l n e g a z d r a v l j e n j a s t a ln o n a r a š č a jo . N a r a š č a ­ n j e f u n k c io n a ln i h p o v r š i n p a še p o s e b n o v e l j a z a v e l ik e k l in i č n e i n f a k u l t e t n e b o ln i š n ic e z m o č n o s t r o k o v n o r a z č l e n j e n o s t j o i n s p e d a g o š k im i t e r z n a n s tv e n o - r a z i s k o v a l n i m i p r o s t o r i . M e d ic in s k o - f u n k c io n a ln i d e l s o d o b n ih b o ln iš n ic j e v s t a ln e m p o r a s t u , k a r j e v s k l a d u s h i t r i m r a z ­ v o je m d ia g n o s t i č n ih i n t e r a p e v t s k i h p o s to p k o v in s o d o b n e m e d ic in s k e t e h n o lo g i je . B i s tv o j e n a m r e č v t e m , d a o b n a s l o n i t v i n a s o d o b n o m e d ic in s k o t e h n o lo g i jo č im p r e j p r id e m o d o o b j e k t i v n i h d i a ­ g n o s t i č n ih r e z u l t a t o v in d a j e o m o g o č e n a č im u s p e š ­ n e j š a t e r a p i j a . O b o je p a o m o g o č a s k r a j š e v a n j e s o ­ r a z m e r n o d r a g e h o s p i t a l i z a c i j e . P R E D S T A V I T E V N E K A T E R I H M E D I C I N S K I H IN T E H N I Č N O - E K O N O M S K I H E N O T V N O V IH O B J E K T I H P o s te l j n i o b j e k t o b s e g a d e v e t s t a c i o n a r n i h (p o ­ s t e l j n ih ) e ta ž , v k a t e r i h so r a z v r š č e n e p o s a m e z n e k l in i č n e d e j a v n o s t i . P r i r a z v r s t i t v i p o e t a ž a h so b i l i u p o š t e v a n i v i d i k i m e d ic in s k e s o r o d n o s t i i n o ž j ih m e d s e b o j n i h s t r o k o v n i h k o n t a k t o v . T a k o s t a v s k u p n i e t a ž i n a m e š č e n a i n t e r n i s t i č n i o d d e le k z a b o le z n i s r c a i n k i r u r š k i o d d e le k ( k l in ik a ) z a k i r u r ­ g i jo s r c a i n o ž i l j a ; a n a lo g n o v e l j a z a n e f r o l o š k i o d d e le k I n t e r n e k l in i k e I i n z a U r o lo š k o k l in ik o . M aketa prikazuje razpored novih ob jektov K liničnega centra v povezavi z obstoječo P olik lin iko. Projektant DTS objekta Stanko K ristl, dipl. inž. arh., projektant posteljnega objekta Janez Trenz, dipl. inž. arh. M aketa: V lado Ažman, dipl. inž. arh. P o m n o g ih s p r e m e m b a h n a m e m b n o s t i g l e d e z a ­ s e d b n o v e g a p o s t e l j n e g a o b j e k t a so d a n e s v p o s t e l j ­ n i h e t a ž a h n a jm o č n e j e z a s to p a n e k l in i k e s k u p n e k i r u r š k e s lu ž b e , k i z a s e d a jo s k o r a j p o lo v ic o p o ­ s t e l j n i h k a p a c i t e t . S p r i b l i ž n o e n a k im š t e v i lo m p o ­ s t e l j (c a . 180) s t a z a s to p a n i I n t e r n a k l in i k a I s s v o j i m i s p e c ia ln im i o d d e lk i i n K l i n ik a z a g in e k o ­ lo g i jo z g in e k o lo š k im in p o r o d n i š k im d e lo m . V e č je b o l n i š k e o d d e lk e (po 64 p o s te l j ) i m a t a š e O k u l i s t i č ­ n a i n N e v r o lo š k a k l in i k a . P o le g k l in i č n ih p o s t e l j p a n a t a k o im e n o v a n ih » f u n k c io n a ln ih « p o s t e l j a h — v o d d e lk u z a i n te n z iv n o t e r a p i j o i n v s t a c i o n a r j u z a k r a t k o t r a j n o h o s p i t a l i z a c i jo — p a r t i c i p i r a j o s k o r a j v s e k l in i č n e s t r o k e . O d d e v e t i h h o s p i t a l n i h e ta ž j e š e s t e t a ž a r h i - t e k t o n s k o - f u n k c io n a l n o z a s n o v a n i h v s m i s lu u n i v e r ­ z a l n e u r e d i t v e , k a r s e j e v z v e z i s p o n o v n im i s p r e ­ m e m b a m i n a m e m b e iz k a z a lo k o t z e lo p o z i t iv n o . O s ta l e h o s p i t a l n e e ta ž e p a so v s p o d n j i h n i v o j i h u r e j e n e n a s p e c ia le n n a č in , k a r j e p o g o je n o s s p e ­ c i f i č n o z a h t e v n o s t j o p o s a m e z n ih o d d e lk o v . T o v e l j a z a s k u p n o e ta ž o , v k a t e r i s t a n a m e š č e n a C e n t e r z a i n t e n z iv n o t e r a p i j o i n O d d e le k z a o p e k l in e . L o k a ­ c i j a o b e h o d d e lk o v v e t a ž i I. n a d s t r o p j a n i s l u č a j n a , t e m v e č s e o d d e lk a p o v e z u j e t a s c e n t r a l n i m o p e ­ r a c i j s k i m b lo k o m in z I n š t i t u t o m z a r e n tg e n o lo g i jo . C e lo tn a p o v r š in a e ta ž e v p o s t e l j n e m i n v D T S o b ­ j e k t u j e t o r e j i z r a z i to z a p r t e g a z n a č a j a i n n a m e n j e ­ n a i z k l ju č n o b o ln ik o m v s t r o g i h o s p i t a l i z a c i j i , z a r a z l i k o o d p r i t l i č n e e ta ž e . P r i t l i č n a e ta ž a o b s e g a m e d ic in s k o - f u n k c i o n a l n e e n o te , k i so v v e l ik i m e r i » o d p r te « i n d o s to p n e t u d i v e l i k e m u š t e v i l u b o l n ik o v o d z u n a j . G r e z a b o ln ik e , k i b o d o p r i h a j a l i v o r d i n a c i j e u r g e n t n e s lu ž b e , n a s p e c ia ln e p r e g le d e v I n š t i t u t z a n u k l e a r n o m e d ic in o , v k a r d i o r e p i r a t o r n i o d d e l e k in v I n š t i t u t z a k l in i č n o n e v r o f iz io lo g i jo . V p o s t e l j n e m d e lu v n i v o j u i s t e e ta ž e p a so O d d e le k z a d ia l i z o a m b u l a n t n i h i n h o s ­ p i t a l n i h b o ln ik o v , b o l n i š k i O d d e le k z a p o t r e b e u r ­ g e n tn e i n s p r e j e m n e s lu ž b e t e r P e d i a t r i č n i o d d e le k k i r u r š k i h s t r o k . T a i m a z a r a d i s p r o š č e n e g a r e ž i m a v z v e z i z l i b e r a l i z a c i j o o b i s k o v i n v z v e z i z n a v z o č ­ n o s t jo d o j e č ih m a t e r i n d r u g i h z n a č a j z e lo o d p r t e g a h o s p i t a l n e g a o d d e lk a i n j e p r e k v e l i k e a v le t u d i o d z u n a j l a h k o d o s to p e n . O b e k l e t n i e ta ž i v o b e h o b j e k t i h s t a p o n a č e lu d e l i t v e n a » č is ti« i n » n e č is t i« d e l n a m e n j e n i o s k r b o ­ v a ln im , p a r a m e d i c in s k im t e r t e h n i č n im in p o m o ž ­ n i m p r o s to r o m . Pediatrični oddelek kirurških strok s e , s l e d e č z a s n o v i im e n u j e o d d e le k , v k a t e r e m j e v o s k r b i p e d ia t r i č n e g a r e ž i m a i n m e d ic in s k e g a n a d z o r s t v a h o s p i t a l i z i r a n i h 80 o t r o k , k i s e z d r a v i jo z a r a d i k i ­ r u r š k i h b o le z n i . Č e s e o z r e m o le n e k a j d e s e t l e t i j n a z a j , k a r č u d n o z v e n i j o p i k r e b e s e d e s e d a j ž e p o ­ k o j n e g a l j u b l j a n s k e g a k i r u r g a , k i j i h j e n a v e d e l v s v o j i h s p o m in ih . Z a p i s a l j e , d a s e j e » . . . z l o č i tv i j o o t r o k o d o d r a s l ih b o l n ik o v n a k l i n i k i p r i o b e h s t a ­ n j e n e k o l ik o z b o l j š a lo . Z a r a d i h u d e p r o s t o r s k e s t i s k e p a v e n d a r š e n i b i lo d r u g e p o m o č i , k a k o r d a s m o v o t r o š k o b o ln iš k o so b o n a t l a č i l i š e n e k a j v e - d ia g . te ra p .s e rv . o b je k t: p o s te lj n i o b je k i: d ia g n . te ra p . s e rv . o b |e k t l i k i h b o l n i š k ih p o s t e l j in sm o n a m e s t i l i p o š t i r i m a j h n e b o l n ik e v e n o p o s te l jo . . . « O d t a k r a t so s e r a z m e r e v e n d a r l e ž e z n a tn o z b o l j š a le , s a j j e t u d i » in te r n i s t i č n a « p e d i a t r i j a p r i n a s ž e p r e d l e t i d o s e g la s r e d n j e e v r o p s k o r a v e n . V e n d a r s m o g l e d e s o d o b n e g a z d r a v l j e n j a k i r u r š k i h b o le z n i v o t r o š k i d o b i d o s e g l i t a k š n o r a v e n š e le 13. a p r i l a 1974 . T a k r a t se j e v p r i t l i č n o e ta ž o p o ­ s t e l j n e g a b l o k a K l in ič n e g a c e n t r a n a s e l i l P e d i a t r i č ­ n i o d d e le k k i r u r š k i h o t r o k . O d d e le k s i j e z a r a d i r e ­ d u c i r a n i h p o v r š i n v D T S o b j e k t u u r e d i l l a s t e n o p e ­ r a c i j s k i b lo k in im a o d d e le k l a s tn o e n o to z a i n t e n ­ z iv n o t e r a p i j o ; b o ln im o t r o k o m j e o m o g o č e n š o ls k i p o u k , u s t v a r j e n a j e m o ž n o s t s o ž i t j a , z l a s t i z m a ­ t e r j o , v s a k d a n in k o l ik o r j e l e m o g o č e , so t u d i s p r o š č e n i o b i s k i s v o jc e v . T a k o so , r a z e n č is to m e ­ d i c in s k ih s o d o b n ih t e ž e n j , u p o š t e v a n i t u d i d r u g i e le m e n t i h u m a n i z a c i j e v b o ln i š n ič n ih u s t a n o v a h , k a r j e b i lo v e s č a s i z d e la v e p r o j e k t o v t u d i e n a v o ­ d i ln i h t e ž e n j g l e d e n o t r a n j e u r e d i t v e i n d e lo v a n j a K l in ič n e g a c e n t r a n a s p lo h . O d d e lk u j e o b e k s a k tn i i n p r e m i š l j e n i n o t r a n j i o r g a n iz a c i j i t u d i u s p e lo , d a so l a h k o m o č n o z n iž a l i p o v p r e č n o t r a j a n j e h o s p i t a ­ l i z a c i j e — b r e z r i z i k a z a o d p u š č e n e g a b o ln ik a . V p r a š a n j e intenzivne nege, observacije in tera­ pije p o m e n i n e g o in z d r a v l j e n j e b o l n ik o v in p o ­ š k o d o v a n c e v v n a j t e ž j i h in k r i t i č n i h f a z a h . O d v s e ­ g a z a č e t k a p r o g r a m s k e g a š t u d i j a , k i j e l o v i l k o r a k z n a j n o v e j š im i i z s le d k i in i z k u š n ja m i z a d n j i h d e s e t l e t , s m o p r e d v i d e l i c e n t r a l n i i n t e r d i s c i p l i n a r n o in v r h u n s k o u r e j e n i s t a c i o n a r n i o d d e le k a l i » C e n te r z a i n te n z iv n o t e r a p i j o « . C e n te r im a 42 p o s t e l j i n v s e d o d a tk e t e r i n s t a l a c i j e , k i j i h t a k o d d e le k p o t r e b u j e . T a k o so v p o s t e l j n i h s o b a h , k i so v t e m o d d e lk u v e č j e k o t p a v s t a n d a r d n i h b o l n i š k ih e n o ta h , v » in ­ s t a l a c i j s k i h e le m e n t ih « v z d o lž p o s t e l j n i h z g la v i j v s i p o t r e b n i m e d ic in s k i p l in i i n e l e k t r i č n e n a p e l j a v e ; v z p o r e d n e s t e n s k e l e t v e p a s lu ž i jo t u d i z a p r i č v r s t i - t e v r a z l i č n i h p r ip o m o č k o v in so n a n j i h n a m e š č e n i o b p o s t e l j n i m o n i t o r j i z a r e g i s t r a c i j o f i z io lo š k ih p a ­ r a m e t r o v , k o t so : p u lz , k r v n i p r i t i s k , d i h a n j e t e r r a z l i č n e a l a r m n e n a p r a v e in d r u g o . T e n a p r a v e p a s e d a l j e v e ž e jo n a c e n t r a l n a d e lo v n a m e s t a m e d ic in ­ s k ih s e s t e r , k a m o r so s p e l j a n i t u d i a l a r m n i s ig n a l i v p r i m e r u k r i t i č n e g a p o s l a b š a n ja b o ln ik o v e g a s t a n j a . S k u p a j j e š e s t p o s t e l j n i h e n o t s s e s t r s k i m i d e lo v n i ­ m i b a z a m i . O d v s e h š e s t i h k o n t r o l n i h m e s t so s p e ­ l j a n e p o s e b n e i n s t a l a c i j e d o m a le g a r a č u n a ln i š k e g a c e n t r a , k i z m o n i t o r j i r e g i s t r i r a n e p o d a t k e s p r o t i v r e d n o t i i n z d r a v n i k u d a j e h i t e r p r e g l e d o s t a n j u b o ln ik o v . R a č u n a l n i k O d d e lk a z a i n te n z iv n o t e r a ­ p i jo p a j e p o v e z a n s c e n t r a l n i m r a č u n a ln i š k i m c e n t r o m — a k t i v n i m t e r m i n a l o m , k i j e n a m e š č e n d v e e ta ž i n iž je . P o le g b o l n i š k ih s o b z i n t e r d i s c i p l i n a r n o n a ­ m e m b o s o š e p r o s t o r i , u r e j e n i z a s p e c ia ln e n a m e n e — z a s t a n j a p o t e ž k i h p o š k o d b a h i n o p e r a c i j a h , z a s t a n j a p o o p e r a c i j a h n a s r c u in z a k r i t i č n a s t a n j a v o k v i r u r a z l i č n i h i n t e r n i s t i č n i h b o le z n i . K o b o l n i ­ k o m n i s o v e č p o t r e b n i m a k s im a ln i p o g o j i z a z d r a v ­ l j e n j e ( t e r a p i jo ) , p a v e n d a r š e p o t r e b u j e j o p o o s t r e n n a d z o r i n i n t e r v e n c e , t a k š n i b o l n ik i l a h k o le ž e n a k l in i č n ih o d d e lk ih . V e n d a r so d v o - t r i - i n š e s t - p o s t e l j n e s o b e z a p o t r e b e b o l n ik o v š e d o d a tn o u r e ­ j e n e z r a z l ič n o a p a r a t u r o . Z a n j i h s e j e ž e k a r u d o ­ m a č i l i z r a z » p o l in te n z iv n e n e g e « , z a b o ln ik e v m a n j k r i t i č n i h s t a n j i h , a l i č e g r e z a d a l j č a s a t r a j a j o č a , t e ž j a s t a n j a , k i z a h t e v a j o p o s e b n o n e g o in i n t e r v e n ­ ce , k a r j e v n o v e m o b j e k t u r e š e v a n o n a v e č n a č i ­ n o v . D a n a š n j e s o d o b n o k i r u r š k o z d r a v l j e n j e o p e k l i n v k o m b in a c i j i s s o d o b n im i k e m o t e r a p e v t s k i m i in d r u g i m i s r e d s t v i im a v L j u b l j a n i ž e d o k a j š n jo t r a ­ d ic i jo , p r e d v s e m p a se j e r a z v i lo p o d r u g i s v e to v n i v o jn i . T a k o j e Opeklinski oddelek, t a k r a t š e v s t a ­ r i h p r o s t o r i h , l e t a 1966 u s p e š n o z d r a v i l 22 h u d o o p e č e n ih ž r t e v n e s r e č e b r i t a n s k e g a l e t a l a n a B r ­ n i k u . N o v i o d d e le k im a s k u p a j 27 p o s t e l j i n o d t e h p o lo v ic o z a o t r o k e ; o d s k u p n e g a š t e v i l a p a j i h j e p r i b l i ž n o e n a t r e t j i n a n a m e š č e n i h v p o s e b n i h p r o ­ s t o r i h z a z d r a v l j e n j e n a j h u j š i h o p e k l in . K a k o r j e v e s o d d e le k k l im a t i z i r a n , so u r e j e n i š e p o s e b n o s t r o g i p o g o j i v p i h o v a n j a s t e r i l n e g a , s t a ln o t e m p e r i - r a n e g a z r a k a t e r s p r e d p i s a n i m i o d s t o t k i v la ž n o s t i , k a r j e p r v i p o g o j z a b o j p r o t i n e v a r n i i n f e k c i j i o p e k l i n s k i h r a n . R a z e n t e g a m o d e r n a a v t o m a t i z i ­ r a n a k l im a t s k a n a p r a v a o m o g o č a , d a p r i v i s o k ih s o b n ih t e m p e r a t u r a h , d o 31° C , l a h k o z n iž u j e j o o s n o v n o p r e s n o v o h u d o o p e č e n e g a b o ln ik a , o z i r o m a n je g o v o m o č n o p o v e č a n o p o t r e b o p o k a l o r i j a h i n p o t e j p o t i o h r a n j a jo b o l n ik a p r i ž iv l j e n j u . Z v s e m i s o ­ d o b n im i m e to d a m i o d d e le k d o s e g a u s p e h , t u d i č e o p e č e n i d e l i p r e s e g a jo 65 % c e lo tn e p o v r š i n e t e l e s a . O d d e le k r a z p o l a g a z l a s t n i m i o p e r a c i j s k i m i p r o s t o r i , n a o d d e lk u o b s t a j a j o t u d i v s i p o g o j i » in ­ t e n z i v n e t e r a p i j e « . N i n a k l j u č j e , d a s t a O p e k l in s k i o d d e le k in O d d e le k z a i n t e n z iv n o t e r a p i j o , k j e r se z d r a v i jo b o ln ik i v n a j t e ž j i h i n k r i t i č n i h s t a n j i h , lo ­ c i r a n a v n e p o s r e d n i m e d s e b o j n i b l i ž i n i i n i m a t a t u d i v a r h i t e k t o n s k e m p o g le d u s k o r a j e n a k e z a s n o v e . Z e lo v a ž n o j e tu d i , d a o b k r o ž a o b e e n o t i z a s t e k l e n i o b o d n i h o d n ik , d a o b i s k o v a le c — n a j b l i ž j i s o r o d n i k l a h k o v i z u a ln o in p o p o s e b n e m t e l e f o n u k o n t a k t i r a s s v o j im b o ln ik o m . T a k o s e n a p r i m e r u O p e k l in s k e g a c e n t r a , C e n t ­ r a z a i n te n z iv n o t e r a p i j o , b o l n i š k e g a o d d e lk a K l i n ik e z a s r č n o in ž i ln o k i r u r g i j o , P e d i a t r i č n e g a o d d e lk a k i r u r š k i h o t r o k , O d d e l k a z a d i a l i z o i n d r u g i h , i s to t u d i v e l j a z a r a z l i č n e s p e c ia ln e d i a ­ g n o s t i č n e o d d e lk e in p r a v z a p r a v k a r z a c e l o t e n K l i ­ n i č n i c e n t e r le p o u r e s n i č u j e n a s l e d n j a m is e l : p o e n i s t r a n i r e a l i z a c i j a s o d o b n e g a p r o j e k t a i n k a k o ­ v o s t g r a d n j e i n u r e d i t v e o m o g o č a jo v i s o k p o v p r e č n i s t a n d a r d z d r a v l j e n j a i n t u d i v r h u n s k e d e j a v n o s t i , p o d r u g i s t r a n i p a j e v a ž n o , d a j e i n v e s t i t o r k l j u b v e l i k i m f i n a n č n im ž r tv a m i m e l p o s lu h , d a j e o m o ­ g o č i l r e a l i z a c i jo p r o j e k t a , k i s l o n i n a v s e s t r a n s k o p r e u č e n i h in t u d i p e r s p e k t i v n i h p r o g r a m s k i h z a ­ s n o v a h . Č e k j e v e l j a s t a r i i z r e k » p e r a s p e r a a d a s t r a « , v e l j a to z a razvoj kardiološke dejavnosti n o v ih , n a ­ m e n s k o o p r e m l j e n i h p r o s t o r o v v K l i n i č n e m c e n t r u . Na oddelku Inštituta za rentgenologijo že od vsega začetka opravljajo kom plicirane angiokardiografske diagnostične preiskave D e ja v n o s t im a s v o j z a m e t e k ž e v s t a r i h s t a v b a h , k j e r so s e z d r u ž i l i n a s k u p n e m m e s tu k a r d i o - k i r u r g i , p e d i a t r i - k a r d io l o g i , r e n tg e n o lo g i i n k a r d io - l o g i - i n t e r n i s t i t e r u s t a n o v i l i e n o te n d i a g n o s t i č e n c e n t e r z a i n s t r u m e n t a l n e p r e i s k a v e v p o s e b n i h p r o ­ s t o r i h Inštituta za rentgenologijo. S k u p n o d e lo , s k u p n i s e s t a n k i i n n a s t o p i n a k o n g r e s ih , u v a j a n j e m o d e r n i h m e to d i n s t r u m e n t a l n e d i a g n o s t i k e s r č n i h b o le z n i , n o v i n a č in i z d r a v l j e n j a s r č n i h b o le z n i , k i j i h j e v p e l j a l a k a r d i o k i r u r g i j a , j e p o v z d ig n i lo K l i ­ n i č n i c e n t e r m e d v o d i ln e t o v r s t n e i n s t i t u c i j e v J u ­ g o s la v i j i . N a O d d e lk u z a i n s t r u m e n t a l n o t im s k o d i a g n o s t ik o I n š t i t u t a z a r e n tg e n o lo g i j o s e ž e o d v s e ­ g a z a č e tk a o p r a v l j a j o k o m p l i c i r a n e d i a g n o s t i č n e p r e is k a v e , o d k a t e r i h n a š t e j e m o s a m o n a jv a ž n e j š e : k a t e t e r i z a c i j a s r c a , t r a n s s e p t a l n a k a t e t e r i z a c i j a l e ­ v e g a a t r i j a , s e l e k t i v n e a r t e r i o g r a f i j e k o r o n a r n i h a r t e r i j i td . N o v i kardiorespiratorni laboratorij v s k lo p u f u n k c io n a ln e d ia g n o s t ik e v n o v i h p r o s t o r i h K l in ič ­ n e g a c e n t r a p r a v t a k o v p e l j u j e š t e v i l n e n o v e p r e ­ i s k o v a ln e m e t o d e n a p o d r o č ju r e s p i r a t o r n e f iz io lo ­ g i je k o t t u d i n a p o d r o č ju k a r d io l o g i je , to j e : v e k ­ t o r s k a k a r d i o g r a f i j a , f o n o - m e h a n o - k a r d i o g r a f i j a , e h o k a r d i o g r a f i j a i td . O d d e le k z a i n te n z iv n o t e r a p i j o i n t e r n i s t i č n i h b o ln ik o v p a j e r a z v i l m o d e r n i n a č i n z d r a v l j e n j a in n e g e n a j t e ž j i h b o ln ik o v z m io k a r d n i m i n f a r k t o m in se j e s t e m z n a tn o z m a n j š a l a s m r t n o s t b o ln ik o v . C e n t r a ln o u r e j e n a t im s k a d i a g n o s t i k a s r č n i h o b o ­ le n j s e n a d r u g i s t r a n i p o v e z u je z d i s p a n z e r s k o d e ­ j a v n o s t j o n a P o l i k l i n i k i , k j e r s t a n a v o l jo d v e a m ­ b u l a n t i in O d d e le k z a e le k t r o k a r d i o g r a f i j o . D e j a v ­ n o s t v s e s t r a n s k e t im s k e d i a g n o s t i k e s r č n i h b o le z n i — o d d i s p a n z e r s k e p a d a l j e d o v i s o k o s p e c ia l i z i r a ­ n i h r e n tg e n s k i h , i n s t r u m e n t a l n i h i n d r u g i h m e to d j e v n o v ih o b j e k t i h m o ž n a , k e r j e b i l p r o j e k t o d v s e g a z a č e tk a z a s n o v a n n a p r o g r a m i h , p r i k a t e r i h so t e k o č e s o d e lo v a le s t r o k o v n e s lu ž b e , k i s e d a j d e ­ l a jo v n o v o u r e j e n i h p r o s to r ih . Služba dialize (hemodialize) j e v n o v e m K l i n ič ­ n e m c e n t r u u r e j e n a v p o s e b n i , s p e c ia ln o u r e j e n i e ta ž i p o s t e l j n e g a o b je k t a . D ia l i z n a e n o ta o b s e g a s k u p a j 16 d i a l i z n i h p o s t e l j ; o d t e g a s t a d v e p o s t e l j i n a m e n j e n i z a d ia l iz o v a k u t n i h i n u r g e n t n i h p r i m e - O peracijski prostori so oprem ljeni z vsem i napravam i in pripomočki sodobne operacijske tehnologije r ih , b o d i s i s p o d r o č j a k i r u r š k i h a l i i n t e r n i s t i č n i h i n ­ d ik a c i j , p o p r i n c i p u d i a l i z n ih p lo š č , š t i r i d i a l i z n a m e s t a s lu ž i jo p e r i t o n e a l n i d ia l iz i , 10 p o s te l j p a j e n a m e n j e n i h z a k r o n i č n e l e d v ič n e b o ln ik e . D ia l iz a k o t v a ž n o t e r a p e v t s k o s r e d s tv o v p r i m e r u k r o n ič ­ n i h l e d v i č n ih b o le z n i j e v s t a ln e m p o r a s t u i n b i s t v e ­ n o p r i s p e v a k z d r a v l j e n j u š t e v i l n i h k r o n i č n i h l e d ­ v i č n i h b o ln ik o v , k i r e d n o p r i h a j a j o n a o d d e le k d i a l i z n e s lu ž b e , k a d a r j im j e p o t r e b n a p o n o v n a d i a ­ l iz a , z a r a d i k a t e r e o s t a ja j o n a o d d e lk u n a v a d n o le p o o s e m u r . Operacijskih dvoran j e s a m o v c e n t r a l n e m o p e ­ r a c i j s k e m b l o k u e n a j s t , v o p e r a c i j s k e m b lo k u C e n t ­ r a z a u r g e n t n o m e d ic in o p a š t i r i , v p o r o d n e m b lo k u e n a , d v e v O t r o š k e m o d d e lk u k i r u r š k i h s t r o k t e r e n a v s k lo p u O k u l i s t i č n e k l in ik e v n o v e m o b je k tu . V centralnem operacijskem bloku j e š e s t d v o ­ r a n u r e j e n i h z a s p e c ia ln e k i r u r š k e v e je , o s t a le p a so u r e j e n e u n iv e r z a ln o . O p e r a c i j s k e d v o r a n e so o p r e m l j e n e z o p e r a c i j ­ s k im i m iz a m i s t a k o im e n o v a n im f ik s n im , v g r a j e ­ n im p o d s t a v k o m in s s n e m l j iv o o p e r a c i j s k o p lo š č o . T a s i s t e m i m a p r e d n o s t , k e r ž e t a k o j o b v h o d u v o p e r a c i j s k i b lo k b o ln ik a p r e lo ž i jo n a p r e v o z n o o p e r a c i j s k o p lo š č o in g a p r e p e l j e j o v p r o s t o r z a p r i p r a v o i n a n e s te z i jo . N a i s t i p lo š č i b o ln ik a o p e ­ r i r a j o i n p o k o n č a n i o p e r a c i j i p r e p e l j e j o v p r o s t o r z a b u j e n j e i n p o s t o p e r a t i v n i n a d z o r . Š e le t u k a j b o l n ik a p r e lo ž i j o n a s p e c ia le n v o z ič e k , s t e g a p a g a p r e lo ž i jo n a b o ln iš k o p o s te l jo in n a n j e j b o ln ik z a ­ p u š č a o p e r a c i j s k o p o d r o č je t e r g r e n a z a j n a s t a c io ­ n a r n i o d d e le k a l i p a v C e n te r z a i n te n z iv n o t e r a ­ p i jo . O d j u l i j a p a d o d a n e s j e b i lo v n o v e m c e n ­ t r a l n e m o p e r a c i j s k e m b lo k u o p r a v l j e n i h ž e n a d 300 0 o p e r a c i j . O p e r a c i j s k i p r o s t o r i so o p r e m l j e n i z v s e m i n a ­ p r a v a m i in p r ip o m o č k i s o d o b n e o p e r a c i j s k e t e h n o ­ lo g i je . V e č in a p r i k l j u č k o v z a e le k t r i k o in z a m e ­ d ic in s k e p l in e p r i h a j a o d s t r o p a p r e k s t r o p n ih s t a t i v o v z a p o t r e b e a n e s te z i s to v in o p e r a t e r j e v . P o s e b n a s k r b j e p o s v e č e n a p o p o ln i v a r n o s t n i z a ­ š č i t i v s e h e l e k t r i č n ih i n s t a l a c i j in n a p r a v ; t u d i je p r e d v id e n a m o ž n o s t z a p o z n e jš o v g r a d i t e v b a r v n e t e l e v iz i j e z a p e d a g o š k e n a m e n e . O p e r a c i j s k i b lo k j e p r e k d v e h d v ig a l p o v e z a n s c e n t r a ln o s t e r i l i z a ­ c ijo , k i jo im a m o v I. k l e t n i e ta ž i , o d k o d e r j e m o ž n a o s k r b a s s t e r i l n im o p e r a c i j s k im i n s t r u m e n ­ t a r i j e m in t e k s t i l n im m a te r i a lo m . L e z a m a n j š i d e l s p e c ia ln e g a i n s t r u m e n t a r i j a j e p r e d v id e n a s t e r i l i ­ z a c i j a v s u b s te r i l i z a c i j i c e n t r a l n e g a o p e r a c i j s k e g a b lo k a . N a e n a k n a č in j e u r e j e n a o s k r b a z i n s t r u ­ m e n t a r i j e m in m a te r i a lo m t u d i v o p e r a c i j s k e m b lo ­ k u u r g e n t n e s lu ž b e in v p o r o d n e m b lo k u . T r e n u t n o j e š e p e r e č p r o b le m , d a v o p e r a c i j ­ s k e m b lo k u še n is o n a v o l jo s p e c ia ln i r e n tg e n s k i a p a r a t i , k i so n u j n o p o t r e b n i k p o s a m e z n im o p e r a ­ c i j s k im t e h n ik a m , v e n d a r so v s e p o t r e b n e i n s t a l a ­ c i j e ž e p r e d v id e n e . P o s e b n o s t in p r v i p r i m e r p r i n a s j e f u n k c io ­ n a ln o z a s n o v a n a s k u p n a s lu ž b a z a o b r a v n a v a n je b o l n ik o v in p o š k o d o v a n c e v v u r g e n tn e m s t a n j u — skupna urgentna in sprejemna služba — z a v s e v e je m e d ic in e i n t a k o r e k o č v s k u p n i h p r o s to r ih . O b s ta ­ j a l a b o m o ž n o s t z a k o n s i l i a r n o in t im s k o s o d e lo ­ v a n j e s p e c ia l i s to v v s e h s t r o k p r i o b r a v n a v a n ju b o l ­ n i k o v t u d i v n a j t e ž j i h s t a n j i h , b o ln ik o v v t e ž k i h in a k u t n i h s t a n j i h z n e ja s n o s im p to m a to lo g i jo , b o ln i ­ k o v , k i j i h m o r a m o v n a j k r a j š e m č a s u p r a v i ln o u s m e r j a t i v d ia g n o s t i č n e m p o g le d u t e r i z v r š i t i , č e j e t r e b a , t u d i n a j t e ž j e o p e r a c i j s k e p o se g e z a r e š e v a n je ž i v l j e n j a a l i z a p r e m o s t i t e v n e v a r n i h f a z o b o le n ja . Pogled v operacijsko dvorano nevrokirurgije Enota in tenzivne terapije na Od­ delku za otroško kirurgijo V sodobno u rejenem Oddelku u r­ gentnega laboratorija opravljajo nujne laboratorijske preiskave V e l ik o d d e le k v p r i t l i č j u t r a k t a G v D T S o b j e k t u j e p r a v z a p r a v s e s t a v l j e n iz m n o g ih o r d i n a ­ c ij s k ih p r o s to r o v , k i s k u p a j z r e n tg e n s k o , f u n k c i o ­ n a ln o i n l a b o r a t o r i j s k o d i a g n o s t ik o o m o g o č a jo v č im k r a j š e m č a s u p o s t a v l j a n j e v s a j o r i e n t a c i j s k e d ia g n o z e in t a k o j š n j e u k r e p a n j e . P o s e b e n o p e r a c i j ­ s k i b lo k s š t i r im i o p e r a c i j s k i m i d v o r a n a m i i n z v s e m i p r i p a d a jo č i m i p r o s t o r i o m o g o č a t u d i t a k o j š ­ n j e o p e r a c i j s k e p o s e g e , v s e d o o p e r a c i j t u d i v e l i k e g a o b s e g a , č e j i h j e v r e s n i c i t r e b a i z v r š i t i b r e z o d l a ­ g a n ja . S i c e r p a b o t a k b o l n ik t a k o i n t a k o s p r e j e t v s t a c i o n a r n o z d r a v l j e n j e i n b o o p e r a c i j a , č e n i t r e n u t n o n u j n o p o t r e b n a , n a to i z v r š e n a v c e n t r a l ­ n e m o p e r a c i j s k e m b lo k u , k a r š e p o s e b e j v e l j a , č e g r e z a o p e r a c i j e n a s p e c ia ln i h p o d r o č j ih . N a jv e č d e la b o v o p e r a c i j s k e m b l o k u O d d e l k a z a u r g e n c o in s p r e j e m s e v e d a s p o d r o č j a t r a v m a t o l o g i j e , m o ž n e p a so t u d i u r g e n t n e o p e r a c i j e s p o d r o č j a a b d o m i ­ n a l n e k i r u r g i j e , iz g in e k o lo g i je , o to r in o l a r in g o l o g i j e in d r u g o . P o s e b e j b i r a d i p o u d a r i l i , d a s e j e d i a g n o s t i č n a in t e r a p e v t s k a o s k r b a b o l n ik o v in p o š k o d o v a n c e v v a k u t n i h i n u r g e n t n i h s t a n j i h d o s le j v r š i l a v O d d e lk u z a p o š k o d b e i n v p r o s t o r i h s t a l n e i n t e r n i - s t i č n e s lu ž b e v p r o s t o r i h P o l i k l i n i k e ; b o ln ik e v t a k š n i h s t a n j i h s p o d r o č ja o s t a l i h m e d i c in s k ih v e j p a so o b r a v n a v a l i k a r n a u s t r e z n i h k l in i k a h . V s i t i b o l n ik i b o d o o d s le j o b r a v n a v a n i v n o v i h s k u p n i h p r o s t o r i h u r g e n t n e i n s p r e j e m n e s lu ž b e . T r a v m a t o l o š k a s lu ž b a , k i j e d o s le j o b r a v n a v a la p o š k o d o v a n c e v z v e z i s p r v i m p r e g le d o m in m e d i ­ c in s k o o s k r b o p o s e b e j , p o s e b e j p a p o š k o d o v a n c e o b n a d a l j n j i h , k o n t r o l n i h p r e g l e d ih o z i r o m a v z v e z i z z d r a v l j e n j e m p o š k o d b , b o o d s le j v s e p r v e i n t e r - v e n c e v z v e z i s p o š k o d b a m i , r a z e n n a j l a ž j i h p r i m e ­ r o v , p r e n e s l a v n o v e p r o s to r e ; k o n t r o l n i p r e g le d i in o s k r b a m a n j š i h p o š k o d b p a b o d o š e n a p r e j o s t a l i n a P o l i k l i n i k i . V a ž n o j e n a m r e č , d a b o d o v n o v i , c e n t r a l n o z a s n o v a n i O d d e le k z a p o š k o d b e v s k lo p u s k u p n e u r g e n t n e s lu ž b e p r i h a j a l i s a m o p o š k o d o ­ v a n c i i n d r u g i b o l n ik i v a k u tn i h , t e ž j i h in u r g e n t n i h s t a n j i h , k a r o b e n e m p o m e n i j a s n o r a z m e j i t e v m e d s k u p n o u r g e n t n o s lu ž b o i n P o l ik l i n ik o . V o k v i r u p r i p r a v z a č im b o l j š o o r g a n iz a c i jo u r g e n t n e s lu ž b e j e t u d i p o s e b n a p e r m a n e n t n a z d r a v n i š k a d e ž u r n a s lu ž b a Z d r a v s tv e n e g a d o m a L j u b l j a n a , k i n a j b i s v o je p r o s t o r e d o b i la v i z p r a z ­ n j e n e m p o d r o č j u P o l ik l i n ik e . T e s n o s o d e lo v a n je o b e h s lu ž b — e n e n a r a v n i s p e c ia l i s t i č n e m e d ic in e i n d r u g e n a r a v n i s p lo š n e m e d ic in e — in t a k o r e k o č p o d s k u p n o s t r e h o in v m e d s e b o jn i n e p o s r e d n i b l i ­ ž in i b o o m o g o č i lo h i t r o i n v s t r o k o v n e m o z i r u n e ­ o p o r e č n o m e d ic in s k o d e j a v n o s t v k o r i s t b o ln ik o v . O b e k o o r d i n i r a n i s lu ž b i m e d ic in s k e u r g e n c e v p r o ­ s t o r i h K l i n i č n e g a c e n t r a b o d o p r a v g o to v o t u d i o d l i č n a u č n a b a z a z a s p e c ia l i z a n t e , z a š t u d e n te m e d ic in e i n d r u g i h š o l z a z d r a v s t v e n e d e la v c e . L j u b l j a n a , k o t i z r a z i to m e d n a r o d n o p r o m e tn o k r i ­ ž iš č e in k o t b a z a n a r a š č a jo č e g a t u j s k e g a p r o m e t a t e r k o t v e l ik , s o d o b e n m e d ic in s k i c e n t e r b o z n o v im o d d e lk o m , o z i r o m a s s k u p n o u r g e n t n o in s p r e j e m n o s lu ž b o , a l i b o l j š e s s o d o b n o z a s n o v a n im » C e n tr o m z a u r g e n t n o m e d ic in o « , t u d i v t e h p o g le d ih o d ig r a l a v a ž n o v lo g o . K o t p o s e b n o s t v a r h i t e k t o n s k o - g r a d b e n e m in f u n k c io n a ln e m p o g le d u j e t r e b a š e o m e n i t i š i r o k o z a s n o v a n o pokrito dovozno rampo. P o r a m p i b o u r e j e n n e m o t e n d o v o z i n o d v o z v e č j e g a š t e v i l a r e š e v a l n i h a v to m o b i lo v h k r a t i . V i s t e m g r a d b e n e m e l e m e n t u p a j e t u d i s p e l j a n a r a m p a h g o s p o d a r s k im in o s k r b o v a l n im e n o ta m v k l e t n i h e ta ž a h . B o ln ik i , k i p r i h a j a j o p e š , p a im a jo lo č e n e d o h o d e . K s o d o b n im m e d ic in s k im u r e d i t v a m s p a d a t a t u d i Center za računalniško obdelavo podatkov in Center za mikrofilmsko arhiviranje. O b e e n o t i s t a š e le t a k o r e k o č z a d n j i h i p p r i š l i v p r o g r a m u r e d i t v e K l i n i č n e g a c e n t r a . V z r o k z a p o z n e j š o v k l j u č i t e v j e b i l a p o e n i s t r a n i š e le v z a d n j i h l e t i h i z p o p o ln j e n a t e h n i k a i n n j e n a p r a k t i č n a u p o r a b n o s t , p o d r u g i s t r a n i p a s o b i l i v z r o k h u d i f i n a n č n i p r o b le m i . T a k o s t a b i l i o b e e n o t i š e le n e d a v n o p r e s e l j e n i v n o v e p r o s t o r e , č e p r a v s t a o b e s lu ž b i n a z a č a s n ih l o k a c i ­ j a h o b s t a j a l i ž e n a d d v e l e t i . Z a č e t n i č a s j e b i l k o r i s t n o i z r a b l j e n z a p r i p r a v o o s e b j a z a p o p o ln o m a n o v o in š e n e d o k o n č n o o b d e la n o t e h n ik o . D a r a č u ­ n a ln i š k i c e n t e r v K l i n ič n e m c e n t r u l a h k o s p lo h d e lu j e ž e v t e j f a z i i n b r e z l a s t n e g a t e r m i n a l a , s e j e a k t iv n o n a v e z a l n a R e p u b l i š k i r a č u n a l n i š k i c e n t e r in s t r o k o v n i s o d e la v c i t u d i ž e p r i p r a v l j a j o p r o g r a m e s p o d r o č ja r a č u n a ln i š k e o b d e la v e z a m e d ic in s k e p o ­ t r e b e . C e n te r z a m ik r o f i lm s k o a r h i v i r a n j e p a j e ž e z a č e l s p o s to p n im u v a j a n j e m m ik r o f i l m s k e g a a r h i ­ v i r a n j a . G r e z a p r e s l i k a v a n j e d o s e d a n j i h s t a n d a r d ­ n i h a r h i v s k i h d o k u m e n t o v s p o m o č jo s e r i j e a p a r a ­ to v ; n o v n a č i n a r h i v i r a n j a z a h t e v a l e z e lo m a j h n e p o v r š i n e z a s h r a n j e v a n j e v p r i m e r j a v i z d o s e d a ­ n j im , k l a s ič n im a r h i v i r a n j e m . Z a r a d i p o p o ln o s t i p r a v i l n e i n v s e s t r a n s k e p r e d ­ s t a v e o p o s a m e z n o s t ih K l i n i č n e g a c e n t r a j e t r e b a o b k o n c u t u d i š e v s a j n a k r a t k o o m e n i t i g l a v n e t e h n i č n e i n e k o n o m s k e t e r n e k a t e r e i n s t a l a c i j s k e p o g o n e . B r e z n j i h b i n a m r e č t u d i n e b i lo m o g o č e z d r a v i t i b o ln ik o v p o s o d o b n ih n a č e l i h i n o m o g o č i t i o s e b ju u g o d n e d e lo v n e p o g o je . T a k o centralna kuhinja o s k r b u j e s h r a n o c e ­ l o tn e p o t r e b e K l i n ič n e g a c e n t r a ; k a p a c i t e t a k u h i n j e j e d a n e s c a . 3000 o b r o k o v h k r a t i . G le d e r a z d e l j e v a ­ n j a h r a n e j e b i l s p r e j e t t a b l e t n i s i s t e m , k i s e j e u v e l j a v i l v v e č in i b o ln iš n ic . Ž a l p a s e p r v o t n a p r e d ­ v i d e v a n j a , d a b o k u h i n j a d o b i v a l a p o l p r i p r a v l j e n o in k o n f e k c i o n i r a n o h r a n o o d z u n a n j i h , m e s t n i h d o ­ b a v i t e l j e v , n i u r e s n i č i l a . Z a r a d i t a k o n a s t a l i h t e ž a v b o k u h i n j s k e p o v r š i n e p o t r e b n o n e k o l i k o r a z š i r i t i i n k u h i n j s k i p o g o n f u n k c io n a ln o d o p o ln i t i . V t e m p r i m e r u p a b i k a p a c i t e to k u h i n j e l a h k o t u d i š e p o ­ v e č a l i , c e lo d o 50 0 0 o b r o k o v h k r a t i . N o v a pralnica j e n a d o m e s t i l a ž e p o p o ln o m a iz ­ t r o š e n o p r a ln i c o v s t a r i h o b j e k t i h in o p e r e d n e v n o o k o l i d v a n a j s t t o n p e r i l a . Ž e p r a k s a n e k a j m e s e c e v p a j e p o k a z a la , d a b o t r e b a p r a l n i č n e k a p a c i t e t e p o ­ v e č a t i , k a r j e v p r o j e k t u i n v i z v e d b i ž e t u d i u p o ­ š te v a n o . K e r im a p r a l n i c a s o r a z m e r n o v e l i k o k a p a ­ c i t e to , j e b i l i z b r a n s i s t e m p r a n j a v t r a n z i t n i h p r a l ­ n i h s t r o j i h v k o m b in a c i j i z v e l i k i m i i n d i v i d u a l n i m i p r a l n i m i s t r o j i . L ik a n j e r a v n e g a p e r i l a o p r a v l j a j o p o s e b n e l i k a l n e n a p r a v e z v a l j i , o s ta lo o p r a n o p e ­ r i lo p a se l ik a i n ö b l ik u j e v p o s e b n i h l i k a l n i h n a ­ p r a v a h ( s t i s k a ln ic a h ) . K e r b o instalacijam v K l i n i č n e m c e n t r u n a m e ­ n j e n p o s e b e n č la n e k , j i h n a t e m m e s tu o m e n j a m o l e z a r a d i t e g a , k e r so n a m n o g ih m e s t i h n e p o s r e d n o p o v e z a n e z m e d ic in s k o f u n k c io n a ln o s t jo . T a k o o m e ­ n j a m o t r a n s f o r m a t o r s k o p o s t a jo z r e z e r v n i m d ie s lo - v im a g r e g a to m , n a j r a z l i č n e j š e k l im a t s k e n a p r a v e in p o g o n e v z v e z i s p r e z r a č e v a n j e m . T u d i g r e z a r a z ­ v o d i n p r i k l j u č k e medicinskih plinov — k i s ik a , k o m p r im i r a n e g a z r a k a in v a k u u m a t e r n a r k o z n e g a p l i n a o k s id u la ; v s i o m e n j e n i m e d ic in s k i p l i n i i g r a j o v p o g o n u s o d o b n e b o ln i š n ic e z e lo v e l ik o v lo g o . G le d e o s k r b e s toplotno energijo so n o v i in s t a r i o b j e k t i K l in ič n e g a c e n t r a o s k r b o v a n i p r i L j u b ­ l j a n s k i t o p l a r n i . K a k o v a ž n e so i n s t a l a c i j e s p lo h v s o d o b n i b o ln iš n ic i , p a p o v e p o d a te k , d a j e s a m o z a s t r o j n i c e in c e n t r a l n e i n s t a l a c i j s k e n a p r a v e n a m e ­ n j e n o 10 d o 15 °/o v s e h p o v r š i n . P o d r u g i s t r a n i p a t u d i v e m o , d a s k o r a j n i i n s t a l a c i j s k e g a s i s t e m a a l i n a p r a v e , k i n e b i b i l a z a s to p a n a v b o l n i š n ič n i h o b j e k t i h , k a r še p o s e b e j v e l j a z a n a j r a z l i č n e j š e š ib k o to č n e , s i g n a ln e t e r i n t e r k o m u n i k a c i j s k e s i ­ s te m e . Postopno vseljevanje v nove objekte N a s e l je v a n j e š e n e d o k o n č n o u r e j e n i h d e lo v n o v e g a o b j e k t a z b o l n ik i s e j e z a č e lo ž e k o n e c l e t a 1970, p r i č e m e r s m o m o r a l i p o e n i s t r a n i u p o š t e v a t i i z r e d n o k r i t i č n o s t a n j e s p r ič o p o m a n j k a n j a p o s t e l j i n d e lo v n ih p r o s t o r o v v s t a r i h o b j e k t i h i n p a h u d e d e lo v n e p o g o je z a o s e b je . P o d r u g i s t r a n i s m o s e z a ­ v e d a l i h i t r o r a s t o č i h c e n g r a d n j e i n o p r e m l j a n j a t e r n e u g o d n e g a o d m e v a v j a v n o s t i , k i s e j e ž e p o ­ j a v l j a l z a r a d i d o lg o t r a j a j o č i h p r i p r a v n a g r a d n j o i n g r a d n j e s a m e . V e n d a r sm o im e l i z d r a v s t v e n i d e la v c i , k i ž e o d v s e g a z a č e tk a s o d e lu je m o p r i g r a d n j i , t u d i p o m is le k e z a r a d i e v e n t u a l n e g a n e v a r ­ n o s tn e g a r i z i k a g l e d e b o ln ik o v , p r i k a t e r i h i g r a j o p o g o j i a s e p s e p o s e b n o v a ž n o v lo g o , č e b i v a j o v s t a v ­ b i , v k a t e r i s e p r a v z a p r a v v r š i j o t u d i š e o b s e ž n a z id a r s k a in i n s t a l a c i j s k a d e la . T a k o s e j e v l e t u 1972 p r e s e l i l o v p o s t e l j n i o b j e k t ž e 650 b o ln ik o v o d p r e v i đ e n i h 1072 b o ln ik o v , k l j u b te m u , d a so s e m o r a l e m n o g e o p e r a c i j e o p r a v ­ l j a t i le v i m p r o v i z i r a n ih o p e r a c i j s k i h p r o s t o r i h ; t u d i g le d e d r u g i h v a ž n i h d e j a v n o s t i s e j e b i lo t r e b a z a d o v o l j i t i s š e n e d o k o n č n o u r e j e n i m i p r o s t o r i in t e ž a v n im i t e r z a s i ln im i o k o l i š č in a m i . O s e b ju p a j e k l j u b t e m u u s p e lo p r e m a g a t i r a z l i č n e o v i r e i n j e t u d i z e lo p o z i t iv n o r e a g i r a l o n a v e l i k e i n t a k o r e k o č r e v o lu c io n a r n e s p r e m e m b e g l e d e t e h n o l o š k i h in o r g a n iz a c i j s k ih n o v o s t i d e la v s o d o b n o u r e j e n i z d r a v s t v e n i u s t a n o v i , z a r a z l i k o o d n a č i n o v in m o ž n o s t i d e la v z a s t a r e l i h i n p o m a n j k l j i v o u r e j e n i h s t a r i h o b j e k t ih . P o s e b n o o p a z e n p a j e b i l k v a l i t e t n i s k o k , k i so g a o b č u t i l i b o l n ik i v p r i m e r j a v i z z d r a v l j e n j e m v s t a r i h o b j e k t ih . S k o r o n e b i b i lo p o t r e b n o o m e n j a t i , d a so n e ­ k a t e r i , m a n j z a v e d n i i n m a n j p o t r p e ž l j i v i z d r a v ­ s tv e n i d e la v c i t u d i ž a l o v a l i z a m a n j z a h t e v n i m n a ­ č in o m d e la , z a b i v a n j e m v s t a r i h o b j e k t i h , n a k a t e r o so b i l i n a v a j e n i s k o z i d e s e t l e t j a . V e n d a r p a s m o v id e l i , d a j e b i l t a o d p o r v z v e z i z n a g l i m i s p r e ­ m e m b a m i in s k o m p l i c i r a n e j Š im i t e h n o l o š k i m i s o ­ d o b n im i u r e d i t v a m i h i t r o p r e m a g a n . N a d a l j n j e p r e s e l j e v a n j e j e š lo p o s t o p o m a v s e d o l e t a 1974, k o j e b i lo m o ž n o s t a v i t i v p o g o n v s e h 9 p o s t e l j n i h e ta ž i n t u d i ž e p o s a m e z n e o d d e lk e d i a g ­ n o s t i č n i h i n t e r a p e v t s k i h k a p a c i t e t . T a k o j e b i l l e t a 1974 t u d i ž e n a v o l jo O d d e le k z a i n t e n z iv n o t e r a ­ p i jo i n n e g o z a o b r a v n a v a n j e b o ln ik o v v n a j t e ž j i h s t a n j i h . V j u l i j u l e t a 1975 j e o b v e l i k i h p r i z a d e v a ­ n j i h s t r o k o v n i h s lu ž b M e d ic o e n g in e e r i n g a in o b r a z u m e v a n j u s s t r a n i g r a d b e n i h i n i n s t a l a c i j s k i h p o d j e t i j t e r o b e k s a k t n i h o r g a n iz a c i j s k ih p r i p r a v a h n e p o s r e d n o z a i n t e r e s i r a n i h m e d i c in s k ih s lu ž b l a h k o t u d i ž e s t e k lo n o r m a l n o d e lo v n o v e m c e n t r a l n e m o p e r a c i j s k e m b lo k u , v k a t e r e m j e b i lo d o d a n e s i z v r š e n i h ž e n a d 300 0 o p e r a c i j . V s e n a p r a v e so se i z k a z a l e k o t z e lo d o b r e i n j e d e lo p o t e k a l o b r e z k a k r š n e k o l i v e č j e m o tn je , k l j u b te m u , d a so k o m p l i c i r a n e n o v e u r e d i t v e i n d r u g a č e n p o g o n z a h t e v a l i o d o s e b ja p o p o ln o p r e - o r i e n t a c i jo i n p r i l a g o d i t e v n a v e č in o m a p o p o ln o m a n o v e d e lo v n e p o g o je , n a u p o r a b l j a n j e n o v ih s o d o b ­ n i h n a p r a v , n a n o v o r a z p o r e d i t e v i n n a m e m b n o s t p r o s to r o v , i n s t a l a c i j i td . N a d a l j n j i r a z v o j p o k o n č a n i g r a d n j i in ž e s k o r o p o p o ln i n a s e l i t v i v s e h d e lo v n o v i h o b j e k t o v K l i n ič ­ n e g a c e n t r a g r e n e m o te n o d a l j e . T o v e l j a g le d e n o t r a n j e o r g a n iz a c i je , k a m o r s p a d a t u d i r a z m e ­ š č a n je b o ln ik o v p o v r s t i i n t e ž i b o l e z n i a l i p o š k o d ­ b e , k a k o r t u d i r a z m e š č a n j e b o ln ik o v , b o d is i v n o ­ v e m o b j e k t u t e r t u d i v s t a r i h o b j e k t i h . H i t e r r a z v o j s e b o n a d a l j e v a l d o k o n č n e r e š i tv e , k i n a j b o č im b o lj f u n k c io n a ln a in e k o n o m ič n a t e r v s t r o k o v n e m p o g le d u č im b o l j š a . O b e n e m p a t e č e j o v s t a r i h o b ­ j e k t i h t e m e l j i t a r e k o n s t r u k c i j s k a i n m o d e r n i z a c i j s k a d e la z n a m e n o m , d a s e č im b o l j i z e n a č i s t a n d a r d n e g e in z d r a v l j e n j a t e r d e lo v n i h m o ž n o s t i z a o s e b je v n o v ih i n v o b s to j e č ih s t a r i h o b j e k t i h . Nekaj podatkov o medicinski opremi v novih objektih M e d ic in s k o - f u n k c io n a ln i p r o s t o r i so g le d e f i k s ­ n e i n s p e c ia ln e o p r e m e v r e n t g e n t s k i h p r o s t o r i h , v p r o s t o r i h z a f u n k c io n a ln o d i a g n o s t i k o i td . , v i n s t a l a ­ c i j s k e m k a k o r t u d i v a r h i k t e k t o n s k e m o z i r u u s k l a ­ j e n i z o p r e m o , k i j e b i l a ž e v z a č e t k u i z b r a n a . I s to v e l j a t u d i g l e d e o p e r a c i j s k i h p r o s t o r o v , k j e r so n a m e š č e n e o p e r a c i j s k e m iz e s s n e m l j i v o i n p r e ­ v o z n o o p e r a c i j s k o p lo š č o ; p r i t e m j e b i lo t u d i v a ž n o s o d e lo v a n je n a š i h a r h i t e k t o v in t e h n o l o g o v s s t r o ­ k o v n im i s o d e l a v c i p r o i z v a j a l c a ž e v f a z i i z d e l a v e t l o r i s n i h z a s n o v , p r e d v s e m p a v z v e z i z i n s t a l a c i ­ j a m i e le k t r i č n e g a o m r e ž ja , n a p r a v z a v a r s t v o p r e d s t a t i č n o e l e k t r i k o , v z v e z i z i n s t a l a c i j o m e d ic in s k ih p l in o v i td . P o s e b e j j e g l e d e s o d o b n e o p r e m l j e n o s t i t r e b a š e o m e n i t i i n s t a l a c i jo z a t a k o i m e n o v a n i cen­ tralni elektrokardiografski (EKG) sistem. S is te m o m o g o č a e l e k t r o k a r d i o g r a f s k o s n e m a n j e v b o ln i š k ih s o b a h , v v s e h o r d i n a c i j s k ih i n t u d i iz r e n tg e n s k i h , o p e r a c i j s k ih , p o r o d n i š k i h i n d r u g i h d i a g n o s t i č n ih i n t e r a p e v t s k i h p r o s t o r o v ; p r i t e m m o r a m o š e p o ­ s e b e j o m e n i t i t u d i p o g o s tn o s n e m a n j e E K G v b o l ­ n i š k i h p r o s t o r i h O d d e lk a z a i n t e n z iv n o t e r a p i j o i n o p e k l i n s k e g a c e n t r a . E K G s n e m a n j e j e n e p o s r e d n o v e z a n o n a r a č u ­ n a ln i š k o o b d e la v o , k i o m o g o č a t a k o j š n j e v r e d n o ­ t e n j e p o s n e t e k r i v u l j e , n a k a r k a r d io l o g o b j e k t i v n o in m n o g o h i t r e j e l a h k o u g o t a v l j a r e z u l t a t i z v r š e n e p r e i s k a v e . Z a r a d i t e ž a v s f i n a n č n im i s r e d s t v i o s r e d ­ n j i d e l o p r e m e z a s e d a j š e n i n a b a v l j e n , v e n d a r s i i n v e s t i t o r p r i z a d e v a , d a b i b i l a t u d i t a s o d o b n a n a p r a v a č im p r e j s t a v l j e n a v p o g o n . Z a h i t r i i n t e r n i t r a n s p o r t a d m i n i s t r a t i v n i h p o ­ š i l jk , r e n t g e n s k i h s l ik , k r v i t e r t u d i l a b o r a t o r i j s k i h v z r o c e v in d r o b n e g a m e d i c in s k e g a m a t e r i a l a j e v o b e h n o v ih o b j e k t i h u r e j e n sistem cevne (pnevmat­ ske) pošte. N a i s t i s i s t e m b o d o n a v e z a n i t u d i n e k a ­ t e r i b l i ž n j i o b j e k t i , k o t so : P o l i k l i n i k a , O r t o p e d s k a k l in i k a , s t a r i k i r u r š k i o b j e k t i , I n f e k c i j s k a k l in i k a i n t u d i n o v i o b j e k t i M e d ic in s k e f a k u l t e t e . S i s t e m c e v ­ n e p o š t e h k r a t i o m o g o č a t r a n s p o r t t u b u s o v s p o ­ š i l j k a m i v h o r i z o n t a l n i i n v e r t i k a l n i s m e r i . Z A K L J U Č E K O b z a k l j u č k u d o k a j n a t a n č n e g a o p is a m e d i ­ c in s k ih d e j a v n o s t i v z v e z i z a r h i t e k t o n s k i m i i n f u n k c io n a ln i m i z a s n o v a m i g r a d b e n e g a k o m p le k s a n o v e g a d e l a K l i n ič n e g a c e n t r a j e t r e b a o m e n i t i t u d i začetno fazo izgradnje novih objektov Medicinske fakultete. N o v i f a k u l t e t n i o b j e k t i o b s e g a jo p e t t e o ­ r e t s k i h i n š t i t u t o v , d e lo m a p r e d k l i n i č n i h , i n p o le g t e g a š e I n š t i t u t z a p a to m o r f o lo g i jo t e r I n š t i t u t z a s o d n o m e d ic in o in I n š t i t u t z a f a r m a k o lo g i jo . G le d e l o k a c i j e o m e n j e n ih i n š t i t u t o v j e t r e b a p o u d a r i t i , d a j e b i l a l o k a c i j a i z b r a n a z a v e s tn o z a r a d i č im b o l j š e f u n k c io n a ln e p o v e z a n o s t i s k l in i č n im d e lo m K l i n i č ­ n e g a c e n t r a k o t c e lo te . P o v e z a n o s t j e p o e n i s t r a n i z a n i m iv a z a r a d i s t r o k o v n i h in p e d a g o š k ih k o n t a k ­ to v , p o d r u g i s t r a n i p a j e p o v e z a n o s t s m o t r n a t u d i g l e d e n e k a t e r i h s k u p n i h r e š i t e v n a e k o n o m s k o t e h ­ n i č n e m p o d r o č ju . U D K 69.053:615.47 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) ST . 9-10, S T R . 195—205 Vlado Sekavčnik, dipl. inž. arh.: Drago Mušič, dr. med. ZAČETEK IN POTEK PRIPRAV TER REALIZACIJA GRADNJE NOVIH OBJEKTOV KLINIČNEGA CENTRA V LJUBLJANI S STALIŠČA MEDICINSKO-FUNKCIONALNE PROBLEMATIKE Avtorja prikazujeta začetek in potek priprav za gradnjo novih objektov Kliničnega centra v Ljubljani. Na kratko so opisana prizadevanja in napori zdrav­ stvenih delavcev, tehničnih strokovnjakov, družbeno­ političnih delavcev in financerjev, da je končno na­ stala nova regionalna in učna bolnišnica, ki jo lahko v resnici upravičeno imamo za sodobno. Sledi opis celotne medicinsko-funkcionalne zasno­ ve in opis vsebine oziroma zasedba objektov po posa­ meznih etažah. Najvažnejše medicinsko-strokovne služ­ be in tehnično-ekonomski pogoni so zaradi izrednega pomena in ureditve obdelani nekoliko podrobneje. Tako je bil potreben tudi opis posameznih prostorskih kompletov, ki so namenjeni specialni diagnostiki, ope­ racijam ter skrbi bolnikov v najtežjih fazah njihove bolezni, poseben poudarek je tudi na opisu bolniško oskrbnih enot, pri katerih so upoštevana vsa sodobna načela v zvezi s hospitalizacijo bolnikov. V p r i p r a v i so g l e d e m e d s e b o j n e f u n k c io n a ln e k o o r d i n a c i j e i n g l e d e k o o r d i n a c i j e iz e k o n o m s k ih v id ik o v t u d i pogajanja z Vojno bolnišnico v Ljub­ ljani o skupnem reševanju nekaterih medicinskih, tehniških in pomožnih dejavnosti in služb. V o jn a b o ln i š n ic a se n a m r e č p r i p r a v l j a n a r e k o n s t r u k c i j o , m o d e r n i z a c i jo i n p o v e č a n je s v o j i h k a p a c i t e t . V t a n a m e n so s t r o k o v n i s o d e l a v c i M e d ic o e n g i n e e r i n g a i z d e l a l i p r o g r a m s k o p r o j e k t n o n a lo g o z a nov Arm ij­ ski medicinski center. M e d s e b o j n i d o g o v o r i n a j b i d o lo č i l i , k o l ik o b i s e d a n je i n p o v e č a n e k a p a c i t e t e r a z n i h s t r o k o v n i h i n p o m o ž n ih t e r t e h n i č n i h d e j a v ­ n o s t i K l in ič n e g a c e n t r a l a h k o o s k r b o v a l e t e r s o d e ­ l o v a l e t u d i z n o v im i o b j e k t i A r m i j s k e g a m e d i c in ­ s k e g a c e n t r a , k i l e ž i jo v n e p o s r e d n i b l i ž in i o b j e k t o v K l i n ič n e g a c e n t r a i n b i t a k š n o s o d e l o v a n j e b i lo k o r i s t n o i n g o s p o d a r n o z a o b e s o s e d n i v e l i k i u s t a ­ n o v i . V n a s l e d n j i h č l a n k i h s e b o d o n e k a t e r e p r i p o m ­ b e v n a š e m č la n k u , k i s o p i s a n e s s t a l i š č a m e d i c in ­ s k e p r o b l e m a t i k e , v s e k a k o r š e p o n a v l j a l e . P o n a v ­ l j a n j e p a j e n a t e m m e s tu s p r i č o m n o g o v r s t n o s t i o b r a v n a v e p r o b l e m a t i k e n e o g ib n o , k e r s e v f u n k ­ c io n a ln i a r h i t e k t u r i m e d i c in s k a p r o b l e m a t i k a n e ­ p r e s t a n o p r e p l e t a z v p r a š a n j i a r h i t e k t u r e i n z m e d i ­ c in s k o t e h n o lo g i jo . ,1 U D C 69.053:615.47 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) N R . 9-10, P P . 195—205 Vlado Sekavčnik, arch, eng.: Drago Mušič, dr. med. BEGINNIGS AND COURSE OF ARRANGEMENTS AND CONSTRUCTION OF THE NEW CLINICAL CENTER IN LJUBLJANA WITH REGARD TO THE MEDICO-FUNCTIONAL PROBLEMS The authors present the beginnings and the course of arrangements regarding the construction of the new Clinical Center buildings in Ljubljana. They briefly describe the great endavour and strain of the medical and technical staff, as well as of the socio-political workers and financiers aiming at the construction of a new regional teaching hospital, which could doubt­ lessly be considered as an up-to-date achievement in this field. Follows the description of the total medico- functional outline, as well as the presentation of the contents and staffing of units in each building floor. The most important medico-technical and techno- economical services are subject to separate detailed treatment, owing to their significance and special ar­ rangement. Description of the equipment for special diagnostics, surgery and care of patients during the most severe phases of illness, was necessary and a special emphasis was put on the presentation of hos­ pital care units, which meet the most current demands of the hospitalication of patients. Projektiranje in izvedba posteljnega objekta UDK 725.51:658.382 f a n i k a p o g a Ca r , d i p l . i n z . a r h . G r a d n j a K C j e p r a v g o to v o e n a n a jo b s e ž n e j š i h g r a d e n j p r i n a s v z a d n j i h l e t ih . K o m p le k s g r a d e n j K C , v r i n j e n v s t a r o a g lo m e r a c i jo š e m p e t r s k e g a s t a n o v a n j s k e g a n a s e l j a , b r e z v e č j ih z e l e n i h p o v r š in , m o g o č e n a p r v i p o g l e d n e d a je v t i s a o s v o j i o b s e ž ­ n o s t i . V e n d a r v e d u t a z Z a lo š k e c e s te i n v e l i k a p l o ­ š č a d p r e d g l a v n i m v h o d o m n a k a z u j e t a r e a l n o p o ­ d o b o k o m p le k s a . V p r e d m e tn e m č l a n k u n a j b o g o v o r l e o p o ­ s t e l j n e m o b j e k t u , o o s e m n a d s t r o p n e m h o s p i t a l n e m b l o k u , k i b o im e l v k o n č n i f a z i p r o s t o r a z a 1100 b o ln ik o v . P r o b l e m p o s t e l j n e g a f o n d a j e v L j u b l j a n i , k i j e v l e t i h p o v o jn i d o ž iv e la iz r e d n o e k s p a n z i jo , p o ­ s t a j a l č e d a l j e b o l j a k tu a l e n . Č e iz v z a m e m o g r a d n j o b o ln i š n ic e » D r. P e t r a D r ž a ja « v Š i š k i p r e d n e k a j l e t i , L j u b l j a n a n i d o b i la n o b e n e g a n o v e g a b o l n i š ­ n i č n e g a o b je k t a . K a r j e b i lo z g r a j e n o n a s e d a n je m b o ln i š n ič n e m k o m p le k s u ju ž n o o d Z a lo š k e c e s te , d a t i r a iz č a s o v p r e d p r v o s v e to v n o v o jn o i n n e p o ­ s r e d n o p o n j e j . P o s t e l j n i f o n d t e h d o t r a j a n i h , s e d a j ž e d e ln o a d a p t i r a n i h o b j e k t o v j e i m e l i z r e d n o n i z e k s t a n d a r d . V š e s td e s e t ih l e t i h j e k o n č n o p r i š l o d o r e a l i z a ­ c i j e p r e d lo g a o n a č i n u f i n a n c i r a n j a n o v e g a K C . T a k o j e b i lo m o g o č e p r i č e t i s p r i p r a v l j a l n i m i d e l i i n n a č r t o v a n j e m . P r i č e t e k g r a d n j e p o s t e l j n e g a o b ­ j e k t a d a t i r a v p o l e t j e 1965 , d o I I I . f a z e p a j e b i l o b j e k t d o g r a j e n k o n e c l e t a 1967. V e r t i k a l n a k o n s t r u k c i j a o b j e k t a p r e d s t a v l j a k o m b in a c i jo n o s i l n ih s t e n i n s t e b r o v . S t r o p o v i so i z v e d e n i v s i s t e m u S u p e r , s t r o p n a d z a k lo n i š č n o e ta ž o p a j e k r i ž e m a r m i r a n a b e to n s k a p lo š č a . T e ­ m e l j i o b j e k t a so i z v e d e n i p a s o v n o . O b j e k t j e p o d o l ­ ž in i d i l a t i r a n d v a k r a t . P o t l o r i s n i z a s n o v i s e s to j e t i p i č n e e ta ž e o b j e k t a iz t r e h t r a k t o v , o d k a t e r i h j e s r e d n j i B t r a k t k o m u ­ n ik a c i j s k i . O p r e m l j e n j e z d v ig a l i z a p r e v o z b o l ­ n ik o v , o s e b ja , o b is k o v a lc e v , t u j e t u d i g l a v n o s to p ­ n iš č e . O b a k r a j n a t r a k t a A in C z e n a k o t lo r i s n o z a s n o v o s t a n a m e n j e n a h o s p i t a l i z a c i j i b o ln ik o v ; p o 64 v v s a k e m t r a k t u . I z b r a n o j e b i lo n a č e lo d v e h h o d n ik o v z o s r e d n j im n iz o m f u n k c io n a ln i h p r o s t o ­ ro v . S p o d n je , n e t i p i č n e e ta ž e z a s e d a z a h t e v n e j š a b o ln iš n ič n a d e ja v n o s t . V 1. n a d s t r o p j u j e O d d e le k z a i n te n z iv n o n e g o , v e z a n n a s k lo p o p e r a c i j s k i h d v o r a n , k i so n a m e š č e n e v d i a g n o s t i č n o - t e r a p e v t - s k o - s e r v i s n e m d e lu K l in ič n e g a c e n t r a ; v C t r a k t u p a O d d e le k z a o p e k l in e . V p r i t l i č j u s t a O d d e le k z a h e m o d ia l i z o i n O d d e le k z a o t r o š k o k i r u r g i j o . V p r v i k l e t n i e ta ž i so p r o s t o r i C e n t r a z a r a č u ­ n a ln i š k o o b d e la v o p o d a tk o v , p r o s t o r i z a m ik r o f i l m ­ s k o a r h i v i r a n j e i n O d d e le k z a f i z i o t e r a p i j o ; z a k lo ­ n i š č a p a so v d r u g i l e t n i e ta ž i . V s e l j e v a n je v f i n a l i z i r a n e e ta ž e j e p o t e k a lo p o ­ s to p n o o d v r h n j e e ta ž e n a v z d o l . O b j e k t j e b i l d o t r e t j e g r a d b e n e f a z e z g r a j e n n a o s n o v i g l a v n e g a n a č r t a v m e r i l u 1 : 50. N a č r t j e b i l i z d e l a n i z v e n n a š e p r o j e k t a n t s k e o r g a n iz a c i j e o b p o m o č i s t r o k o v n j a k o v - t e h n o l o g o v z a b o ln iš n ič n o p r o b le m a t ik o . Z a f u n k c io n a ln o u r e d i t e v p o s a m e z n ih p r o s t o ­ r o v , še p o s e b e j v e l j a to z a p r o s t o r e v s p o d n j ih e ta ž a h , p a p r o j e k t n a d o k u m e n t a c i j a v o b l ik i g l a v ­ n e g a n a č r t a s e v e d a n i z a d o š č a la . T a k o j e b i l a n a š a p r o j e k t a n t s k a o r g a n iz a c i j a p o s t a v l j e n a p r e d n a lo g o , p r i p r a v i t i d e t a j l n o p r o ­ j e k t n o d o k u m e n t a c i jo v o k v i r u d a n i h p o g o je v . T o ­ r e j j e b i lo t r e b a p r i s t o p i t i k p o p o ln o m a s p e c if i č ­ n e m u p r o b l e m u n a č r t o v a n j a — k i z d e l a v i p o v r š i n ­ s k ih n a č r t o v z a v s e p o t r e b n e f u n k c io n a ln e p r o s to r e . P osteljn i objekt. D voposteljna bolniška soba v sklopu tlpič- nega boln iškega oddelka Posteljni objekt. D voposteljna bolniška soba v sklopu tip ič­ nega boln iškega oddelka tipična etaža novi klinični center v ljubijani I z v e n n a š i h m e j a s p a d a t a f a z a p r o j e k t i r a n j a o b v e z n o v s k lo p o s t a le p r o j e k t n e d o k u m e n t a c i j e , če g r e z a g r a d n j o b o l n i š n ič n i h o b je k to v . Z a r a d i n u j n e g a p r e p l e t a n j a p r o b le m o v g l a v n i n a č r t — p o v r š i n s k i n a č r t j e s e v e d a v a ž n o , d a v s e ­ b u j e ž e g l a v n i n a č r t v s e t i s t e o s n o v n e t e h n i č n e p o ­ g o je , k i so p o r o k z a č im b o l jš o i z d e l a v o p o v r š i n s k i h n a č r t o v . P o g o s to s e d o g a ja , d a se d o k o n č n i f u n k c io n a ln i p r o g r a m r a z č i s t i š e le v t e k u g r a d n j e ( t u d i h i t e r r a z ­ v o j m e d ic in e im a p r i t e m s v o jo b e s e d o ) , z a to j e n u j n o , d a se t a k e m u o b j e k t u n e p o s t a v l j a jo v n a p r e j o m e j i tv e , k i n e p r e k l i c n o o m e ju j e jo g r u p o p r o s t o r o v a l i p a k a r p o s a m e z n e p r o s t o r e v o b j e k tu . P r i n a s s e t a d o p o l n i l n i č le n p r o j e k t n e d o k u ­ m e n t a c i j e š e le u v a j a t u d i z a d r u g a p o d r o č ja p r o ­ j e k t i r a n j a . V e r j e t n o j e g r a d n j a K C m e d p r v i m i p r i n a s , k i p o t e k a t u d i n a o s n o v i p o v r š i n s k i h n a č r t o v z a v s e t i s t e p r o s t o r e , k j e r j e b i lo to u g o to v l j e n o z a p o ­ t r e b n o . I z d e l a v a t e h n a č r t o v v n a š i p r o j e k t n i o r g a n i ­ z a c i j i j e b i l a d o v o l j t e ž a v n a , k l j u b i z d a t n i p o m o č i t e h n o l o g a a r h i t e k t a . P o s k u š a l i s m o v o k v i r u d a n ih m o ž n o s t i i n z u p o š t e v a n j e m d a n e g a k o n c e p t a n a ­ r e d i t i , k a r j e b i lo p a č m o g o č e . K e r n a m k o n c e p t o b j e k t a n i n u d i l p o t r e b n e f l e k s ib i l n o s t i (ev . v o b l ik i l a h k i h m o n ta ž n ih , p r e d e l ­ n i h s te n ) , j e n u j n o p r i š l o d o m a n j š i h a l i v e č j i h t l o ­ r i s n i h a d a p t a c i j , p r e d v s e m v s p o d n j i h e ta ž a h . T u d i s p r e m i n j a n j e p r v o t n e g a p r o g r a m a z a o b ­ j e k t , b o d is i n a r a č u n r a z v o j a m e d ic in e , b o d is i z a r a d i o r g a n iz a c i j s k ih s p r e m e m b , j e v p l iv a l o n a d a n o t l o ­ r i s n o z a s n o v o , iz k a t e r e n i b i lo m o g o č e . V p o v r š in s k e m n a č r t u , p o n e k o d g a i m e n u j e j o p r o s t o r s k a š t u d i j a ( š tu d i j p r o s to r a ) , j e z u s t r e z n o n a m e s t i t v i j o o p r e m e in a p a r a t u r d e t a j l n o p r i k a z a n a f u n k c i j a p r o s t o r a . T u so p o d a n i r a z l i č n i t e h n i č n i d e t a j l i k o t o s n o v a a l i k o t d o p o ln i lo z a i z d e l a v o m i ­ z a r s k i h i n o s t a l i h d e t a j l o v . P o v r š in s k i n a č r t z a r a z l i k o o d d o s e d a n je p r a k s e to č n o d o lo č a f u n k c io n a ln o n a m e s t i t e v v s e h i n s t a l a - Sanitarni iz liv v sklopu tip ičnega boln iškega oddelka Sestrska delovna baza v sklopu K linike za plastično kirurgijo in opekline — I. nadstropje c i j s k ih i z p u s to v , k a r j e p r e d v s e m v n a š e m p r i m e r u i z r e d n e g a p o m e n a . T i n a č r t i p r e d s t a v l j a j o d r a g o ­ c e n o d o p o ln i lo s t a n d a r d n o i z d e l a n i m i n s t a l a c i j s k i m n a č r to m , k j e r p o s a m e z n i i z p u s t i n i s o in t u d i n e m o r e jo b i t i d e f in i r a n i . I z d e l a v a p o v r š i n s k i h n a č r t o v z a h t e v a t o r e j t e ­ m e l j i t o p o z n a v a n je f u n k c i j e z a p o s a m e z n e p r o s to r e , p o z n a v a n je m a t e r i a lo v , t e h n i č n i h i z s le d k o v , š i r o k o p o z n a v a n je m e d ic in s k e o p r e m e — n j ih o v o u p o r a b ­ n o s t i n n j i h o v r a z v o j . Č e p r a v j e i z d e l a v a t e h n a č r t o v s t a ln o p o d r e ­ j e n a o s n o v n i i d e j i t l o r i s n e g a k o n c e p ta , z a t e v a o d n a č r t o v a l c a o b š i r n o t e h n ič n o z n a n j e , z a s le d o v a n je r a z v o j a m e d ic in s k e in t e h n i č n e z n a n o s t i , z a h t e v a p o z n a v a n je t r ž i š č a , p o z n a v a n je p r e d p i s o v , z a š č i tn ih u k r e p o v ip d . P o v r š in s k i n a č r t i so s e v t e k u i z g r a d n je K C p o k a z a l i k o t o d l ič e n p r ip o m o č e k p r i k o n t a k t i r a n j u s s t r o k o v n i m i s lu ž b a m i i n v e s t i t o r j a , z a i z v a j a l c a p a k o t n e p o g r e š l j i v e le m e n t p r o j e k t n e d o k u m e n ta c i j e . Š e n e k a j b e s e d o g r a d b e n i h m a t e r i a l i h , k i so b i l i u p o r a b l j e n i v p o s t e l j n e m o b j e k t u . V r s t a i z b r a n e k o n s t r u k c i j e — t a j e b i l a o m e ­ n j e n a ž e u v o d o m a , n a r e k u j e k l a s ič e n n a č i n iz v e d b e p r o s to r o v , t o r e j z o m e t i . N e n o s i ln e v m e s n e s t e n e so i z v e d e n e v p r e g r a d ­ n e m b lo k u in z z id a k o m B E L, o b o je v d e b e l in i 12 c m . N a s t r o p n o k o n s t r u k c i j o S u p e r j e p o lo ž e n b e to n s k i p l a v a j o č i e s t r ih . Z a r a d i š t e v i l n i h h o r i z o n ­ t a l n i h i n s t a l a c i j s k i h v o d o v j e s t r o p v v s e h p r o ­ s t o r i h n e g o v a l n e g a p a s u in v o b e h i n t e r n i h h o d n i ­ k i h s p u š č e n , i z v e d e n iz d e m o n t a ž n i h A lu l a m e l p o s i s t e m u H u n t e r - D o u g la s . Z a s t e n e p o s a m e z n ih p r o s t o r o v ( p r e d v s e m p o ­ m e m b n e so t u b o ln iš k e so b e ) j e b i l i z b r a n p r a l n i s t e n s k i o p le s k — im e n o v a n m o z a ik o p le s k . T a l n a o b lo g a j e i z b r a n a g l e d e n a z n a č a j p r o ­ s to r o v , v s u h i h p r o s t o r i h l in o l e j , v m o k r ih p o l i u r e ­ t a n s k i t l a k , p r e d d v ig a l i p a t l a k iz k a m n i t i h p lo š č R e š to v o . Enota in tenzivne terapije v sklopu centralne anestezijske reanim acij- ske službe Operacijska soba v sklopu P edia­ tričnega oddelka kirurških strok V r a t n a k r i l a , i z v e d e n a v p o l n i p a n e lk i , so o b o je ­ s t r a n s k o o b lo ž e n a z u l t r a p a s o m . V r a t n i o k v i r j i so k o v i n s k i i n o p l e s k a n i . O k n a so i z d e l a n a iz A lu p r o ­ f i lo v s t e r m o p a n s k o z a s t e k l i t v i j o . O k e n s k o i n v r a t ­ n o o k o v je j e z a r a d i p o s e b n ih z a h t e v , k i j i h n a r e k u j e v r s t a g r a d n j e , u v o ž e n o . T u g r e p r e d v s e m z a p o ­ s e b n e b o l n i š n ič n e k l j u k e z a v r a t a , k i j i h n a n a š e m t r ž i š č u ž a l š e n i m o g o č e d o b i t i . Z a r a d i e n o s t a v ­ n e j š e g a č i š č e n ja s a n i t a r n i h p r o s t o r o v j e b i l a i z b r a n a u v o ž e n a h o s p i t a l n a W C š k o l j k a , p r a v t a k o h o s p i - t a l n i u m iv a l n ik , k i g a j e m o ž n o v g r a d i t i v i s t i n iv o s s t e n s k i m i p lo š č a m i . V g r a j e n a o p r e m a , m i z a r s k a — v o s n o v n ih d e t a j l i h t i p i z i r a n a z a v e s p o s t e l j n i o b ­ j e k t — j e i z d e l a n a d e lo m a v i v e r i c i , d e lo m a v p a ­ n e l k i z o b o j e s t r a n s k i m u l t r a p a s o m . R a z s v e t l j a v a j e v v s e h b o l n i š k ih s o b a h r e š e n a s p o m o č jo s t e n s k e g a i n s t a l a c i j s k e g a k a n a l a , k j e r s t a m o n t i r a n i t u d i d i r e k t n a i n i n d i r e k t n a s v e t i l k a . T a i n s t a l a c i j s k i k a n a l — z a b o ln iš k e s o b e — je b i lo p o t r e b n o u v o z i t i , d a n e s p a so n a d o m a č e m t r ž i š č u ž e p r v e i z v e d b e t e g a k a n a l a . V k a n a l u p o ­ t e k a j o v s e j a k o to č n e , š i b k o to č n e i n p l i n s k e i n s t a ­ l a c i je . P r e m i č n a o p r e m a — b i s t v e n i e l e m e n t so s e v e d a p o s t e l j e — j e b i la i z b r a n a ta k o , d a s e p o l n i l a g le d e b a r v e i n m a t e r i a l a u j e m a j o z o s ta lo v g r a j e n o o p r e ­ m o . B o ln i š k e o m a r i c e so b i le i z d e l a n e n a o s n o v i p r i n a s i z d e l a n e g a p r o t o t i p a , p r a v t a k o u s k l a j e n e v b a r ­ U D K 725.51:658.382 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) S T . 9-10, S T R . 206—210 Fanika Pogačar, dipl. inž. arh.: PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA POSTELJNEGA OBJEKTA Avtor članka prikazuje problematiko finaliziranja posteljnega objekta KC v času od leta 1968 dalje. v i in m a t e r i a l u z o s ta lo o p r e m o . O s ta la d r o b n a o p r e m a , p r e d v s e m s a n i t a r n a , k i j e v t a k š n i h o b j e k t i h z e lo p o m e m b n a , j e b i la d e ­ lo m a u v o ž e n a , d e lo m a p a p o d a n e m p r o t o t i p u iz ­ d e la n a d o m a . G le d e d r o b n e o p r e m e o s t a j a z a r a d i f i n a n č n ih s r e d s t e v n e k a j p r o b le m o v š e v e d n o o d p r t ih . T u j e m iš l j e n a p r e d v s e m t i s t a m a n j k a j o č a o p r e m a , k i s lu ž i v p r i d b o l j š e m u p o č u t j u p a c i e n t a v č a s u b i ­ v a n j a v h o s p i t a lu . UD C 725.51:658.382 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) N R . 9-1», P P . 206—210 Fanika Pogačar, arch, eng.: HOSPITAL BED UNIT OF THE CLINICAL CENTER IN LJUBLJANA The problems met during the finalization period of the hospital bed unit construction from 1968 on are presented. Projektiranje in izvedba DTS objektov UDK 725.51(083.9) S T A N K O K R IS T L , D IP L . IN Z . A R H . P r i g r a d n j i o b j e k t a , k a k r š e n j e n o v i K l i n i č n i c e n t e r , j e p r i s o t n o p r e d v s e m e n o i z m e d v e d n o p o ­ n a v l j a jo č ih s e v p r a š a n j , v p r a š a n j e k o m p le k s n o s t i . T o se p o j a v l j a p r i o b r a v n a v i p r o b l e m o v z v s a k e g a p o s a m e z n e g a s t r o k o v n e g a p o d r o č ja , s a j j e l a h k o p r o b l e m g l e d a n z g o lj z z o r n e g a k o t a e n e s t r o k e e n o s t a v n o r e š l j i v , g l e d a n s s t a l i š č a d r u g e s t r o k e p a k o m a j d a r e š l j i v , a l i g l e d a n a z z o r n e g a k o t a e n e s t r o k e d o lo č e n a i n v e s t i c i j a p r e d r a g a , a l i n e p o t r e b n a i td . V s a k a e n o s t r a n s k a o d lo č i t e v ( b r e z o z i r a n a k o m p le k s n o s t ) l a h k o p o v z r o č i v d o lo č e n ih o k o l i š č i ­ n a h n e p o p r a v l j i v o š k o d o . T a n e v a r n o s t j e s t a ln o p r i s o t n a p r a v p r i g r a d n j i b o ln iš n ic e , s a j n a m je v s e m d o b r o z n a n f i n a n č n i n a p o r t a k e g r a d n j e in l a h k o v e r ja m e m o , d a so p r i z a d e v a n j a p o s a m e z n ik o v z a » r a c io n a l iz a c i jo « g r a d n j e č e s to r e s s a m o d o b r o ­ h o tn a . P r o b l e m g r a d n j e D T S o b j e k t o v n o v e g a K l i n i č ­ n e g a c e n t r a ž e l im p r i k a z a t i z o m e n j e n e g a s t a l i š č a , k a r z a d e v a g r a d b e n o s t r o k o . U v o d o m a je p o t r e b n o p o v e d a t i , d a j e p r e d lo g D T S o b je k to v n o v e g a K l i n ič n e g a c e n t r a r e z u l t a t j a v n e g a - a n o n i m n e g a n a t e č a j a iz l e t a 1967 . P o ­ s t e l j n i o b j e k t j e b i l t a k r a t n a z a k l j u č k u I I I . g r a d ­ b e n e f a z e , i n p o n a š e m m n e n j u z o z i r o m n a c e lo te n r a z p o l o ž l j iv t e r e n , d o s to p e t e r z a h t e v a n o f u n k c io ­ n a ln o z v e z o s P o l ik l i n ik o , d o k a j n e u g o d n o l o c i r a n . M e n i l i sm o , d a b i m o r a l b i t i p o s t e l j n i o b j e k t v i š j i in z a to k r a j š i , D T S o b j e k t i p a b i b i l i m e d s e b o jn o n e ­ p o s r e d n o p o v e z a n i , b r e z v m e s n e g a v r i n j e n e g a e le ­ m e n t a p o s t e l j n e g a o b je k t a . O s n o v n o iz h o d iš č e D T S o b j e k t o v j e z a g o to v i te v n j ih o v e r a s t i . P o s a m e z n e v s e b i z a k l j u č e n e f u n k c io ­ n a l n e e n o te (R T G , k l in i č n a f i z io lo g i ja , k u h i n j a , p o ­ r o d n iš tv o , u r g e n t n e s lu ž b e , s e r v i s n e d e ja v n o s t i , v h o d n a a v la , a d m i n i s t r a c i j a , c e n t r a l n e g a r d e r o b e o s e b ja , a m f i t e a t r a l n e p r e d a v a ln i c e i td .) so p o lo ž e n e v 3 o z ir o m a 4 e t a ž n i h n i v o j i h m e d t . im - k l in i č n e c e s te , t a k o d a s e l a h k o p o p o t r e b i s a m o s to jn o š i r i ­ jo . V n a š e m p r i m e r u so s e z a r a d i o k r n j e n e i n v e s t i ­ c i j e v s i o m e n j e n i e l e m e n t i ž e m e d p r i č e to g r a d n jo s k r č i l i o d 10— 15 m p o v s e j š i r i n i , k i z n a š a c a . 50 m . P r e d e l a t i s m o m o r a l i v s e p r o g r a m e , n a to p r e p r o - j e k t i r a t i v s e i z v e d b e n e p r o j e k t e a r h i t e k t u r e , p o d p o g o je m , d a j e g r a d n j a p o t e k a l a n o r m a l n o b r e z k a k r š n e g a k o l i p o d a l j š a n j a g r a d b e n e g a t e r m i n s k e g a p l a n a . P o le g o m e n je n e g a i z h o d i š č n e g a s t a l i š č a r a s t i g r e u s p e h h i t r e p r e d e l a v e p r o j e k t a p r i p i s a t i n o v o u p o r a b l j e n i p r o j e k t n i t e h n i k i . P o t e m e l j i t i h a n a l i z a h p r o s to r o v , k o n s t r u k c i j ­ s k ih in i n s t a l a c i j s k i h p o g o je v , k i s e p o j a v l j a j o v b o ln iš n ic i , s m o d o lo č i l i i z h o d iš č n i r a s t e r , k a t e r e m u so p o d r e j e n i v s i e l e m e n t i o d k o n s t r u k c i j e , p r o s to r a , i n s t a l a c i j e , o p r e m e d o o b l ik o v a n j a , t e r j e s lu ž i l k o t p o d la g a z a v s e n a č r t o v a l c e . V s m e r i v z h o d — z a h o d K) - H - £0 — H20H------ 80 - - I — 50 H ---------- 100 - -4-204------- 80------- —4---- 100---- - H - 40 - + - 100- 41 41 o o ' f i - 4! S g Izhodiščni raster pri projektiranju DTS objektov j e to r a s t e r 10, 40, 10, 40 c m , v s m e r i s e v e r —-ju g p a r a s t e r 10, 40, 20, 80 c m in s p e t 10, 40, 20, 80 c m i td . O m e n je n i i z b o r r a s t r a p u š č a p o p o ln o p r o j e k t n o f l e k s ib i l n o s t p o e n i s t r a n i , p o d r u g i p a d a j e m o ž ­ n o s t i p r o j e k t n e - p r o s t o r s k e in i z v a j a l s k e o r g a n iz i ­ r a n o s t i , k a r z a d e v a g r a d b e n i š tv o , i n s t a l a c i j e i n o p r e ­ m o . M im o g r e d e m o r a m p r i z n a t i , d a j e t u d i a r h i t e k ­ t u m o č n o p o m a g a l p r i v z d r ž e v a n j u o b l ik o v n e g a r i t ­ m a s k o z i v e s o b j e k t , o d i n t e r i e r a d o e k s t e r i e r a t e r a m b i e n t a l n e o b d e la v e o ž je o k o l ic e . V p r e č n e m r i t m u 10, 40 c m so n p r . o b d e la n e z a ­ r a d i a k u s t i č n i h p o g o je v n a k l o n j e n e s t e n e p r e d a v a l ­ n ic , v v z d o lž n e m r a s t r u 10, 40 , 20 , 80 so v s i t l a k i v D T S o b j e k t i h , k i so i z v e d e n i v k a m n u , v t a k e m r i t m u so v s i s t r o p o v i b r e z o z ir a n a p o ln i l a , t a r a s t e r o d r a ž a jo r a z n i e l e m e n t i o g r a j a l i o b lo g d r u g i h l ik o v n i h e le m e n to v , d a l j e j e v t e h r a s t r i h i z d e l a n a t u d i v s a p r i n a s p r o j e k t i r a n a n o t r a n j a o p r e m a , n a d a l j e v r a t n i i n o k e n s k i e le m e n t i i td . O d p r o j e k t n e g a iz h o d iš č a n a š e g a r a s t r a j e b i lo z a i z v e d b o p o t r e b n o r a z v i t i v e č n o v i h t e h n i č n i h e le m e n to v , k i so m o r a l i b i t i p r i l a g o j e n i s p e c i f i č n im z a h t e v a m b o ln iš n ic e o d h ig ie n s k ih , s a n i t a r n i h , i n ­ s t a l a c i j s k i h , t e h n i č n i h d o e s t e t s k i h . P r v i k o n k r e t n i p r o b l e m j e b i l p r o b l e m p r e d e l n e s t e n e i n s t r o p o v . R a č u n a t i s m o m o r a l i z i z r e d n o m n o ž in o i n s t a l a c i j s k i h p r i k l j u č k o v , d o v o d o v in r a z ­ v o d o v o d j a k e g a i n š ib k e g a t o k a , v o d e , p r e z r a č e v a ­ n j a , k l im e , c e v n e p o š t e d o r a z n i h p l i n s k i h m e d i j e v , o z e m l j i t e v i td . N a d a l j e z d e j s tv o m o p r a v ič l j i v e g a s p r e m i n j a n j a z a r a d i p r a v k a r s p r e j e t e n o v e m e d i ­ c in s k e t e h n o l o g i je a l i d o k t r i n e š e m e d g r a d n j o a l i m e d n a d a l j n j i m o b r a t o v a n j e m b o ln ic e . Z a t o s m o m o r a l i p r e d v id e t i t e h n i č n o r e š i t e v , k i v s e t o o m o g o ­ č a . T a k o sm o p r e d l a g a l i o s v o j i t e v p r i n c i p a m o n t a ž ­ n i h k o v i n s k i h D O N N s t e n z o b o j e s t r a n s k o d v o jn o k n i n g ip s o b lo g o , z a p r o s t o r e s č is to v i š in o d o t e h ­ n i č n e g a s t r o p a 2 ,70 c m o z i r o m a 3 ,00 m . V m e s n i n a d ­ s t r o p n i p a s v v i š in i 0 ,90— 1,20 m p a j e b o g a to p r e - p r e ž e n z r a z n o v r s t n i m i i n s t a l a c i j a m i . S a m e l e m e n t k o v in s k e k o n s t r u k c i j e j e u v o ž e n , m e d t e m k o s m o m o r a l i e l e m e n t s t r o p a z a r a d i č im m a n j š e g a u v o z a r a z v i t i s a m i. A lu v z d o lž n i n o s i le c š 10 o z . 20 c m j e b i l p o n a ­ š e m p r e d lo g u p r e d v id e n p o le g s v o je o s n o v n e k o n ­ s t r u k c i j s k e f u n k c i j e k o t n o s i l e c m o n t a ž n i h p r e d e l ­ n i h s t e n t u d i k o t e l e m e n t z a m o n ta ž o r a z s v e t l j a v e i n p r e z r a č e v a l n i h o z i r o m a k l i m a t s k i h d i f u z o r j e v . V t e m s m is lu j e b i l A lu e l e m e n t t u d i r a z v i t v s o d e lo ­ v a n j u z z a s to p n ik i E l e k t r o k o v in e M a r i b o r , v e n d a r f u n k c i j e d i f u z o r j e v z a r a d i n e r a z v i t o s t i n a š e i n s t a ­ l a c i j s k o t e h n i č n e i n d u s t r i j e n i p r e v z e l . U p o r a b i l i s m o k l a s ič n e a n e m o s ta t e , k i so n a m e š č e n i v r a s t r u 40 a l i 80 cm . N a d a l j e s m o r a z v i l i o p t i č n a i n a k u s t i č n a p o l ­ n i l a iz d v o jn e p e r f o r i r a n e A l u p lo č e v in e z v lo ž k i iz ž l i n d r i n e v o ln e , k i p a z a r a d i u v o d o m a o m e n j e n e ­ g a o b r a v n a v a n j a k o m p le k s n o s t i p r o b l e m a n i s o b i l a o s v o je n a z a r a d i c a . 10 % v i š j e c e n e o d s e d a n je g a a k u s t i č n e g a p o ln i l a iz s t i s n j e n e ž l i n d r i n e v o ln e . V VEŠALKA DISTAtfČNIK VLEČEN PROFIL IZ ALUMINIJA 2 MM TESNILNI TRAK w w 40 n 200 000 PREDVIDOMA: POLNA LUPINA IZ ALUMINIJA 15 MM ŽLINORINA VOLNA POLNIIO IZ BETONA ŽLINDRINA VOLNA - 16 V. PERFORIRANA LUPINA IZ AL 0'8 MM POGLED OD SPODAJ M 1-10 s h e m a t e h n s t r o p a S h e m a te h n ič n e g a s t r o p a V h o d n a a v la P r e d a v a ln ic a d o p o l n i t e v o m e n im le , d a s m o im e l i z o s v o je n im i p lo š č a m i z a r a d i k r h k o s t i m a t e r i a l a p r i p o t r e b n i v e č k r a t n i m o n ta ž i i n d e m o n ta ž i t u d i ž e d o s e d a j z a c a . 5— 8 °/o n a d o m e s tk o v . Z la s t i o b z a č e tk u g r a d n j e so n a s p o g o s to o b l e ­ g a l i z n a s p r o t n i m i p r e d lo g i m a n j š i h r a z p o n o v n p r . 7 ,00 X 7 ,0 0 — 8,00 m , m e d t e m k o j e b i l a n a š a k o n ­ s t r u k c i j a 7 ,00 X 11 ,50 m . Z a s o r a z m e r n o v e č j e r a z ­ p o n e s m o s e o d lo č i l i z a r a d i p r o s t o r s k o i n f u n k c io ­ n a ln o z a h te v n e g a p r o g r a m a , k i j e p o p o s a m e z n ih e t a ž a h p o p o ln o m a r a z l i č e n . P r i p r i m e r j a l n i h r e ­ š i t v a h z z g o r a j o m e n je n im i r a s t r i s m o d o b i l i t u d i d o 10 % v e č je p o v r š in e . Z a r a d i d e j s tv a , d a z n a š a g r o b i g r a d b e n i , k o n s t r u k t i v n i d e l b o ln ic e c a . 8 °/o c e lo tn e in v e s t i c i j e , t a k p r i h r a n e k p a n p r . 0 ,3 °/o p r o t i 10 °/o p o v e č a n ju s t r o š k o v r e s n i p r i m e r l j i v . I n š t i t u t za re n tg e n o lo g i jo . č a k a ln i p ro s to r R a z p r a v l j a l i sm o o t a k i h i n p o d o b n ih p r o b l e m i h t u d i s f a k u l t e t n i m i s t r o k o v n j a k i , z z a s to p n i k i i n v e ­ s t i t o r j a , k i so m i r n o d o p u š č a l i n o s i l n i s t e b e r s r e d i o p e r a c i j s k e d v o r a n e . T e m u b i s k o r a j t e ž k o r e k l i a n e k d o ta . N a š a n a d a l j n j a t e ž n j a j e b i l a u v e l j a v l j e n a z v e č jo a l i m a n j š o p o d p o r o p r i d o l o č a n j u m a t e r i a lo v , k i sm o j i h i z b i r a l i z o z i r o m n a v z d r ž e v a n je . T o n a j b o č im e n o s t a v n e j š e i n č im m a n j š e . Z a f a s a d n o o b l i ­ k o v a n je j e b i l d o s l e d n o z iz je m o s t e k l e n i h p a s o v p r o j e k t i r a n b r e č a s t i b e to n , č e p r a v z a r a d i e n o s t r a n ­ s k e g a p r i k a z a c e n e i n v e s t i t o r j u n i b i l p o v s o d i z v e ­ d e n . V p r a š l j iv e so t a k o p o s t a le z l a s t i v e r t i k a l n e p o ln e s t e n e o b n o t r a n j i h a t r i j i h , k i so i z v e d e n e , k a r z a d e v a t r a j n o s t i n v z d r ž l j i v o s t , v n e p r i m e r n o s l a b š i t e h n i k i , to j e v o m e t u i n b a r v i i n b o v s e k a k o r p o ­ t r e b n o o b n a v l j a n j e z a r a d i o te ž k o č e n e d o s to p n o s t i d o k a j d r a ž j e i n n e r o d n o . V i s t e m l ik o v n e m i n t e h ­ n i č n e m p r i j e m u j e b i l a p r e d l a g a n a o b d e la v a v e l i ­ k i h h o r i z o n t a l n i h s t r e š n i h p o v r š in , b e to n s k e p lo š č e v o s n o v n e m r a s t r u 10, 20, 40, 80 c m z 1,50 m p a s o m m a č j ih g l a v o b r a s t r u s t e b r o v o z i r o m a o d to k o v in s k o r i t i z a z e l e n j e o b z a k l j u č k i h . Iz n e r a z u m l j i v i h s t a l i š č s e j e n a m e s t o t e g a p o j a v i l a n a s t r e h i b r e z ­ i z r a z n a b e to n s k a p l a n j a v a , p r i p r a v l j e n i k o r i t a s t i s t r e š n i z a k l j u č k i k l i n i č n e c e s te p a č a k a jo n a n a s l e d ­ n j o g e n e r a c i jo , d a j i h o p l e m e n i t i z z e l e n j e m i td . L ik o v n i o d n o s d o k l a s ič n e g a f a s a d i r a n j a z v e č ­ j i m i a l i m a n j š i m i o k e n s k i m i o d p r t i n a m i , r a z l i č n i m i m a t e r i a l i t e r p o d o b n im i s k a n je m se j e u m a k n i l iz ­ h o d i š č n e m u p o u d a r k u d i n a m i č n e r a s t i . T a k o z a ­ k l j u č k i » k l in ič n ih c e s t« n i s o o d r e z a n i v e r t i k a l n o z j a s n o o p r e d e l j e n o s t j o n o š e n e g a in n o s i l n e g a e l e ­ m e n t a , t e m v e č so v k o n z o ln i i z v e d b i p o š e v n o p r i ­ r e z a n i , s p a s o v i p o l n e g a b e to n s k e g a in o d p r t e g a o k e n s k e g a e le m e n t a , k i s p o t i s n j e n i m i s t e k l i n a f a ­ s a d n o r a v n i n o t v o r i t a p lo s k o v n o e n o to . P l o s k o v n o r a z g i b a n e so le f u n k c io n a ln e d e lo v n e e n o te m e d k l in i č n im i c e s ta m i , v e n d a r p o d r e j e n e e n o tn e m u l ik o v n e m u je z ik u , k i jo i z r a ž a c e lo ta . O k n a n i m a j o n i k a k r š n i h o k v i r o v , n e z g o lj iz r a c i o ­ n a ln i h o z iro v , r a z e n m in i m a l n e g a o d p i r a jo č e g a d e la , k i j e u o k v i r j e n v a lu m in i j z g u m i j a s t o z a p o r o o z i- m a te s n i lo m . Z a r a d i s p e c i f i č n ih z a h t e v in s p lo š n e o d s o tn o s t i n a š e t e r c i a r n e g r a d b e n e i n d u s t r i j e s m o b i l i p r i ­ s i l j e n i r a z v i t i l a s tn e v r a t n e e l e m e n t e s p o d b o j i z a r a z n e n a m e n e o d v r a t z a O P d v o r a n e p r e k v r a t z a d ia g n o s t i č n o t e r a p e v t s k e e n o te , s e r v i s n e d e j a v ­ n o s t i in d o a k u s t i č n e z a p o r e v s a n i t a r n e e n o te . P r i s l e d n je m s e j e n p r . p o k a z a lo , d a s m o z 10 c m d e b e ­ l im v r a t n i m k r i lo m , k i j e s p o d a j d v ig n je n o z a ca . 1,5 c m t e r o b t e m p r e h o d u o b d e la n o v s m is lu a k u ­ s t i č n e z a p o r e , r e š i l i p r o b le m s i c e r š n je g a n o r m a l n e ­ g a p r e d p r o s t o r a . T o n i b i l z g o lj p r i h r a n e k n a p r o ­ s t o r u in i n v e s t i c i j a h , a m p a k t u d i n a v z d r ž e v a n ju , z l a s t i če p o m is l im o , d a s e t i e l e m e n t i p o j a v l j a j o v v e č je m š t e v i l u d o s le d n o p o v s e h f u n k c io n a ln i h e n o ­ t a h i n e ta ž a h . K o v in s k i v r a t n i p o d b o j j e t i p i č e n z a v s e o b ­ j e k t e D T S b r e z o z i r a n a š i r i n o v r a t . T i s t i d e l p o d ­ b o ja , k j e r so v r a t n a n a s a d i l a , j e o b l ik o v a n ta k o , d a so v r a t a , č e so o d p r t a , s p o d b o je m z a š č i te n a . T o j e v a ž n o z a r a d i o g r o m n e g a š t e v i l a p r e v o z o v , z la s t i b o ln ik o v n a š i r o k i h i n š e v e d n o d o v o l j o k o r n ih p o s t e l j a h , i n r a v n a n j a o s e b ja , k i v e s t r a n s p o r t i z ­ v a ja . D r u g i d e l p o d b o ja j e m in im a le n , z g o lj z a f u n k c i jo p r i p i r e z e v . m ik r o s t i k a l o m a l i p a j e v 40 c m š i r i n i . V t e m p r i m e r u so v p o d b o j u š ib k o to č n i i n j a k o t o č n i i z p u s t i t e r s v e t lo b n i s ig n a l i . S to p n i š č n i e le m e n t j e p o v s e m o b j e k t u e n o te n . R a z l i k u je s e l e p o š i r i n i s t o p n i š č a t e r d im e n z i j i s a m e s to p n ic e . P r o s to l e ž e č a n o s i l c a i m a t a n a s p o d ­ n j i s t r a n i v b e t o n i r a n T p r o f i l , n a k a t e r e g a so p o p o s t a v i t v i n o s i l c e v p o s a m ič n o p r i v a r j e n e s to p n ic e . V se j e m o n ta ž n o , s a m o v a r j e n j e s to p n ic n a n o s i le c p a j e p o t e k a lo n e p r e d v i d e n o h i t r o . G le d e n a r a z p o n s m o r a z i s k o v a l i m o ž n o s ti , d a b i g l a v n e o b j e k t e D T S iz v e d l i v ž e le z n i k o n s t r u k ­ c i j i . Z a h t e v n e j š a p o ž a r n o v a r n o s t n a z a š č i ta , k i j e p o t r e b n a z l a s t i z a t o v r s t n e o b j e k t e , j e p r i s p e v a l a k p o r a s t u p r i m e r j a l n e c e n e p r i n a s i t a k p r e d r a g e ž e le z n e k o n s t r u k c i j s k e i z v e d b e . N a s l e d n ja p r o u č i - R e n tg e n s k a d ia g n o s t ik a H o r iz o n ta ln i p r e r e z v r a tn ih p o d b o je v in k r i l D e ta j l : b a k te r ic id n a s v e t i lk a I D e ta j l : s v e t i lk a s p le k s i m a s k o P r a ln ic a t e v j e v e l j a l a p r e j n a p e t i ž e le z o b e to n s k i k o n s t r u k ­ c i j i . T a j e v c e n i b i la k o n k u r e n č n a , v e n d a r p a — k e r s e j e i n v e s t i t o r b a l m o n o p o la i n n a k n a d n i h v e č a l i m a n j o p r a v i č l j i v ih s p r e m e m b c e n — n i b i la s p r e j e t a . Z a r a d i m a n j š i h d im e n z i j o s n o v n ih n o s i l ­ c e v b i a r h i t e k t i g o to v o im e l i š e v e č t l o r i s n e s v o b o ­ d e , i n š t a l a t e r j i p a v e č je m o ž n o s t i z a r a z v o d e in p r e ­ b o je . S e d a j i z v e d e n i k o n s t r u k c i j s k i p r i n c i p j e p o d ­ r o b n e je o b r a z lo ž e n v p o j a s n i l i h s t a t i k a . B r e č a s t i b e to n , č e p r a v t u n i i z v e d e n z b r e č a - s t i m c e m e n to m , j e b i l p r e d l a g a n i n s p r e j e t k o t e l e m e n t z u n a n j e o b d e la v e z a r a d i n j e g o v i h p o z i ­ t i v n i h l a s tn o s t i : s a m b e to n j e b o l j g o s t , p l a s t i č e n , z m a n j š o v o d o v p o jn o s t jo , o d p o r n e j š i p r o t i m e h k im v o d a m in k o r o z i j i . P o d r u g i s t r a n i p a s s v o j im t o p l i m to n o m d a je b o l j o p t im i s t i č e n v t i s k o t n j e ­ g o v s iv i b r a t , k i b i g a z a r a d i m r k o s t i v n a š e m p r i ­ m e r u m o r a l i b a r v n o o b d e la t i . B a r v n o so o b d e la n i v s i n o t r a n j i b e to n i . V p r e ­ d e l ih , k j e r n i p o t r e b n o v s a k o d n e v n o » v la ž n o « č iš č e ­ n j e s t e n , s m o u p o r a b l j a l i p r e v l e k o n a o s n o v i s in k o - l i to v , z a z a h t e v n e j š e d e le k r o n a lu x , t j . p o l i e s t r s k e o p le s k e , z a n a j z a h t e v n e j š e p r o s t o r e (O P d v o r a n e , p o r o d n i š k e s o b e i td .) p a sm o p r i p r a v i l i p o iz k u s e s k r o n a l i t o p le s k i , k i so i z d e l a n i n a o s n o v i e p o k s i s m o l . N a m e s to t e v a r i a n t e j e b i l o s v o je n p r e d lo g o b ­ l a g a n j a s t e n z 1,5 m m P V C t a p e t o f i r m e D L W . B a r v n i i z b o r j e b i l z a n a š a t r a d i c i o n a l n a s t a l i š č a p r i b o l n i š n ič n i a r h i t e k t u r i n e k o l ik o š o k a n te n . S s r e d n j e v e š k o l o r e n s k o k o m b in a c i jo s r e b r n o - m o d r e s p r e h o d o m v z e le n o v o b m o č ju g l a v n e g a d o s to p a v b o ln iš n ic o ž e l im o v z b u d i t i p r i b o ln ik u , o b i s k o v a lc u in o s e b ju o b č u te k d o s t o j a n s tv e n e a n g a ­ ž i r a n o s t i in , č e h o č e te , p o m e m b n o s t i o b t e m p o ­ s l a n s t v u . B e lo - r u m e n o - o r a n ž n o - r d e č i b a r v n i s p e k t e r sm o i z b r a l i z a d i a g n o s t i č n o t e r a p e v t s k e e le m e n te . T u j e p a c i e n t p o t r e b e n k o n k r e t n e p s i h i č n e o p o r e i n p r i t e m n a j v č im v e č j i m o ž n i m e r i s o d e l u j e t u d i o p t i ­ m is t i č n o p r o s t o r s k o o k o l je . B e lo - m o d r o - o r a n ž n o - r j a v o b a r v n o k o m b in a c i jo s m o n a m e n i l i d e lo v n i m s e r v i s n im e ta ž a m k o t so s t e r i l i z a c i j a , l e k a r n a , p r a l ­ n i c a i td . , k a r v z b u ja o b č u te k s v e ž in e i n č is to č e . Č e s to s e p o j a v l j a v p r a š a n j e , z a k a j t a k a s t r n j e ­ n o s t d ia g n o s t i č n ih , t e r a p e v t s k i h i n s e r v i s n i h p r o ­ s t o r o v v s k lo p u D T S o b j e k t o v , k i so v p r e t e ž n i v e č in i p o d p o g o j i u m e t n e r a z s v e t l j a v e i n v e n t i l a ­ c ije . V z v e z i s t e m n a j p o v e m o , d a j e z g o lj v t e h o b j e k t i h , t o r e j b r e z p o s t e l j n e g a o b j e k t a , c a . 4 0 .0 0 0 k v a d r a t n i h m e t r o v t l o r i s n i h p o v r š i n . Č e b i ž e l e l i v s e t e d e lo v n e p r o s t o r e o b d e la t i v s i s t e m u n p r . P o l i k l i n i k e , t o r e j z n a r a v n o r a z s v e t l j a v o i n v e n t i ­ l a c i jo , b r e z o z i r a n a f u n k c i o n a ln o - t e h n o lo š k e r e š i t ­ v e , b i d o b i l i o b j e k t e v e l i k e r a z s e ž n o s t i , č e b i b i l i '1 V z g o jn o -v a rs tv e n i o d d e le k . O tro š k a k i r u r g i j a p o s a m e z n i t r a k t i n p r . g lo b o k i 15,0 m , 33,0 m d o lg i ( k o t P o l i k l i n i k a ) , v t r e h e t a ž a h z 10 m a t r i j i m e d t r a k t i b i z a n a š o k v a d r a t u r o p o t r e b o v a l i 33 t r a k t o v . N a n i z a n i b i s e g a l i š e č e z ž e le z n i š k e t i r e , k a r s e ­ v e d a n a r a z p o l o ž l j iv e m z e m l j i š č u n e b i b i lo i z ­ v e d l j i v o . U D K 725.51(083.9) G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) S T 9-10, S T R . 210—218 Stanko Kristl, dipl. inž. arh.: PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA DTS OBJEKTOV Diagnostično-terapevtsko-servisni objekti novega Kliničnega centra so rezultat javnega natečaja iz leta 1967. Posteljni objekt je bil v tem času izgotovljen do III. faze, vendar z ozirom na razpoložljive možnosti dostopov precej neugodno lociran. Osnovno izhodišče pri zasnovi je bila zagotovitev eventualne rasti. Po­ samezne, v sebi zaključene enote (rentgen, klinična fiziologija, OP blok, kuhinja, servisne dejavnosti itd.) so locirane v 4 oziroma 5 etažnih nivojih med klinični­ ma cestama. B r e z o z i r a n a t e r e n s k e p o g o je b i b i lo o r g a n i - z a c i j s k o - t e h n ič n o o b v la d o v a n je t a k e g a k o n c e p ta s k r a j n o n a p o r n o . S e v e d a p a t e r j a i n s t a l a c i j s k o - t e h - n ič n o v z d r ž e v a n j e o b j e k t a , k o t j e iz v e d e n , o d v z d r ­ ž e v a ln e e k ip e v e l ik o t e h n i č n e g a z n a n j a t e r d o b r e o r g a n iz i r a n o s t i . UD C 725.51(083.9) G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) N R . 9-10, P P . 210—218 Stanko Kristl arch. eng.: DIAGNOSTICALLY-THERAPEUTIC-SERVICE UNITS OF THE CLINICAL CENTER IN LJUBLJANA Diagnostically-therapeutic-service units of the new Clinical Center are a result of the public competition of 1967. The bed unit construction has reached the 3rd phase so far, but the available accesses being taken into consideration, it is found to have a rather uncon- venient location. The basic starting-point of the plan was to ensure its possible growth in the future. The single units, complete within themselves, such as x-ray department, clinical physiology unit, operating theatre, kitchen, service unit etc., are located in 3 and 4 floor levels, respectively, between both hospital roads. Opis konstrukcij DTS objektov Kliničnega centra UDK 624.94 j o Z e c o r e n , d i p l . i n z . g r . P o d o g r a d i t v i p o s t e l j n e g a o b j e k t a s m o p r i s t o ­ p i l i k p o n o v n e m u i d e j n e m u p r o j e k t u D T S o b j e k t o v K l in ič n e g a c e n t r a , k a r j e p o v z r o č i lo d o lo č e n e k o n ­ s t r u k t i v n e t e ž a v e g l e d e o b je k to v , k i so n a n iz a n i o k r o g c e n t r a l n e g a p o s t e l j n e g a b lo k a . I d e jn i s t a t i č n i r a č u n D T S o b j e k t o v j e i z d e l a l p r o f . d r . E r v i n P r e l o g z g o b a s t im i p lo š č a m i , k a r b i z a i n s t a l a c i j s k o p r e c e j z a h t e v n e o b j e k t e D T S n a j ­ b o l j u s t r e z a lo . P r i i z d e l a v i g l a v n e g a p r o j e k t a p a so s e g o b a s t e p lo š č e s p r e m e n i l e v r e b r a s t e k o n s t r u k c i j e z a r a d i v e r t i k a l n i h i n s t a l a c i j i n s t r a n s k i h k o n z o ln i h h o d n i ­ k o v o b f a s a d a h t e r i z v e d b e a t r i j e v o b o b s to j e č e m p o s t e l j n e m o b j e k t u n a s e v e r n e m in j u ž n e m z a k l j u č ­ k u . P r o j e k t k o n s t r u k c i j D T S o b j e k t o v j e i z d e l a l I n ­ v e s t i c i j s k i z a v o d z a i z g r a d n jo T r g a r e v o lu c i j e v L j u b l j a n i , i n s ic e r o d g o v o r n a s t a t i k a p r o f . d r . E r v i n P r e l o g t e r J o ž e C o r e n , d ip l . in ž . g r . N a r a č u n a l n i k u I B M 1130 p a j e s k e l e tn o k o n s t r u k c i j o o b d e la l m a g . F r a n c C v e ta š p o S T R E S S m e to d i . C e lo tn i k o m p le k s D T S o b j e k t o v j e z a r a d i r a z ­ s e ž n o s t i r a z d e l j e n z d i l a t a c i j s k i m i r e g a m i n a p o ­ s a m e z n e o b je k t e : D — d v o e ta ž n i o b j e k t p r e d a v a l n i c i n s t r o j n ic n a j u ž n i s t r a n i v e l i k o s t i 4 9 ,3 0 X 38 ,50 m D l — z a k l j u č n i d v o e ta ž n i o b j e k t n a v z h o d n i s t r a ­ n i p o s t e l j n e g a o b j e k t a v e l i k o s t i 8 ,00 X X 4 6 ,5 0 m E — v h o d n i š t i r i e t a ž n i o b j e k t v e l i k o s t i 27,55 X X 72 ,80 m F — j u g o z a h o d n i o b j e k t 47 ,40 X 77 ,00 m G — s e v e r n o o d p o s t e l j n e g a b l o k a p e t e t a ž n i o b ­ j e k t v e l i k o s t i 47 ,4 0 X 81 ,00 m F , P — p o v e z o v a ln i o b j e k t m e d F in G n a z a h o d n i s t r a n i p o s t e l j n e g a b lo k a 7 ,42 X 28 ,00 m H — t r i e t a ž n i o b j e k t r a m p z a d o s to p v I I . i n I. k l e t t e r p r i t l i č j e n a z a h o d n i s t r a n i G o b ­ j e k t a , v e l i k o s t i 28 ,50 X 39 ,3 0 m K o n s t r u k c i j a o b j e k to v F in G j e š t i r i o z i r o m a p e t e t a ž n i s k e l e t s s t e b r i v r a s t r u v z d o lž n o 7 ,00 m , p r e č n o p a i m a d v e s t r a n s k i k o n z o ln i p o l j i 5 ,02 m in š t i r i n o t r a n j a p o l j a 12,53 + 12,00 + 12 ,00 + 12,53 m . S t e b r i n a n o t r a n j i h o s e h so d i m e n z i j e 0 ,50 X 1,00 m , o b s t r a n s k i h k o n z o ln ih p o l j i h p a 0 ,50 X 1,60 m . T lo r is n a d is p o z ic ija D T S o b je k to v Dl V z d o lž n o p o t e k a j o n o s i lc i : n o t r a n j i 1 ,00 X 0 ,40 m z v u t a m i n a s t e b r i h s k u p n e v i š in e 0 ,80 m . S t r a n s k a n o s i l c a d im . 2 ,30 X 0 ,40 m i m a t a v v s a k e m d r u g e m p o l ju v z d o lž n o r e g o š i r i n e 0 ,90 m z a v e r t i k a l n e i n ­ s t a la c i j e . P r e č n o j e r e b r a s t a k o n s t r u k c i j a 0 ,50 X 0 ,4 0 m n a 7 ,0 0 /3 s h o r i z o n t a l n i m i v u t a m i n a v z d o lž n ih n o ­ s i l c ih t e r e n im r a z d e l i l n im r e b r o m v v s a k e m p o l ju . P r e k t e g a p a j e p lo š č a d e b e l in e 12 c m . V iš in a k o n s t r u k c i j e j e b i l a s t i s n j e n a n a 40 c m z a r a d i v e r t i k a l n e o m e j i tv e v i š in e e ta ž z ž e z g r a j e ­ n im p o s t e l j n i m t r a k t o m , n a k a t e r e g a se v s e d r u g e z g r a d b e n a v e z u je jo . V s t a t i č n e m r a č u n u j e b i l u p o š t e v a n n a č i n g r a d n j e v f a z a h z a r a d i š i r i n e s t a v b e i n o m e j e n e g a p r o s t o r a s s o s e d n j im i s t a v b a m i o b n j i h . Ž e r j a v n a p r o g a j e b i l a p o s t a v l j e n a v z d o lž n o ( s e v e r — j u g ) v o s i o b j e k t a ta k o , d a s t a s e n o t r a n j i p o l j i (1 = 12 ,00 m ) v š i r i n i 2 X 9,00 m o d o s i d o g r a j e v a l i z u m i k a n j e m ž e r j a v a n a j u g (F) in n a s e v e r (G ). N e k a j t e ž a v so p o v z r o č a l i s t r a n s k i h o d n i k i s k o n z o ln im p o l je m 5 ,02 m v z g o r n j i h t r e h e t a ž a h z a r a d i p o d a l j š k a n a o b e h k o n c ih o b a t r i j i h 17 ,50 m , k i so s t a t i č n o r e š e v a n i k o t h o r i z o n t a l n e k o n z o le v r a v n i n i s t r o p n e k o n s t r u k c i j e z o d p r t i n a m i z a s t o p ­ n ic e . S t a t i č n a o b d e la v a e n e s t r a n s k e s k e l e t n e r a v n i ­ n e n a IB M 1130 p o S T R E S S m e t o d i j e s k o r a j z a ­ p o ln i l a k a p a c i t e to r a č u n a l n i k a p r i 146 p o l i c a h in 95 v o z li š č ih . U p o š te v a n i so t r i j e o b t e ž b e n i p r i m e r i : ■—• v e r t i k a l n a o b r e m e n i t e v , — o b r e m e n i t e v k o n z o ln e g a h o d n i k a k o t m r e ­ ž a s t i s i s t e m in v e r t i k a l n i s k e l e t n i r a v n in i , — h o r i z o n t a l n a p o t r e s n a o b r e m e n i t e v . V p e n j a n j e k o n z o l h o d n i k o v i n n a d v i š a n j e h o d ­ n i k a z a e n o e ta ž o s to jn ic z g o r a j j e z a h t e v a l o m o č ­ n e j š e s t e b r e v s t r a n s k i h r a v n i n a h , k a r s e j e p o ­ k a z a lo n e u g o d n o p r i r a z d e l i t v i h o r i z o n t a l n i h s e iz ­ m ič n ih o b r e m e n i t e v n a s t e b r e i n t e m e l j e z a r a d i v e č j e p o m ič n e to g o s t i t e h s t e b r o v p r o t i o s t a l i m v s r e d n j e m d e lu s t a v b e . T e m e l j e n j e j e b i lo i z v r š e n o to č k o v n o z d o p u s t ­ n o o b r e m e n i tv i jo t a l 4 k p / c m 2. T la so m e š a n a g r a ­ m o z n a s h o r i z o n t a l n i m i p l a s t m i k o n g l o m e r a t a i n v e č j i m i s a m ic a m i . S e iz m ič n o so b i l i o b j e k t i d i m e n z i o n i r a n i n a IX . p o t r e s n o s to p n jo s 50 °/o p o v e č a n je m . K o n s t r u k c i j e so p r e t e ž n o i z d e l a n e v M B 300 , d e ln o M B 400 in M B 200. A r m i r a n e s Č B R 40 , Č B R 35 in Č B M 50, s t e b r i in s t e n e p a s Č 0 2 0 0 . S tr o p n a k o n s t r u k c i ja F in G o b ­ j e k t a P r e č n i n o s ilc i n a d I. n a d s tr o p je m E o b je k ta z v e š a lk a m i s t ro p n e k o n ­ s t r u k c i je n a d v h o d n o av lo in z n a d s v e t lo b a m i S tr a n s k o k o n z o ln o p o lje n a d I. n a d s t r o p je m E o b je k ta Z a h o r i z o n t a l n i r a z v o d p r e c e j z a h t e v n i h i n s t a ­ l a c i j k l im e , p r e z r a č e v a n j a , o g r e v a n j a , d o v o d a in o d v o d a v o d e , m e d i c in s k ih p l in o v , e l e k t r i k e , c e v n e p o š t e i td . , b i b i la u g o d n e j š a g o b a s t a p lo š č a z a m e d - e t a ž n e k o n s t r u k c i j e , k a r p a z a r a d i k o n z o ln ih h o d n i ­ k o v in p o d a l j š k o v h o d n i k o v o b a t r i j i h n i b i lo m o ž ­ n o . V k a s n e j š i f a z i s e j e p a r e b r a s t a k o n s t r u k c i j a p o k a z a l a u g o d n e j š a z a v e r t i k a l n e p r e b o je m e d r e b r i p r i s p r e m e m b a h p r o g r a m a in š e le k a s n e j e z n a n e m e d ic in s k e o p r e m e . P r e d e l n e s t e n e s o b i l e i z v e d e n e n a k n a d n o a r ­ m ir a n o b e t o n s k e , d e b e l i n e 10 c m z u v r t a v a n j e m s i ­ d e r v p lo š č e . F a s a d e so b i le o b le č e n e s t o p lo tn o in h i d r o iz o ­ l a c i j o i n o b b e to n i r a n e z a r m i r a n o b e t o n s k i m i f a ­ s a d n i m i p lo š č a m i 3 ,50 X 4 ,20 X 0 ,10 m n a m e s tu . S i d r a n j e v n o s i ln o k o n s t r u k c i j o j e b i lo iz v r š e n o s s id r i , i z d e l a n i m i iz p lo č e v in e 10 m m iz j e s e n i š k e g a J E C O R j e k l a . K o n s t r u k c i j e š t i r i e t a ž n e g a v h o d n e g a E o b j e k t a so v s p o d n j i h d v e h k l e t n i h e t a ž a h p o d o b n e k a k o r p r i o b j e k t i h F i n G , r e b r a s t e v r a s t r u 7 ,00 X 11,00 m e t r a , v d e lu p o d p r i s t o p n o p lo š č a d jo z Z a lo š k e c e s te p a j e p lo š č a d e b e l in e 20 c m r a z p e t i n e 7,00 m n a r e b r i h 1 ,20 X 0 ,50 m z r a z p e t i n o p o 7 ,00 m . S u p e r s t r o p 35 c m n a d v h o d n o a v lo š i r i n e 21 ,40 m e t r a i n d o l ž in e 45 ,00 m s p r e č n i m i r e b r i n a 7,00 m j e o b e š e n n a s t r e š n o a r m i r a n o b e t o n s k o k o n s t r u k ­ c i jo r a z p e t i n e 21 ,40 n a d I. n a d s t r o p j e m ta k o , d a j e v h o d n a a v l a š i r i n e 20 ,05 m b r e z p o d p o r v p r i t l i č j u . P r e č n i s t r e š n i n o s i l c i 1 = 2 1 ,4 0 m n a s t r a n s k i h s t e b r i h so d i m e n z i j e 2 X 0 ,30 X 1 ,75 m a r m i r a n i v p o l j u z 2 X 18 0 24 Č B R 35 z v e š a lk a m i z a s u p e r s t r o p 4 X 30 X 50 m m Č N 22 p r i v a r j e n i m i s p o d a j in z g o r a j n a 2 / 2 0 z a s i d r a n j e v b e to n . V k o n č n i f a z i so v e š a lk e v I . n a d s t r o p j u z a š č i t e n e o g n j a v a r n o z a z b e s tn o o b lo g o in z a p r t e v p lo č e v i n a s t e š k a t l e 100 X 400 m m . V m e s n i p r e č n i n o s i lc i n a 3 ,50 m d im e n z i j e 2 X 0 ,25 X 1,75 m p a so a r m i r a n i z 2 X 9 0 24 Č B R 35 v p o l ju . M e d t e m i d v o jn im i n o s i lc i n a 3 ,50 m so p r e č ­ n e r e g e š i r i n e z a n a d s v e t lo b o I. n a d s t r o p j a . P a s m e d a v lo i n p r e d a v a ln i c a m i š i r i n e 5 ,20 m j e v z g o r n j i e t a ž i p r e k r i t p o d o b n o k o t h o d n ik i F in G s k o n z o ln im i r e b r i . K o n s t r u k c i j e t r e h p r e d a v a ln i c D o b j e k t a so a r ­ m i r a n o b e t o n s k e š k a t le , p r e k r i t e z r e b r a s t o k o n ­ s t r u k c i j o . Š i r i n e p r e d a v a ln i c so 12 ,00 , 10,90 in 10,90 z v m e s n im i p o l j i 3 ,00 m z a h o d n ik e . S to p n ič a s t a k o n s t r u k c i j a z a s e d e ž e im a v m e s n i p r o s t o r z a p r e ­ z r a č e v a n j e . O b lo ž n e fa s a d n e p lo šče , o b g la v n e m v s to p u v K lin ič n i c e n t e r — o b je k t E U D K 624.94 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) S T . 9-10, S T R . 218—221 Jože Coren, dipl. inž. gr.: OPIS KONSTRUKCIJ DTS OBJEKTOV KLINIČNEGA CENTRA V LJUBLJANI Celotne etažne površine objektov znašajo 40.000 m2. Skeletne konstrukcije so računane na IBM 1130 po STRESS metodi. Nakazana je problematika izbire kon­ strukcij pri zahtevanih instalacijah za tovrstne objekte. Potek gradnje Kliničnega UDK 691.11 P r i p r a v l j a l n a d e la s e g a jo v l e t o 1966, k o s e j e p r i č e lo r u š e n j e s t a n o v a n j s k i h h i š o b H o lz a p f lo v i , Z a l o k a r j e v i i n R a v n i k a r j e v i u l ic i , d a s e p r i p r a v i p o t r e b n i g r a d b i š č n i p r o s t o r z a g r a d n j o h o s p i t a l n e g a o b j e k t a . O b e n e m so p o t e k a l a s o n d a ž n a r a z i s k o v a ln a d e la , k i j i h j e i z v a j a l G e o lo š k i z a v o d n a o b m o č ju c e lo tn e g a k o m p le k s a b o d o č e g a K l i n ič n e g a c e n t r a . U D C 624.94 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) N R . 9-10, P P . 218—221 Jože Coren, civil, eng.: DESCRIPTION OF THE CONSTRUCTION OF DIAGNOSTICALLY-THERAPEUTIC-SERVICE UNITS OF LJUBLJANA CLINICAL CENTER Total floor areas of the units amount to 40.000 sq. m. The skeleton constructions are calculated by IBM 1130 with application of STRESS method. The problems concerning the choice of construction in exacting installations, such as dealt with in this kind of buildings, are indicated. centra v Ljubljani J A N E Z B R IC E L J , D IP L . IN Z . G R. B O R IS Š T R U B E L J, D IP L . IN Z . G R. G r a d n j a h o s p i t a l n e g a o b j e k t a s e j e p r i č e l a 15. 7. 1966, k o se j e z a č e l š i r o k i i z k o p g r a d b e n e j a m e in v z p o r e d n o s t e m p o s t a v i t e v v s e h p o t r e b n i h g r a d - b i š č n ih p o s t r o j e n j . N o s ile c v s e h d e l j e b i lo G P T e h n i k a iz L j u b ­ l j a n e s k o o p e r a n t i S G P S l o v e n i j a c e s te , G I P G r a d i s , G P O b n o v a in I M P z a v s a i n s t a l a c i j s k a d e la . I n v e - s t i t o r so b i l e K l in ič n e b o ln i š n ic e L ju b l j a n a . P r o ­ j e k t e z a h o s p i t a l n i a l i p o s t e l j n i o b j e k t so i z d e la l i p r i S lo v e n i j a p r o j e k t u , n a d z o r p a j e o p r a v l j a l I n ­ v e s t i c i j s k i z a v o d L j u b l j a n a ( s e d a j I n v e s t i c i j s k i z a ­ v o d z a i z g r a d n jo T r g a r e v o lu c i j e ) . H o s p i t a ln i o b j e k t le ž i v z p o r e d n o s t r a k t i P o l i ­ k l in ik e . O b j e k t j e s k e l e t n a a r m i r a n o b e t o n s k a k o n ­ s t r u k c i j a n a p a s o v n i h t e m e l j i h i n s t e m e l j n o p lo š č o v j e d r u o b j e k t a . S e s to j i iz d v e h k l e t i i n d e v e t i h e ta ž s k u p n e v i š in e 42 m n a d t e r e n o m . D o lž in a o b ­ j e k t a z n a š a 125 m in š i r i n a 30 m . Z a z id a n a p o v r š in a j e c a . 3750 m 2 s k o r i s tn o p o v r š in o c e lo tn e g a o b j e k t a 4 1 .250 m 2. O b j e k t j e d v a k r a t d i l a t i r a n ta k o , d a s e ­ s to j i iz d v e h t r a k t o v d o lž in e p o 45 m in s r e d n j e g a t r a k t a d o lž in e 35 m , o z n a č e n ih z A , B , C v s m e r i z a h o d — v z h o d . Z a r a d i z a h t e v e i n v e s t i t o r j a p o p o s p e š e n i g r a d ­ n j i so o b j e k t g r a d i l a v s a š t i r i g r a d b e n a p o d je t j a . T e m u p r i m e r n o j e b i lo p o t r e b n o u r e d i t i o r g a n iz a c i jo g r a d b iš č a , t a k o d a j e im e lo v s a k o p o d j e t j e p o p o l ­ n o m a d o lo č e n p r o s t o r d e lo v a n j a . K e r j e to n a r e k o ­ v a lo v e č p r o v i z o r i j e v k o t z a o b i č a jn o g r a d n jo , j e b i la u g o d n a o k o ln o s t v t e m , d a so s e k o r i s t i l e t u d i h iš e , k i so b i l e p r e d v id e n e z a r u š e n j e i n ž e i z p r a z ­ n j e n e , z a p o t r e b e g r a d b i š č a in n a d z o r a , k i p a t r e ­ n u t n o š e n i s o o v i r a l e g r a d n j e I. e ta p e . S o d e lu jo č a g r a d b e n a p o d j e t j a so o b j e k t g r a d i l a ta k o , d a j e G P T e h n i k a i z v a j a l o v s a ž e l e z o k r iv s k a d e la , G I P G r a d i s j e i z v a j a l v s a b e to n s k a d e la in p o l a g a n j e S u p e r v o t la k o v , S G P S l o v e n i j a c e s te j e i z v r š i lo v s a z e m e l j s k a d e la i n v e č in o o p a ž a r s k i h d e l, r a z e n B t r a k t a , k j e r s t a o p a ž e i z d e lo v a l i G P T e h ­ n i k a in G P O b n o v a . T a k n a č i n g r a d n j e j e o m o g o č a l z a r a d i v e l ik ih k o l ič in m a t e r i a l a h i t r o n a p r e d o v a n j e o b j e k t a , k a t e ­ r e g a b i e n o s a m o p o d j e t j e t e ž k o z m o g lo . T e ž a v a j e n a s t a l a p r i u s k l a j e v a n j u p o s a m e z n ih f a z d e l m e d i z v a ja lc i . Z a r a d i t e g a j e b i lo p o t r e b n o i z v a j a t i d n e v ­ n e k o o r d i n a c i j s k e s e s t a n k e v o d s t v e n e g a o s e b ja , n a k a t e r i h s e j e k o n t r o l i r a l d n e v n i o p e r a t i v n i p l a n in so s e d o lo č a le o p e r a t i v n e n a lo g e z a n a s l e d n j i d a n o z i r o m a g l o b a l n i o p e r a t i v n i p l a n . N a t a n a č i n j e b i l a d o s e ž e n a i z g r a d n j a e ta ž e v t r e h t e d n ih , p r i t e m p a j e b i la e n a e t a ž a z g r a j e n a c e lo v 14 d n e v ih , k a r j e p o m e n i lo r e k o r d v k l a s ič n i g r a d n j i . C e lo tn i o b j e k t p a j e b i l d o g r a j e n d o I I I . g r a d ­ b e n e f a z e d o d e c e m b r a l e t a 1967. P r i t e h d e l i h j e b i lo i z v r š e n o 2 2 .850 m 3 iz k o p a t e r 2665 m i n i r a n j a k o n g l o m e r a t a , n a d a l j e j e b i lo v g r a j e n i h 1 4 .444 m 3 b e to n a t e r 1840 to n a r m a tu r e . D o v r š i t v e n a d e la so s e p r i č e l a n a p o s t e l j n e m o b j e k t u 1. 3 . 1968. P r i t e h d e l i h so s o d e lo v a l i i s t i i z v a ja lc i , l e d a so s i d e la r a z d e l i l i lo č e n o p o t r a k t i h . V s a o b r t n i š k a i n i n s t a l a c i j s k a d e l a p a so p o t e k a l a p o d v o d s tv o m G P T e h n ik a . P r i t e m j e b i lo p o t r e b n o i z v r š i t i r e o r g a n iz a c i jo g r a d b iš č a . S t o l p n e ž e r j a v e so z a m e n j a l a G D -4 d v i ­ g a la . G r a d b i š č n i p r o s t o r j e b i l r a z d e l j e n m e d i z v a ­ j a l c i ta k o , d a j e v s a k e m u o m o g o č a l l a s tn o o r g a n i ­ z a c i jo z a d e l o b j e k t a , k i g a j e g r a d i l . N o v i p o s te l jn i o b je k t z g ra je n do t r e t j e fa z e ( ju ž n a s tra n ) P o g le d n a n o v i p o s te l jn i o b je k t za 1071 p o s te l j , k o je p re d n je g o v o ju ž n o fa s a d o s ta la še k o t la r n a za o s k rb o s t a r ih o b je k to v K lin ič n ih b o ln iš n ic s to p lo tn o e n e rg i jo f p s n s i « israW5* Z a z im s k o d e lo v l e t i h 1968— 1969 j e b i lo p o ­ t r e b n o o b j e k t p r e d h o d n o z a s te k l i t i , p r e s t a v i t i m a l - t a r n e v I . k l e t , k j e r j e b i l n a m e š č e n t e r m o g e n z a o g r e v a n j e m a t e r i a l a in s e j e m o n t i r a lo d o d a tn o d v i ­ g a lo v e n e m o d j a š k o v j e d r a z a t r a n s p o r t m a t e r i a l a . P r i d o v r š i t v e n i h d e l i h v e l j a o m e n i t i , d a s o se p o v s e m o b j e k t u i z v a j a l i p l a v a j o č i t l a k i s p o s e b n im p o u d a r k o m n a t e h n o l o š k i p r i p r a v i , n a d a l j e s o se v g r a j e v a l i k o v in s k i v r a t n i p o d b o j i p o c e lo tn e m o b ­ j e k t u t e r s o s e z a l i v a l i z b e to n o m . V s e s t e n e so se f i n a l i z i r a l e z b a k te r i c i d n im m o z a ik o p le s k o m , r a z e n t a m , k j e r so k e r a m ič n e a l i m a r m o r n a t e o b lo g e . V s a g r a d b e n a , o b r t n i š k a i n i n s t a l a c i j s k a d e l a so s e o d v i j a l a p o s i s t e m u z a k l j u č e v a n j a o d v r h n j e g a n a d s t r o p j a n a v z d o l . S k l e n j e n o j e n a m r e č b i lo , d a s e b o p r i č e lo p o s to p n o p r e s e l j e v a n j e o d d e lk o v K l i ­ n i č n i h b o ln iš n ic ž e p r e d c e lo tn o d o g r a d i t v i j o o b ­ j e k t a . T o j e n a r e k o v a lo d e j s tv o , d a j e z a r a d i o b ­ s e ž n o s t i i n k o m p l i c i r a n o s t i i n s t a l a c i j s k i h d e l ( g la v ­ n e s t r o j n i c e z a K l in ič n i c e n t e r so b i le p r e d v i d e n e v D T S o b je k t ih , k i p a š e n i s o b i l i z g r a j e n i ) t e r š e v e č j e k o l ič in e m a n j k a jo č e u v o z n e o p r e m e r o k d o ­ k o n č a n j a o b j e k t a n i b i l v d o g le d n e m č a s u . Z a to j e b i l p o s t e l j n i o b j e k t t a k r a t l e p r o v i z o r i č n o o s k r b o ­ v a n z e n e r g e t s k im i v i r i . P o g le d n a ju ž n o fa s a . 'o n o v e g a p o s te l jn e g a o b je k ta po p o ru š itv i k o t la rn e in p r ik l ju č i t v i n i m a g i­ s t r a ln i v o d L ju b l ja n s k e to p la rn e K o n e c l e t a 1970 j e b i lo n a jp r e j d o k o n č a n o V I I I . n a d s t r o p j e C i n B t r a k t a , t a k o d a j e b i la m o ž n a v s e l i t e v K l i n i č n i h b o ln iš n ic . N a to j e s l e d i lo p o ­ s to p n o v s e l j e v a n j e o d d e lk o v K l in ič n ih b o ln iš n ic in j e b i lo l e t a 1973 v s e l j e n o že I. n a d s t r o p je . S e d a j j e v u p o r a b i ž e v e s o b j e k t , r a z e n r e s t a v r a c i j e i n f i z i o t e r a p i j e v I . k l e t i , k j e r p a b o d o d e la z a k l j u č e n a d e c e m b r a l e to s , k o b o o b j e k t v c e lo t i p r e d a n i n v e ­ s t i t o r j u . P r i t e j g r a d n j i j e b i lo z a p o s le n ih n a c e ­ l o tn e m o b j e k t u d n e v n o o d 200— 300 d e la v c e v . Š e k o so s e i z v a j a l a z i d a r s k a d e la n a p o s t e l j n e m o b ­ j e k t u , so s e p r i č e l i g r a d i t i l e t a 1969 D T S o b j e k t i ( d i a g n o s t i č n o - t e r a p e tv s k o - s e r v i s n i o b je k t i ) , k i so s e s t a v n i d e l K l i n i č n e g a c e n t r a i n n e p o s r e d n o f i z i č ­ n o p o v e z a n i s p o s t e l j n i m o b je k to m . P r i č e lo s e j e g r a d i t i n a j u ž n i s t r a n i p o s t e l j n e g a o b j e k t a s t r a k t o m D , k i s e r a z t e z a v z d o lž C t r a k t a p o s t e l j n e g a o b j e k t a i n v s e b u j e O t r o š k i o d d e le k in p r e d a v a ln i c e z g a r d e r o b a m i in s e m in a r j i v t r e h e t a ­ ž a h , n a d a l j e E t r a k t , k i l e ž i o b B t r a k t u p o s t e l j n e g a o b j e k t a in s e s t o j i iz d v e h k l e t i , h a l l a i n I . n a d ­ s t r o p j a . D ia g n o s t ič n o - te r a p e v tsk i in ser v isn i o b jek ti: grad b en a d e la v b o d o čem c e n tr a ln e m R T G in š t itu tu (I. nad strop je ju žn eg a d e la D T S ob jek to v ) F t r a k t j e p o o b s e g u in p o m e m b n o s t i n a jv a ž ­ n e j š i o b j e k t n a j u ž n i s t r a n i i n le ž i v z d o lž A t r a k t a p o s t e l j n e g a o b j e k t a , s e s to j i p a s e iz d v e h k l e t i in d v e h z g o r n j i h g a r a ž . N a s e v e r n i s t r a n i p o s t e l j n e g a o b j e k t a j e b i l v g r a d n j i G t r a k t , k i j e p o v e l ik o s t i i n p o m e m b n o s t i p o d o b e n F t r a k t u i n le ž i v z d o lž A t r a k t a p o s t e l j n e ­ g a o b j e k t a t e r s e s e s to j i iz d v e h k l e t i i n t r e h e ta ž . I z v a j a l c i so b i l i n a t e h o b j e k t i h i s t i s te m , d a so s i d e la d o t r e t j e g r a d b e n e f a z e r a z d e l i l i p o p o ­ s a m e z n ih t r a k t i h , l e d o v r š i t v e n a i n i n s t a l a c i j s k a d e la so se i z v a j a l a p o d v o d s tv o m G P T e h n ik e z a c e lo t e n D T S o b j e k t . D e la n a D T S o b j e k t i h so z a h t e v a l a p o n o v n o p r e u r e d i t e v g r a d b i š č a z n o v im i p r o v i z o r i j i z a g a r ­ d e r o b e , j e d i ln ic e , p i s a r n e . P o n o v n o so b i l i p o t r e b n i s t o l p n i ž e r j a v i z a G , F , E in D t r a k t . P r i z e m e l j s k i h d e l ih z a D T S o b j e k t e so se p o ­ j a v l j a l e k o m p l ik a c i j e , k a j t i n a t e m o b m o č ju j e b i lo d o s t i p o d z e m n ih i n s t a l a c i j , k a t e r e j e b i lo p o t r e b n o p r e s t a v l j a t i a l i d r u g a č e v a r o v a t i . P o s e b n o o v i r o p r i g r a d n j i j e p r e d s t a v l j a l m a g i s t r a ln i v o d L ju b l j a n s k e t o p l a r n e , k i p o t e k a s k o z i v e s j u ž n i d e l D T S o b ­ j e k t o v v o b m o č ju I I . k l e t i i n g a j e b i lo p o t r e b n o f i k s i r a t i n a z a to d o lo č e n i d v e v r s t i s t e b r o v v z d o lž D T S o b je k to v , k i so s i c e r v s i s k e l e t n e k o n s t r u k c i j e , v g l a v n e m t o č k o v n o t e m e l j e n e . N a d a l j n j o o v i r o j e p r e d s t a v l j a l a b iv š a k a lo r i č n a c e n t r a l a , k i jo j e b i lo p o t r e b n o p o r u š i t i , k e r j e l e ž a l a n a o b m o č ju F t r a k ­ ta . Z a to j e b i lo p o t r e b n o p r e d h o d n o o s k r b e t i v s e o b j e k t e K l i n i č n i h b o ln iš n ic , k i j i h j e d o t e d a j o g r e ­ v a l a k a l o r i č n a c e n t r a l a , s t o p l a r n i š k i m to p lo v o d n im o m r e ž je m . M e d d r u g i m j e b i lo v t e j z v e z i p o t r e b ­ n o z g r a d i t i t o p lo t n o p o s t a jo v I I . k l e t i E t r a k t a , k i s lu ž i z a o g r e v a n j e c e lo tn e g a K l in ič n e g a c e n t r a . N a c e lo tn e m o b m o č ju K l in ič n e g a c e n t r a j e b i l a p r e ­ c e j š n j a o v i r a p r i n a p r e d o v a n j u d e l v t e m , d a s e j e p o j a v i l s lo j k o n g l o m e r a t a n e k a k o 2— 3 m p o d p o ­ v r š j e m in j e b i lo n a j v e č k r a t p o t r e b n o m in i r a n j e . T u d i n a D T S o b j e k t i h j e b i lo n u j n o n a g lo g r a ­ d i t i , k a j t i t u k a j so l e ž a le v s e g l a v n e s t r o j n i c e z a P o g le d n a z a h o d n o fa s a d o D T S o b ­ je k to v p o n a m e s t i tv i Iz o la c ije In s id e r , p r ip r a v l je n ih za b e to n i r a n je fa s a d n ih p lo šč iz b re č a s te g a b e to n a n e m o te n o f u n k c io n i r a n j e c e l o t n e g a K l in ič n e g a c e n t r a , p o s e b n o z o z ir o m n a to , d a j e b i l p o s t e l j n i o b j e k t ž e d e ln o v s e l je n . I z i s t e g a v z r o k a j e b i l a v e ­ l i k a p o t r e b a p o d i a g n o s t i č n o - t e r a p e v t s k i h i n s e r ­ v i s n ih o d d e lk ih . V e l ik e p a so b i l e t u d i p o t r e b e p o p r e d a v a l n i č n i h p r o s t o r i h . Z a to so s e t u d i n a D T S o b j e k t i h f o r s i r a l a z a k l j u č n a d e l a p o p o s a m e z n ih t r a k t i h in e t a ž a h p o s to p o m a p o p r i o r i t e t i k o r i s t n ik a . P r i t e h d o v r š i t v e n i h d e l ih , k o t s i c e r p r i v s e h t r a k t i h K l in ič n e g a c e n t r a , j e p r e d s t a v l j a l o p r i g r a d ­ n j i p o s e b n o z a h t e v n o s t d e j s tv o , d a j e b i l a v t l a k ih , s t e n a h in z l a s t i n a d t e h n i č n im i s t r o p o v i m n o ž ic a i n s t a l a c i j , k a t e r e j e b i lo p o t r e b n o š č i t i t i p r i i z v a ­ j a n j u p l a v a j o č i h t la k o v , v t a n k i h 12 c m b e to n s k ih p r e d e l n ih s t e n a h p a p u š č a t i v t a n a m e n u t o r e a l i j i h v k l ju č e v a t i v t . im . m o n ta ž n e D O N N s te n e . T a k o j e b i l a n a j p r e j d o v r š e n a in i z r o č e n a v o b r a t o v a n j e l e t a 1972 c e n t r a l n a k u h i n j a v I. k l e t i F t r a k t a v v e l ik o s t i c a . 25 0 0 m 2. I s t e g a l e t a j e s e n i j e b i la o t v o r i t e v p r e d a v a ln i c s s k u p n o k a p a c i t e to 272 s e d e ž e v , t e r E t r a k t a z g l a v n i m d o s to p o m . V l e t u 1973 j e b i l a a v g u s t a d o k o n č a n a r e n t g e n ­ s k a e ta ž a v I. n a d s t r o p j u F t r a k t a , n a to l e t a 1974 f e b r u a r j a k l i n i č n a f i z io lo g i ja v p r i t l i č j u F t r a k t a , v s a k a v v e l i k o s t i c a . 2500 m 2. V z a č e t k u l e t o š n j e g a l e t a so s e p r i č e le d o g r a j e ­ v a t i e ta ž e v G t r a k t u , k o j e b i l a o t v o r i t e v c e n t r a l n e p r a ln i c e v I I . k l e t i , n a to v a p r i l u o t v o r i t e v o p e r a c i j ­ s k e g a b lo k a v I. n a d s t r o p j u v v e l i k o s t i c a . 3000 m 2, s l e d i lo j e d o k o n č a n je c e n t r a l n e g a l a b o r a t o r i j a v p r i t l i č j u t e r v z a d n je m m e s e c u š e d o k o n č a n j e s t e r i ­ l iz a c i je i n c e n t r a l n e l e k a r n e v I. k l e t i , k a r t u d i p r e d s t a v l j a c a . 3200 m 2 p o v r š in e . D o d e c e m b r a l e ­ to s p a b o d o g r a j e n a š e u r g e n c a v p r i t l i č j u in p o r o d ­ n i š tv o v I I . n a d s t r o p j u G t r a k t a . C e lo tn i D T S o b j e k t i z a v z e m a jo z a z id a ln e p o v r ­ š in e c a . 9400 m 2, p r i t e m p a j e k o r i s t n e p o v r š i n e c a . 4 0 .000 m 2. Z a g r a d n jo D T S o b j e k t a j e b i lo i z v r š e n o 7 1 .7 0 0 k u b i č n i h m e t r o v iz k o p o v t e r 2493 m 3 m i n i r a n j a k o n g lo m e r a t a . V s k e l e tn e k o n s t r u k c i j e j e b i lo v g r a ­ j e n o 19.759 m 3 b e to n a t e r 2112 t a r m a t u r e . P r i d o v r š i t v e n ih d e l ih n a K l in ič n e m c e n t r u j e s o d e lo v a la v e č in a v e č j ih o b r t n i š k ih i n m o n ta ž n ih p o d j e t i j iz S lo v e n i je , n e k a t e r i t u d i iz d r u g i h r e ­ p u b l ik , k o t t u d i v r s t a i n o z e m s k ih d o b a v i t e l j e v m e ­ d ic in s k e o p re m e , d v ig a l t e r i n s t a l a c i j s k i h n a p r a v in d r u g i h v g r a j e n ih m a t e r i a lo v . M e d g r a d n jo K l in ič n e g a c e n t r a so b i l i i z v e d e n i p o d z e m n i h o d n ik i , k i p o v e z u j e j o K l i n ič n i c e n t e r s K l in ič n im i b o ln iš n ic a m i , n a d a l j e z I n f e k c i j s k o k l i - P o g ie d p ro t i lo ž i in f o r m a to r ja v v h o d n e m h a l lu m e d g r a d n jo I z v a ja n je z a k l ju č n ih d e l v D T S o b je k t ih n ik o in p r e k M e d ic in s k e f a k u l t e t e , k i p a j e še v g r a d n j i , s p o r o d n iš n ic o . N a s e v e r n i s t r a n i p o s t e l j n e g a o b j e k t a j e z g r a ­ j e n o p r e č r p a v a l i š č e o d p a d n ih v o d , k i s e i z t e k a jo p o k a n a l i z a c i j s k e m o m r e ž ju iz v s e h I I . k l e t i K l in ič n e g a c e n t r a , k e r so t l a t e h k l e t i n i ž j a o d n i v o ja g r a v i - t a č n e k a n a l i z a c i j e t e g a o b m o č ja . P r e č r p a v a l i š č e v g r a v i t a č n o k a n a l i z a c i jo j e i z d e la lo K o m u n a ln o p o d ­ j e t j e K a n a l i z a c i j a , s e g a p a 12 m p o d t e r e n o m in m e r i v p r e m e r u 7 m . V l e t o š n j e m l e t u se j e p r i č e l g r a d i t i t u d i H o b ­ j e k t , k i p r e d s t a v l j a s p i r a ln e d o v o z n e r a m p e v II ., I. k l e t i n p r i t l i č j e G t r a k t a z z a h o d n e s t r a n i . D e la i z v a j a G I P G r a d i s , k i j i h b o d o k o n č a l v l e to š n j e m d e c e m b r u . G r a d n j a K l i n ič n e g a c e n t r a se t a k o v l e to š n j e m l e t u z a k l j u č u j e , s a j b o K l in ič n i c e n t e r k o n e c l e t a v c e lo t i p r e d a n v u p o r a b o . S t e m s e k o n č u je e n a n a jb o l j p o m e m b n ih in g r a n d io z n ih i n v e s t i c i j p o v o j n i v n a š i r e p u b l ik i . V g o r n j e m s e s t a v k u j e p o d a n l e k r o n o lo š k i p r e ­ g le d g r a d n je , k e r o m e je n i p r o s t o r n i t i n e d o p u š č a , cia b i d e t a j l n o o b r a v n a v a l i r a z n e p r o b l e m e p r i o r ­ g a n iz a c i j i i n i z v a j a n j u r e l a t i v n o z a h t e v n i h d e l, z l a ­ s t i z a k l j u č n i h , k i j i h p r i te j g r a d n j i n i b i lo m a lo . U D K 691.11 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) S T . 9-10, S T R . 221—226 Janez Bricelj, dipl. inž. gr. Boris Štrubelj, dipl. inž. gr.: POTEK GRADNJE KLINIČNEGA CENTRA V LJUBLJANI Članek prikazuje postopno rast grandioznega kompleksa novega medicinskega centra v Ljubljani, sicer v zelo skrčenem obsegu, ki pa vendarle vsebuje zlasti kvantitativne obrise del in najbolj značilne mejnike v teku gradnje. U D C 691.11 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) N R. 9-10, P P . 221—226 Janez Bricelj, civ. eng.: Boris Štrubelj, civ. eng. COURSE OF CONSTRUCTION OF CLINICAL CENTER IN LJUBLJANA The authors present the gradual growth of the gigant building of Clinical Center in Ljubljana restric­ ting himself to outline the quantitative aspect as well as the most characteristical landmarks of its construc­ tion. Projektiranje in izvedba instalacijskih naprav v Kliničnem centru v Ljubljani UDK 621.9.06.002.51 G r a d n j a m o d e r n e n o v e b o ln ic e v L j u b l j a n i s e j e s n o v a l a ž e 15 l e t . L e t a 1960 so s e z a č e le p r v e š t u ­ d i j e i n p r o j e k t i z a g r a d n j o o b je k to v , k i d a n e s t v o ­ r i j o K l i n i č n i c e n t e r . G le d e n a v e l ik d e le ž i n s t a l a c i j , k i p r e d s t a v l j a j o n a d 30 °/o c e lo tn e v r e d n o s t i , j e p o d ­ j e t j e I M P ž e o d p r v e g a d n e s o d e lo v a lo p r i i z d e l a v i i d e j n i h i n k a s n e j e g l a v n i h p r o j e k t o v in s t a l a c i j , k i j i h j e v l e t i h 1968 d o 1975 t u d i r e a l iz i r a lo . M IR A N G O M O L , D IP L . IN Z . ST R . V K l i n ič n e m c e n t r u so i n s t a l i r a n e n a s l e d n j e v r s t e i n s t a l a c i j : — p r i k l j u č n e v r o č e v o d n e in p a r n e t o p l a r n i š k e p o s t a je , — i n s t a l a c i j a c e n t r a l n e g a o g r e v a n j a , — i n s t a l a c i j e t o p le in m r z l e v o d e , h i d r a n t n o o m r e ž je , l i t o ž e l e z n e f e k a l n e i n m e t e o r n e k a n a l i ­ z a c i je , I n s ta la c i je v te h n ič n e m s t r o p u o p e ra c i js k e g a b lo k a P o g le d v te h n ič n i s t ro p o p e ra c i j s k e g a b lo k a s p o lo ž e n im i in s ta la c i ja m i — instalacija mestnega plina, — instalacija medicinskih plinov, kisika, va­ kuuma, dušikovega oksidula in kompromiranega zraka s pripadajočimi strojnicami, — klimatizacija oziroma prezračevanje vseh objektov, — trafo postaja, — instalacija jakega toka, — instalacija luči, — strelovodna naprava z ozemljitvijo, — naslednje šibkotočne instalacije: — telefonske napeljave s telefonsko centralo za 3000 priključkov, — interfonska instalacija, — SAN — skupinska antenska naprava, — centralno ozvočenje, — avtom atski požarni javljalci s centralo, — centralni EKG, — brezžični klic oseb, — pnevm atska pošta. Leta 1966 se je začel zidati hospitalni del s 1125 posteljami, leta 1969 pa pripadajoči funkcionalni del, imenovan diagnostično-terapevsko-servisni ob­ jekti. Hospitalni del v sklopu novih del je danes v glavnem že zgrajen in tudi vseljen. Te dni je šel v obratovanje, kot zadnji, Oddelek za fizioterapijo, ki bo dokončno opremljen do konca leta 1975. Vse- b o h o ri fi e v a u li c a V tt-E3 H u o 0 iz c M 0 0 'F ' 0 * 2 0 J5 'g ° S £ N O) $2 **" =j F 03 - E £ o -D C r 03 -0 -do co d o J Z ^ ~ 0 O. 0 O .2 % c 'Z 'o o- iz c 0 — - 0 m-: n c o N o - 0 O 0 N 0 ~ S >s ® s ra'~ 8Q. O. O 0 v O) > >o o 0 0 T3 TJ 0■O "Oo O O JZ JZ 'c j*:>coS j*:>0 0 O)'c 0 'c O o C-Q -Q S 0 0 O0 Ö 0 ■ — 03̂ 0 — 2 'E j*; c 'E 0 Q.■o Z3■00 v>oJZE ° "° 0 r © —0 o Nir ONj* > Cl>0 0 n O "O "D £ > L 0a c njegoševa ulica In s ta la c i je v te h n ič n e m s tro p u o p e ­ r a c i j s k e d v o ra n e p r e d m o n ta ž o P r ip r a v a s a n i t a r n e to p le v o d e v s t r o jn ic i F s to p lo tn im i iz m e n je ­ v a lc i in a k u m u la to r j i ljevanje hospitala je potekalo etapno. Prvi bolniki so šli v objekt 22. decembra leta 1970. V hospitalnem delu so od 2. do 8. tipične etaže s po 128 bolniškimi posteljami. Bolniške sobe imajo eno, dve, tr i in šest postelj. Razmeščene so na južni in severni stran i obeh kril. V srednjem delu so raz­ porejeni medicinsko servisni in pomožni prostori. Vse bolniške sobe imajo lastne sanitarne in toa­ letne prostore, ki so skupne za eno šestposteljno, za dve triposteljni in za dve dvoposteljni, enoposteljne pa imajo svoj sanitarni toaletni element. V vsaki bolniški sobi je centralni dovod kisika, vakuum a in kom prim iranega zraka. Enako je to izvedeno tudi v ordinacijah in v vseh prostorih, k jer na kakršenkoli način zdravijo bolnike. V bolniških sobah za težje kardiorespiratorne in druge bolnike in v prostorih za intenzivno nego, terapijo in podobno ter v vseh ordinacijah je izvedena instalacija za prenašanje elektrokardiogram skih posnetkov v diagnostični center, to je v kardiološki del centra za kardiorespi- C rp a ln i a g re g a t i za v ro č o v o d o in k o n d e n z a t v to p lo tn i s t r o jn ic i F ratorno diagnostiko, nameščen v I. kleti v okviru računalniškega centra — CROP. Zaradi take tehnične opremljenosti bolniških sob se v vsaki sobi lahko zdravijo težki bolniki in to prispeva k univerzalnosti bolniških sob. Vse zgoraj navedene tehnične naprave, to je medicinski plini ter priključki na jaki in šibki tok, so skupno z razsvetljavo povezane v instalacijskem elementu, ki gre po vsej dolžini sobe nad vzglavjem bolniških postelj. Za zvezo med bolniki in bolniškimi sestrami je predvidena svetlobna klicna govorna naprava. Bol­ nik, ki kliče sestro, lahko z njo govori in ji pove svoje želje. Sestra lahko na podlagi pogovora od­ loči, ali se bo pozivu takoj odzvala, ali pa bo opra­ vila še kakšno drugo nujnejšo nalogo. Bolnik se na E le k tr ič n e ra z d e l i ln e o m a re v to p lo tn i s t ro jn ic i F R a z v i ja lc i n iz k o t la č n e p a re v s t r o j ­ n ic i F z a p o t r e b e k u h in je in za v la ž e n je k l im a t iz i r a n e g a z ra k a T o p lo tn i r a z d e l i lc i in m e š a ln a p o ­ s ta j a za p o tr e b e k l im a ts k ih n a p r a v D T S o b je k to v tak način prepriča, da je sestra slišala njegovo proš­ njo, ima občutek večje varnosti in je pomirjen. Ta interkom unikacijski sistem sestram prih ran i mnogo časa, hkrati pa omogoči, da poziv v vsakem prim eru pride do medicinskega osebja ne glede na to, na katerem mestu je v oddelku. Klic se prekine šele takrat, kadar se sestra odzove bolniku oziroma sama v bolniški sobi, iz katere je bila poklicana, prekine delovanje klicne naprave. Na isti klic in si­ stem so vezani tudi sanitarno toaletni prostori, od­ koder bolnik v sili lahko pokliče sestro, a ona samo v tem prostoru lahko prekine klicni mehanizem. Razen tega po tem istem sistemu lahko po potrebi sestra pokliče višjo sestro oziroma zdravnika, če je potrebna še dodatna zdravniška pomoč. Zgoraj navedene šibkotočne instalacije danes niso nobena razsipnost pri oprem ljanju m odernih A k u m u la to r j i to p le v o d e in m e h č a ln a n a p r a v a v s t r o jn i c i F bolnišnic, am pak jih najdemo v vseh večjih pa tudi manjših novejših bolnišnicah, ki jih gradijo po sve­ tu. V hospitalnem delu imamo še telefonske in in- terfonske naprave, sistem za brezžični klic oseb, pnevmatsko cevno pošto za hiter transport doku­ m entacije in zdravil, rentgenskih posnetkov in la­ boratorijskih vzorcev krvi. Vse te m ehanizirane in avtom atizirane naprave ne razbrem enjujejo samo osebja, ampak predvsem pomagajo pri večji ekspeditivnosti internega poslo­ vanja v bolnici. V I. nadstropju hospitalnega objekta sta Oddel­ ka za intenzivno nego in opekline. To sta v izolacij­ skem pogledu najbolj zahtevna objekta, kar smo jih doslej pri nas gradili. Oddelek za opekline ima 26 postelj, od teh po­ lovico za otroke. V dvoposteljnih sobah je 18 postelj za normalno zdravljenje, za zdravljenje najhujših opeklin pa je osem postelj v enoposteljnih sobah — izolacijskih kom pletih z dvema nadzornima mesto­ ma za sestre. Taka funkcionalna ureditev in medicinski po­ goji seveda zahtevajo absolutno klimatizacijo steril­ nega zraka z avtomatsko regulacijo tem perature od + 18° C do +32° C in relativne vlage. Zrak se prek mehanskih filtrov filtrira še z elektrostatičnim filtrom in na koncu z absolutnimi filtri. Vlaženje zraka je s parnim i vlažilci, tako da je onemogočena vsaka okužba in je dosežena naj višja možna sterilnost. V Oddelku za intenzivno nego, ki ima 42 po­ stelj, je izvedena dvokanalna klima. Zahteve po regulaciji so prav tako stroge kot v opeklinskem oddelku, glede sterilnosti zraka pa ni potrebno imeti elektrostatičnih in absolutnih filtrov. V o d o v o d n a r a z d e l i ln a p o s ta ja v s t r o jn ic i G Oddelek ima svoj osciloskop in kalkulator (on-line), predviden pa je sistem za avtomatsko obdelavo podatkov. Vse zelo zahtevne komandne pulte smo izdelali po načrtih projektivnega biroja IMP v TOZD Tovarna elektro naprav IMP. V pritličju sta Oddelka za otroško kirurgijo s kompletno operacijsko dvorano, Oddelek hemodia- lize in stalne internistične službe. Ti oddelki so v instalacijskem pogledu opremljeni podobno kot ti­ pične etaže. V I. kleti je centralni računski center CROP in oddelek za mikroskopsko arhiviranje. Glede na različne dodatne toplotne obrem enitve prostorov je v teh oddelkih instalirana tudi dvokanalska klima naprava. Južni del diagnostično-terapevtsko-servisnega objekta, k jer so tri am fiteatralne klinične preda­ valnice s pripadajočimi sem inarskim i prostori, glav­ ni vhod s garderobami in sanitarijam i, adm inistra­ cijo, Rentgenski oddelek, Oddelek za klinično fizio­ logijo s trem i kliničnimi inštitu ti te r centralna kuhinja s kapaciteto 3000 obrokov te r pripadajoče strojnice, je bil že v letu 1973 v celoti izdelan. Se­ verni del DTS objekta s porodnim blokom, opera­ cijskimi dvoranami, urgenco, lekarno, sterilizacijo in pralnico z dezinfekcijo pa v letu 1975. Glede na razporeditev objektov in ker se je objekt gradil v več fazah, je bil sistem klimatizacije izbran tako, da so naprave za dovod zraka name­ ščene v treh glavnih strojnicah v kleteh traktov D in F za južni del DTS objektov in G objekta za severni del. V vsaki od teh strojnic je p redpriprava zraka, k jer se zrak filtrira in pozimi segreva na +17° C. Predpripravljeni sveži zrak se razdeli v posamezne klimate, kjer se dokončno pripravi na potrebno stanje in se nato po kanalih razvede do prostorov. Število posameznih klima naprav je bilo dolo­ čeno tako, da vsaka naprava oskrbuje z zrakom T o p lo tn a p o s ta ja z a c e n t r a ln o o g re v a n je o b je k ta G m e d m o n ta ž o P r ik l ju č n a p a r n a p o s ta j a z re d u - c irn im i p ro g a m i za p o t r e b e p r a l ­ n ic e , s te r i l iz a c i je in le k a rn e S i f p K lim a s t r o jn ic a t r a k t a G skupino prostorov, ki so med seboj funkcionalno odvisni in imajo približno enake toplotne obreme­ nitve. V prim eru, da so v skupini prostorov, ki jih napaja ena dovodna naprava, večje razlike v to­ plotnih obremenitvah, je ta naprava razdeljena v posamezne cone. S tem so doseženi prim erni obra­ tovalni pogoji v vseh prostorih. Večina prostorov v DTS objektih je klim atizi­ rana, to je ogrevana, hlajena in vlažena. Vse zu­ nanje stene, streha so transmisij sko pokrite z radia- torskim ogrevanjem. Načelno prostori z okni nimajo um etnega pre­ zračevanja, razen če ni bilo to posebej zahtevano zaradi posebnih pogojev, na prim er sterilni hodnik pri operacijskih sobah. Skupna količina zraka za prezračevanje hospi- tala in DTS objektov je 687.000 m3/h, grelniki imajo toplotno zmogljivost 11,000.000 kcal/h, hladilniki hladilno moč 3,000.000 kcal/h, vlažilniki zmogljivost G = 2500 kg pare/h. Grelniki za predpripravo zraka so računani na vodo 90/60° C, za dogrelnike sistem 70/50° C. Hladil- V o d o v o d n a r a z d e l i ln a p o s ta ja t r a k t a G z a v to m a tič n o m e h č a ln o n a p ra v o niki imajo sistem 5/10° C. Za parne vlažilce je niz­ kotlačna para 0,5 atn. Za pripravo hladne vode sta m ontirana dva hladilna kom presorja s kapaciteto po 1,500.000 kcal na uro. Hladilna stolpa sta m ontirana na strehi hospitala. V objektu je trafo postaja s sedmimi suhimi transform atorji z močjo po 1000 kVA, skupaj torej 7000 kVA. Klinični center je dvostransko napajan in sicer iz TP Center in TP Moste. Razen tega ima U D K 621.9.06.002.51 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) ST . 9-10, S T R . 226—235 Miran Gomol, dipl. inž. str.: PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA INSTALACIJSKIH NAPRAV V KLINIČNEM CENTRU V LJUBLJANI Avtor podaja kratek opis vseh instalacij v Kli­ ničnem centru v Ljubljani, posebej za hospital in DTS objekte s posebnim ozirom na večfazno gradnjo celot­ nega kompleksa. predvideno še strojnico za tr i diesel agregate s kapaciteto po 550 kVA, od katerih je prvi že mon­ tiran, drugi pa bo do m arca 1976. Kljub dejstvu, da bo Klinični center dograjen v letu 1975 in predan uporabnikom, bo potrebno v prvi polovici 1976. leta zaključiti še dela na cen­ tralnem komandnem prostoru in m ontirati še del neobhodno potrebne uvožene opreme, ki bo zaradi novih uvoznih režimov prišla predvidom a na grad­ bišče šele konec leta 1975 oziroma v letu 1976. U D C 621.9.06.002.51 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) N R . 9-10, P P . 226—235 Miran Gomol, mech. eng.: CLINICAL CENTER INSTALLATIONS Clinical Center installations of the hospital and diagnostically-therapeutic-service units separately are briefly reviewed with a special regard being paid to the construction of the whole building, performed in many phases. Potek in način financiranja Kliničnega centra v Ljubljani ter prikaz investitorjeve organizacije UDK 658.14 MARJAN GASPARI, DIPL. INZ. GR. Začetek prvih priprav za gradnjo današnjega Kliničnega centra sega v leto 1961, ko je bil sprejet Odlok o ustanovitvi sklada za gradnjo Splošne bol­ nice v L jubljani in Odlok o ustanovitvi okrajnega sklada za medicinske centre (Glasnik, št. 49-59/61 in št. 94-93/61). Oba dokumenta sta prenehala veljati z novim Odlokom o ustanovitvi medobčinskega sklada za skupno financiranje gradnje in opreme bolnišnic na območju okraja L jubljana, katerega je sprejela okrajna skupščina L jubljana 28. junija 1963. leta (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 46/63). Novo ustanovljeni medobčinski sklad je razpo­ lagal ob ustanovitvi z naslednjim i sredstvi: — prispevek občin na območju okraja L jub­ ljana, ki je znašal za 1963. leto 400 milijonov dinar­ jev, za 1964. leto 1600 milijonov dinarjev, za 1965. leto 1600 milijonov dinarjev in za 1966. leto 1000 milijonov dinarjev. Skupaj torej 4600 milijonov dinarjev; — sredstva po dogovoru o skupnem financi­ ran ju nove bolnišnice v Ljubljani, ki je bil sklenjen dne 26. aprila 1963. leta med Izvršnim svetom SRS in med Okrajnim ljudskim odborom Ljubljana; — sredstva, zbrana za gradnjo in za opremo bolnišnic na območju okraja Ljubljana; — posojila; — razni dohodki (dotacije, darila, prispevki, volila itd.). Iz sredstev sklada so se delno financirale tudi gradnje in oprema bolnišnice v Trbovljah, bolniš­ nice v Novem mestu in Zdravstveni dom v Kočevju. Okrajna skupščina Ljubljana je sprejela dne 28. junija 1963 (Glasnik, št. 52/63) tudi investicijski program za gradnjo nove bolnišnice v Ljubljani. Ta program je določal število postelj (850 postelj v hospitalu in 34 postelj v medicinsko-funkcional- nem delu), razporejenih v 6 oddelkih, s skupno bruto površino 20.836 m 2. Investitor gradnje je bila Okrajna skupščina Ljubljana, njen zastopnik pa medobčinski sklad za skupno financiranje gradnje bolnišnice okraja Ljubljana. Investicijska vsota je bila izračunana v višini 7.091,440.000 dinarjev. Skupščina okraja L jubljane je dne 25. marca 1965 (Glasnik, št. 15/65) sprejela še Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi medobčinskega sklada za skupno financiranje gradnje in opreme bolnišnic na območju okraja Ljubljana, s katerim je natančneje določila delo sklada. Dne 15. septem bra 1966 pa so skladno z zako­ nom o odpravi okrajev sprejele vse prizadete ob­ činske skupščine Odlok o odpravi sklada za izgrad­ njo bolnišnic v L jubljani (Glasnik, št. 26/66). Sred­ stva sklada so bila prenesena na Klinične bolniš­ nice v Ljubljani, ki so postale investitor za nadalj­ njo izgradnjo Kliničnega centra. Naslednja stopnja pri urejanju financiranja graditve Kliničnega centra v Ljubljani je bilo spre­ jetje Zakona o nadaljnji etapni izgradnji Kliničnega centra v Ljubljani, katerega je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije 30. jun ija 1966 (Ur. 1. SRS, št. 22/66). S tem zakonom je bil določen obseg Kliničnega centra ter njegova strokovna po­ vezava z Medicinsko fakulteto. Zakon je določil več etap izgradnje. Prva etapa je obsegala tri samostojne faze in sicer: — posteljni objekt s kapaciteto 911 bolniških postelj (število postelj se je povečalo od števila 884 postelj, določenega z odlokom Okrajne skupščine Ljubljana leta 1963), — diagnostično-terapevtski objekt, in — kom unalno-servisne objekte in naprave. Za to fazo je bila določena investicijska vsota v skupni višini 191,600.000 din. Financiranje se je vršilo na podlagi vzajemnega dogovora med Socia­ listično republiko Slovenijo in 26 občinami bivšega okraja Ljubljana. Investicijska vrednost ni vsebo­ vala finančnih sredstev, potrebnih za kadre, stano­ vanja, obratna sredstva in garantni polog, kar je bilo potrebno vnesti v finančni program, priprav­ ljen leta 1971. Zato je tudi razumljivo, da je pred­ račun iz leta 1971 znatno višji, kot bi bil, če bi te postavke bile vnesene že v finančni program leta 1966. SR Slovenija in občine so do sprejema tega zakona že vplačale investicijska sredstva v višini 26,3 milijona dinarjev. Preostala investicijska sred­ stva v višini 165,3 milijone din pa so bila s tem za­ konom zagotovljena tako, da je SR Slovenija pre­ vzela obveznost zagotoviti 40 %, 5 občin na območju mesta L jubljane 30 %, ostalih 21 občin pa preostalih 30 % potrebnih sredstev. Druga etapa je obsegala graditev Onkološkega inštituta, nadaljn je etape pa izgradnjo še drugih institucij K liničnega centra in Medicinske fakultete s pripadajočim i enotami. Takšen način financiranja je veljal do leta 1971, ko je bil 1. junija tega leta sprejet Zakon o prispevku SR Slovenije in o program u za izgradnjo Kliničnega centra v Ljubljani. Zakon je potrdil dokončno izoblikovano funk­ cijo in nam en novega Kliničnega centra v Ljub­ ljani. Zmogljivost posteljnega objekta se je pove­ čala od prejšnjih 911 na 1072 postelj. S tako funk­ cijo in namembo se je naš Klinični center uvrstil med najm odernejše medicinske objekte v Evropi, pa tudi v svetu. Potrjena je bila njegova večstran­ ska namembnost, ki naj služi: — potrebam zdravstvenega varstva ljubljanske regije (kurativa, preventiva in rehabilitacija); — šolanju visokih in višjih medicinskih kadrov (učna baza); — raziskovalnemu delu na področju medicine. Predračun za izgradnjo novega objekta klinič­ nih bolnišnic z že omenjeno funkcijo in nam em b­ nostjo se je s tem zakonom povečal na 429,482.000 dinarjev. S tem zakonom so se tudi Klinične bolnišnice obvezale, da prispevajo za izgradnjo novega objekta 11,500.000 dinarjev. Participacija SR Slovenije je ostala neizpremenjena tj. 40 °/o od investicijskih sredstev, nam enjenih usposobitvi novega objekta za učno in raziskovalno delo. Z zakonom je bila ta participacija razdeljena na posamezna leta in sicer: za leto 1971 za leto 1972 za leto 1973 za leto 1974 za leto 1975 za leto 1976 25.000. 000 din 25.000. 000 din 20.000. 000 din 8,552,700 din 6.000. 000 din 6.000. 000 din Preostali del investicijskih sredstev v višini 135,829.300 din pa so s posebnim Sporazumom o financiranju in program u za nadaljnjo gradnjo Kli­ ničnega centra v Ljubljani, sklenjenem 13. 7. 1971, zagotovile Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev v Ljubljani, K ranju in Novem mestu. Ta sporazum sta za svoja dela že povedanih obveznosti podpisale tudi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Klinične bolnišnice v Ljubljani. Tako so se v financiranje prvič vključili tudi porabniki in izva­ jalci zdravstvenega varstva. Za sprem ljanje finan­ ciranja in poteka gradnje novega objekta KC v L jubljani so podpisniki sporazuma imenovali inve­ sticijski svet. Ta je v času svojega delovanja: — nadzoroval priprave in potek KC ter po­ rabo investicijskih sredstev, — obravnaval letna in polletna poročila inve­ stitorja o poteku izgradnje in porabi investicijskih sredstev ter spremembo predračunskih cen, za ka­ tere je zahteval dodatne podatke, — nadzoroval je izpolnjevanje obveze KB v Ljubljani, da se ne bo sprem injal investicijski p ro­ gram, razen v utem eljenih prim erih, — predlagal je podpis sporazuma o virm anu med predračunskim i pozicijami, po tehnični s tru k ­ turi, — določil je obliko in vsebino poročila udele­ žencem sporazuma, — opravljal je še druge naloge, določene v smernicah udeležencev sporazuma te r Republiškega sekretariata za finance, v soglasju z Republiškim sekretariatom za zdravstvo in socialno varstvo ter v okviru zakona, sporazuma in pogodbe. Z zakonom in sporazumom so se Klinične bol­ nišnice kot investitor obvezale poleg svojega deleža p ri financiranju prevzeti tudi obveznost pokritja za povišanje predračunske vrednosti celotne inve­ sticije do višine 2 %. Povečanje, ki bi presegalo ta 2 °/o, pa bo pokrila SR Slovenija v višini 40 °/o od vrednosti povečanja, 60 °/o pa ostali udeleženci spo­ razuma. Za povečanje je m oral investitor predložiti vsem udeležencem sporazuma ustrezno dokum en­ tacijo z izračunom potrebnih dodatnih sredstev. V decembru leta 1973 je investitor v svojem rednem letnem poročilu o gradnji in financiranju Kliničnega centra v L jubljani predložil podpisni­ kom sporazuma iz leta 1971 predlog dopolnilnega finančnega načrta. S tem predlogom je investitor prikazal upravičenost za povečanje investicijske vrednosti, določene z zakonom in sporazumom skle­ njenim leta 1971. Povečanje investicijske vrednosti sta zahtevala dva razloga in sicer: — dodatna dela na zahtevo inšpekcijskih služb zaradi večje obratovalne varnosti in izvedba ne­ predvidenih del, potrebnih zaradi sm otrnejše in racionalnejše organizacije dela v novem objektu, — podražitve, ki so nastale pri graditvi in oprem ljanju novega objekta. (Cene gradbenega in instalacijskega m ateriala za 58,76 %, kalkulativni osebni dohodki izvajalskih delovnih organizacij za 50,6 °/o in devizni tečaji zaradi revalvacij in deval­ vacij za 69,79 °/o). Zaradi navedenih .razlogov je predlog doku­ m entirano prikazal potrebo po povečanju investi­ cijske vrednosti od dotedaj odobrene 429,482.000 din na 510,601.157 din. Klinične bolnišnice so kot sofinancer poleg ob­ veznih 14,630.000 in 25,091.000 din (za podražitve), dodatno prispevale iz svojih sredstev še 135,279.000 dinarjev (krediti, in terkalarne obresti i. p.). Ta uspeh je bil dosežen s skrajnim i napori vsega ko­ lektiva Kliničnih bolnišnic, to je z odpovedovanjem pri osebnih dohodkih in s poostrenim varčevanjem in gospodarjenjem. S sprejetjem nove ustave SFR Jugoslavije in SR Slovenije je bilo potrebno, skladno z njenim i do­ ločili, izvršiti tudi prenos obveznosti in sredstev za investicije, ki so pomembne za družbene dejavnosti. Med takšne investicije spada tudi izgradnja Klinič­ nega centra v Ljubljani. Sprem enjen način financi­ ran ja v letu 1974, ki je bil pogojen s prenosom fi­ nanciranja investicij družbenih dejavnosti v celoti iz proračuna na sam oupravne interesne skupnosti, je pomenil tudi za našo investicijo novo kvaliteto, čeprav je ta vsebinska sprememba, ki je morala biti izpeljana na povsem novih tem eljih, v začet­ nem obdobju vplivala na upočasnitev preostalih in­ vesticijskih del. P ripraviti, sprejeti in podpisati je bilo potrebno tr i sporazume in sicer: — sporazum o sprem em bah in dopolnitvah spo­ razum a o financiranju in program u za nadaljnjo gradnjo Kliničnega centra v L jubljani (iz leta 1971), med začasnimi skupnostmi zdravstvenega zavaro­ vanja Ljubljane, K ranja in Novega mesta te r Kli­ ničnimi bolnišnicami v Ljubljani. Ta je bil podpisan 23. 1. 1974; — samoupravni sporazum o zagotovitvi obvez­ nosti, prenesenih iz proračunov družbeno-politične skupnosti na sam oupravne interesne skupnosti, in o združevanju sredstev za investicijsko izgradnjo zdravstvenih zmogljivosti skupnega pomena v SR Sloveniji v letu 1974, z vsemi 9 regionalnimi skup­ nostmi zdravstvenega zavarovanja in varstva. Ta sam oupravni sporazum je bil podpisan 15. 7. 1974; — sam oupravni sporazum o zagotovitvi obvez­ nosti, prenesenih iz proračuna SR Slovenije na sa­ moupravne interesne skupnosti oziroma na Zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva. Ta sam oupravni sporazum je bil podpisan 9. 9. 1974. S podpisom vseh treh naštetih samoupravnih sporazumov je bilo septem bra 1974 urejeno nadalj­ nje financiranje za dokončanje novega objekta Kli­ ničnega centra v Ljubljani. V času od sprejetja zadnje investicijske vred­ nosti (ob koncu leta 1973) v višini 510,601.157 din, pa do dokončanja novega objekta Kliničnega centra (konec novembra 1975) je prišlo do ponovnih, ne­ predvideno visokih podražitev. Zato je investitor moral predložiti financerjem nov, končni predlog za povečanje investicijske vrednosti. Predlog je, tako kot vedno poprej, obravnaval investicijski svet in ga na podlagi predložene doku­ mentacije investitorja sprejel in dal v potrditev fi­ nancerjem. Ti so ga obravnavali in sprejeli na svojih skupščinah samoupravnih interesnih skup­ nosti ter na skupščini skupnosti zdravstvenega za­ varovanja in zdravstvenega varstva. S tem so po­ trdili končno investicijsko vrednost izgradnje no­ vega objekta Kliničnega centra v višini 617,333.000 dinarjev. Zaradi jasnejšega pregleda v članku navede­ nega poteka financiranja podajamo tabelarični pre­ gled o porastu investicijske vrednosti od 1961 do 1975. P o z ic ija do 1963 1963 I n v e s t ic i j s k a 1966 v r e d n o s t v 1971 000 d in a r j ih 1973 1975 gradbena dela — — 42.633 92.273 94.101 141.990 obrtniška dela — — 34.107 74.169 102.281 122.192 instalacijska dela — — 51.160 103.432 147.346 166.440 toplovodno omrežje — . — 7.980 12.216 12.216 12.216 preddela in zaključna dela _ _ 25.240 43.672 50.901 58.101 oprema — — 30.480 74.000 84.517 95.957 kadri — — — 5.846 2.479 2.589 stanovanja — — — 5.802 4.857 5.945 obratna sredstva garantni polog — — — 18.072 11.903 11.903 Skupaj 46.000 70.910 191.600 429.482 510.601 617.333 Članek, ki bi prikazoval samo potek financira­ n ja izgradnje novih objektov Kliničnega centra, ne bi bil celovit, če ob tem ne bi prikazali tudi orga­ nizacije priprav in sprem ljanja izgradnje tako po­ membnega objekta. Takim investicijam se tudi v razvitih deželah Evrope in sveta posveča posebna pozornost. Zato v pričujoči shemi prikazujemo organizacijske priprave, sprejem anje odločitev in organizacijo program iranja, projektiranja in izva­ jan ja del. Svet K liničnih bolnišnic, kot najvišje samo­ upravno telo investitorja, je sprem ljal investicijo s pomočjo svojega izvršilnega odbora in medicin- sko-strokovnega organa te r dveh posebnih komisij (medicinske in finančno gradbene). Neposredno, vsakodnevno skrb za investicijo pa je investitor na­ ložil svoji strokovni organizaciji Medico enginee- ringu (preje: Klinični center v izgradnji). Ta je nalogo prevzela leta 1969 od Zavoda za izgradnjo trga revolucije (IZITR) in prejšnjega Sklada za iz­ gradnjo. Skupaj z nalogo pa je investitor (Klinične bolnišnice) prevzel tud i celotno skupino strokovnja­ kov, ki so na program iranju in projektiranju novih objektov Kliničnega centra delali že od 1960 dalje. Medico engineering je nadaljeval z nalogami s področja program iranja, pro jek tiran ja in izbora ce­ lotne medicinske in ostale opreme. Izvrševal je s posebno komisijo interno revizijo, katero je imeno­ val investitor projektov, opravljal projektantski nadzor in prevzel oddajo vseh obrtniških del ter iz­ vedbo tehničnih prevzemov. Naj ožje je sodeloval z gradbenim nadzorstvom, katerega so do konca grad­ nje opravljali strokovni delavci Zavoda za izgradnjo trga revolucije (IZITR). V svojem delu je bil Medico engineering pri izboru medicinske opreme neposredno povezan z medicinsko komisijo. Za odločanje o izboru te opre­ me je pripravil poseben sistem ocenjevanja pre­ jetih ponudb. Ta sistem je s točkovnim ocenjeva­ njem upošteval prim ernost ponudb z medicinskega, tehničnega in finančnega vidika. Izbor opreme je bil torej rezultat teh vidikov. Komercialne naloge (pogodbe, izbor uvoznikov itd.) pa je opravljala komerciala služba Kliničnih bolnišnic, na podlagi predloga finančno-gradbeno-operativne komisije. Predloge je m oral potrditi izvršilni odbor v mejah pooblastil, katere mu je zaupal svet Kliničnih bol­ nišnic. Delo je bilo v celoti, z mnogimi napori in prizadevanji vseh udeležencev, uspešno opravljeno. Rezultat tega dela pa so najsodobnejše zgrajeni in opremljeni novi objekti Kliničnega centra. V teh objektih im ajo medicinski strokovnjaki vse mož­ nosti, da naj kvalitetne j e opravljajo zdravstveno varstvo, usposabljajo nove strokovne delavce vseh profilov medicine in razvijajo znanstveno-razisko- valno delo. statika instalacije površinski načrti kalkulacije projektantski nadzor — licitacije —• sklepanje pogodb — gradbena dela — instalacijska dela — obrtniška dela — komunalna dela — montaža opreme U D K 658.14 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) ST . 9-10, S T R . 236—239 Marjan Gaspari, dipl. inž. gr.: POTEK IN NAČINI FINANCIRANJA IZGRADNJE KLINIČNEGA CENTRA V LJUBLJANI TER PRIKAZ INVESTITORJEVE ORGANIZACIJE Začetek organiziranih priprav za gradnjo Klinične­ ga centra v Ljubljani sega v leto 1960. Avtor prikazuje potek in načine financiranja, ki so se v času izgradnje teh objektov mnogokrat menjali in z letom 1974 uskla­ dili s samoupravno organiziranostjo naše družbe. Pose­ bej prikazuje avtor shemo organizacijskih priprav in­ vestitorja in njegovo organizacijo o programiranju, pro­ jektiranju in izvajanju del. UD C 658.14 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) N R . 9-10, P P . 236—239 Marjan Gaspari, civ. eng.: COURSE AND METHODS OF FINANCING OF CLINICAL CENTER IN LJUBLJANA CONSTRUCTION AND SURVEY OF INVESTOR’S ORGANIZATION The beginnings of the organized arrangements re­ garding the construction of Ljubljana Clinical Center go back to year 1960. The author presents the course and the methods of financing, which were subject to several changes during the construction period and which were finally adapted to meet the needs of our national community based on the self-management or­ ganization. Outline of the investor’s organization arran­ gements, as well as the organization of planning, pro­ jecting and carrying out of the construction are revie­ wed separately. Zemljiške zadeve, vprašanja nepremičnin in stanovanj ter druge premoženjsko-pravne zadeve v zvezi z gradnjo objektov Kliničnega centra UDK 347.13/.14 A N T O N K O Š Č A K , d r . i u r . SPLOŠNI PODATKI IN POJASNILA O KLINIČNEM CENTRU IN O GRADBIŠČU V tem sestavku so zajeti podatki in pojasnila o pridobitvi zemljišč za gradbišče in o pripravi gradbišča za gradnjo objektov Kliničnega centra, in sicer od srede leta 1963 do konca meseca oktobra 1975. Klinični center kot prostorsko območje in zazi­ dalni otok, ki je nam enjen in rezerviran za gradi­ tev zdravstvenih objektov, obsega območje na za­ hodu do Lipičeve ulice, Njegoševe ceste in Šm ar- tinske ceste, na severu do železniške proge L jub­ ljana—Zidani most, na vzhodu do železniške proge na Dolenjsko, na jugu pa do Ljubljanice. Nasproti zgradb stare bolnišnice na Zaloški cesti 2 onstran Ljubljanice spada h Kliničnemu centru tudi teren do Poljanske ceste, na katerem bosta zgrajena šola in internat Srednje medicinske šole. Območje Kli­ ničnega centra zajema v celoti katastrsko občino Sv. Petra predm estje II. del in k. o. Poljansko pred­ mestje. Območje zazidalnega otoka v okviru območja Kliničnega centra je bilo določeno z ustreznim od­ lokom skupščine družbenopolitičnih skupnosti in sicer občine L jubljana Center v letu 1969. V po­ stopku glede zidave novih objektov, dozidav in p re­ zidav in adaptacij zgradb v zazidalnem otoku ima Klinični center v L jubljani kot zainteresirana orga­ nizacija položaj stranke, ki daje soglasje ali pa ga odklanja v zvezi z izdajo lokacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenj. Teren oziroma gradbišče za graditev zdravstve­ nih objektov, ki jih gradi kot investitor Klinični center v Ljubljani, pa je v kareju, ki ga obdajajo Njegoševa cesta, Bohoričeva ulica, Korytkova ulica in Zaloška cesta. Nekaj gradenj sega tudi prek na­ vedenega kareja, kakor gradnja podzemskega zvez­ nega hodnika s staro bolnišnico pod Zaloško cesto, do Infekcijske klinike pod Bohoričevo ulico in do »Porodnišnice« ob Šlajm erjevi ulici pod Korytkovo ulico. Na levi stran i ob Bohoričevi ulici bo zgra­ jena zgradba »kisikarna«. Predel znotraj kareja, v katerem se gradijo objekti Kliničnega centra, predstavlja strnjeno za­ zidalno gradbeno površino, ki je dokaj na gosto pozidana. To je del šentpetrskega predmestja. Hi­ še na gradbišču, ki so bile že podrte oziroma ki še bodo podrte, so oziroma so bile povečini p ri­ tlične in visokopritlične s podstrešnimi stanovanji, le tu in tam so bile oziroma so še enonadstropne hiše. Povečini so bile hiše zastarele zidave, neso­ dobno urejene, deloma tudi vlažne. Lastniki neka­ terih hiš so vedeli povedati, da so bile njihove hiše zidane z opeko, ki so jo dobili iz ruševin od potresa v letu 1895; da je to res, se je pokazalo tudi pri podiranju hiš. Le nekaj hiš je bilo zgrajeno ko­ likor toliko bolj moderno, vendar brez centralne kurjave, po letu 1900. Investitor je dal vse hiše, ki so bile podrte oziroma ulice, ki so bile pozidane, fotografirati, da se ohrani podoba »Šentpetra«. Vse hiše, so bile podrte in tiste, ki še stoje, so bile oziroma so še sedaj na gosto zasedene z upo­ rabniki stanovanj. Lahko se reče, da je investitor, ko je izseljeval uporabnike stanovanj iz hiš, ki so bile določene, da se podrejo, rešil prenekateri sta­ novanjski in tudi socialni problem, ko so bili upo­ rabniki izseljeni iz zastarelih deloma nezdravih sta­ novanj v sodobna stanovanja. PODATKI IN POJASNILA O PODRTIH ZGRADBAH IN NADOMESTNIH STANOVANJIH, KI SO JIH DOBILI UPORABNIKI STANOVANJ IZ PODRTIH HlS Investitor je pridobival hiše in druge zgradbe ter jih podiral po gradbenih fazah, ko se je po­ kazalo, da je treba zgradbe podreti zaradi ure­ ditve gradbišča. Investitor pridobiva zgradbe in zemljišča od lastnikov in imetnikov pravice uporabe bodisi v razlastitvenem postopku, bodisi s pogodbo, ki na­ domešča razlastitev, ali pa z adm inistrativnim prenosom, ki ga izpelje organ za premoženjsko pravne zadeve pri SO Ljubljana Center. Povečini so bile neprem ičnine pridobljene s pogodbo, ki na­ domešča razlastitev. Z uporabniki stanovanj pa je investitor vse prim ere reševal z ustreznim i spora­ zumi o nadom estnih stanovanjih in izselitvi. In­ vestitor ni bil prisiljen, da izpelje izselitev upo­ rabnikov stanovanj z intervencijo organov oblasti. Razume se po sebi, da so štete k zgradbam, ki nosijo označbo, tudi gospodarske in druge zgradbe, ki spadajo h glavni zgradbi. Število hiš oziroma zgradb, ki so bile p ri­ dobljene v posameznih ulicah z namenom, da se podrejo: Iz navedenih 47 hiš je bilo dosedaj izseljenih 186 uporabnikov stanovanj, bodisi lastnikov hiš, bodisi im etnikov stanovanjske pravice in podna­ jemnikov iz najem nih in podstanovalskih stano­ vanj in drugih uporabnikov stanovanjskih in po- slovnih prostorov. Med odseljenimi je tudi 6 obrt­ nikov, ki so morali dobiti drugje prostore za svojo obrt. 1. Njegoševa ulica 2 2. Bohoričeva ulica 3 3. Korytkova ulica 2 4. Zaloška cesta 2 5. Ravnikarjeva ulica 13 6. Zalokarjeva ulica 11 7. Holzapflova ulica 6 8. Cegnarjeva ulica 8 Skupaj: 47 Lastniki hiš, od katerih je investitor pridobil hiše, so se povečini odselili v hiše in stanovanja, ki so jih ob posredovanju investitorja kupili iz odškodnine, ki so jo dobili od investitorja za od­ stopljene nepremičnine. Med uporabniki stanovanj pa je bilo 19 takih, ki so si nekateri ob sodelovanju in finančni podpori njihovih delovnih organizacij sami priskrbeli druga stanovanja, tako da inve­ stitor z njihovo preselitvijo ni imel ali pa je imel le malo stroškov. Vsem drugim pa je investitor mo­ ral kupiti ali kako drugače priskrbeti nadomestna stanovanja v breme finančnih investitorskih stro­ škov. U D K 347.13/.14 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) ST . 9-10, ST R . 240—241 Anton Koščak, dr. iur.: ZEMLJIŠKE ZADEVE, VPRAŠANJA NEPREMIČNIN IN STANOVANJ TER DRUGE PREMOŽENJSKO­ PRAVNE ZADEVE V ZVEZI Z GRADNJO OBJEKTOV KLINIČNEGA CENTRA V LJUBLJANI Avtor obravnava v članku pridobivanje zemljišč, ki so bila povečini pridobljena od državljanov zaseb­ nikov, v nekaj primerih pa tudi od družbenih organi­ zacij. Nepremičnine, to je zgradbe, ki jih je bilo treba podreti, so bile z ustreznim zemljiščem pridobljene ve­ činoma s pogodbo, ki nadomešča razlastitev. Kot poseben prim er pridobitve zgradbe v zvezi s pripravljalnim i deli za graditev objektov KC na­ vajamo prim er pridobitve zgradbe »Gluhonemnice« na Zaloški cesti 5. To zgradbo je pridobil investitor od Zavoda za gluho mladino za ceno 250 milijonov starih dinarjev, plačati pa je m oral tudi del stro­ škov v zvezi z izpraznitvijo zgradbe. Iz zgradbe se je odselil en uporabnik stanovanja in sicer iz sta­ novanja, ki je bilo namenjeno za ravnatelja Zavoda. Kljub izpraznitvi pa zgradba ni bila podrta, inve­ stitor jo je dal v začasno uporabo Onkološkemu in­ štitutu v Ljubljani, ki je zgradbo preuredil in adap­ tiral ob svojih stroških za svojo dejavnost, v zgrad­ bi je 120 ležišč za bolnike. Kot poseben prim er navajam o tudi prim er, ko je bila podrta zgradba »kotlarna« ob Holzapflovi ulici. Kotlarna je bila zgrajena ob podpori UNRE v letu 1958. Kotlarna je bila dotrajana in je bila ob začetku gradbenih del za zgraditev diagnostično- terapevtsko-servisnega (DTS) objekta podrta, poprej pa je bilo treba rešiti zahtevno in zapleteno vpra­ šanje ogrevanja prostorov, ki jih je do tedaj ogre­ vala kotlarna. Zaradi popolnosti poročila, katere zgradbe je vse pridobil KC v območju gradbišča, navajamo, da je KC v letu 1975 kupil od IGP Gradis njegovo poslovno zgradbo ob Korytkovi ulici št. 2. Ta zgrad­ ba je namenjena za delovno skupnost skupnih služb KC. GP Gradis je obvezan izročiti zgradbo do kon­ ca leta 1975. U D C 347.13/.14 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1975 (24) N R . 9-10, P P . 240—241 Anton Koščak, d. iur.: PROBLEMS CONCERNING GROUNDS, REAL ESTATES AND LODGINGS, AS WELL AS OTHER PROPERTY LEGAL MATTERS REGARDING THE CONSTRUCTION OF THE CLINICAL CENTER BUILDINGS 1 The acquiring of grounds, mainly from the private persons and in some cases from social organizations, is reported. Real estates, i. e. buildings due to be pulled down, including the appropriate land, were ac­ quired mostly by a contract, replacing the expropria­ tion. Nastanek, razvoj in dejavnost specializirane organizacije Medico engineering UDK 69.055 (Medico-engineering) M A R JA N G A S P A R I, D IP L . IN 2 . GR. V LA D O S E K A V Č N IK , D IP L . IN Z . A R H . Začetek dela specializiranega podjetja za pro­ gram iranje, projektiranje, inženiring, študij in kon­ zultacije za vse vrste zdravstvenih in socialnih ob­ jektov sega v leto 1958, ko so se začele priprave za izgradnjo novega Kliničnega centra v Ljubljani. Za to nalogo je bila sestavljena posebna skupi­ na arhitektov. Obdobje 1958—1965 je bilo za to skupino izrazito študijsko obdobje. Skupina je p re­ učevala principe graditve bolnišničnih objektov in njenih posameznih elementov. Pomembna prelom ­ nica v delu te skupine je bila leta 1966, ko se je le-ta izpopolnila z novimi strokovnimi profili, teh­ ničnimi strokovnjaki s področja strojništva, elek­ trike in elektronike. Skupina je bila vključena kot samostojna delovna enota v sestav Kliničnih bol­ nišnic v Ljubljani. V začetku leta 1974 je ta delovna enota postala samostojno specializirano podjetje v sklopu združe­ ne delovne organizacije Klinični center. Ta način organizacije daje najboljše možnosti za tesno stro­ kovno sodelovanje z medicinskimi strokovnjaki vseh vej medicine, ki delajo v Kliničnem centru. Danes šteje naše podjetje nad 40 redno zapo­ slenih sodelavcev različnih strokovnih profilov in sicer: medicinskih delavcev, arhitektov-program er- jev in konzultantov, arhitektov-projektantov, stati­ kov, kalkulantov, operativnih inženirjev, projek­ tantov za objekte nizke gradnje, elektro inženirjev za jaki in šibki tok, stro jnih inženirjev, pravnika in adm inistrativnih delavcev. Institucija razvija timsko delo in po potrebi priteguje k sodelovanju še druge strokovnjake. Stalno sledi dogajanjem na področju program ira­ nja, projektiranja, graditve in oprem ljanja bolniš­ nic v svetu te r doma in razpolaga z bogato doku­ mentacijo. Njeni člani sodelujejo na domačih in mednarodnih strokovnih sestankih, simpozijih in kongresih. Strokovne rešitve p ri program iranju, projektiranju in graditvi Kliničnega centra v L jub­ ljani so bile zapažene in dobro ocenjene tudi v stro­ kovnih krogih na tujem. Poleg izvajanja nalog, ki jih je tej instituciji nalagala graditev Kliničnega centra v Ljubljani, se zanimanje drugih investitorjev za delo iz dneva v dan povečuje, kar kažejo prevzete obveznosti in povabila k sodelovanju. Naša specializirana delovna organizacija je do­ slej prevzela naslednje naloge, od katerih so neka­ tere že opravljene, večji del pa jih je še v teku: — program iranje, projektiranje, opremljanje in izgradnja Kliničnega centra v L jubljani s 1200 posteljami te r celotno diagnostično-terapevtsko in oskrbovalno-servisno službo. Površina objekta zna­ ša 80.000 bruto m2. Izgradnja je zaključena; — program iranje, projektiranje, opremljanje in izgradnja novih objektov Medicinske fakultete v Ljubljani s skupno bruto površino 45.000 m2. Objekt j e v izgradnji; — program iranje, konzultacije in nadzor pri izgradnji Onkološkega inštitu ta v Ljubljani. Skup­ na površina novih objektov znaša 30.000 bruto m2; — program iranje, projektiranje, opremljanje in izvajanje rekonstrukcij in modernizacij (obsto­ ječih objektov Kliničnega centra v Ljubljani. Urba­ nistična in arhitektonsko-funkcionalne rešitve). Re­ konstrukcije so v izvajanju; — program iranje, konzultacije, sodelovanje pri oprem ljanju in projektiranje nove splošne bolnišni­ ce v Kopru-Izola s 630 posteljami in skupno bruto površino 35.000 m2. Objekt je v izgradnji; — program iranje in projektiranje izgradnje novega Medicinskega centra v Novem Sadu, I. faza s površino 30.000 m 2 in 450 posteljami. Izvaja se projektiranje; — program iranje in konzultacije z revizijo pro­ jektov p ri izgradnji novega kirurškega oddelka s 450 posteljami splošne bolnišnice v Mariboru. Ob­ jekt ima 30.000 m 2 bruto površine in je v izgradnji; — program iranje, konzultacije in revizija pro­ jektov za novi regionalni Medicinski center v Banja Luki. K apaciteta centra bo znašala 1600 postelj z vsemi medicinskimi in oskrbovalnimi službami. Objekti so v izgradnji; — program iranje in konzultacije za izgradnjo Splošne bolnišnice v Novi Gorici. Bruto površina objekta znaša 20.000 m2 in ima 450 postelj z medi­ cinskim in oskrbovalnim delom; — program iranje in izdelava projektne naloge za novo Vojno bolnišnico v Ljubljani, s pripravo za izdelavo projektne dokumentacije; —- izdelava programov in projektov za štiri zdravstvene postaje tem eljne zdravstvene službe na območju SR Slovenije. Vsaka ZP ima bruto povr­ šino 1000 m 2 (Kozje, Podčetrtek, Planina, Kozina); — program iranje in projektiranje za izgradnjo in rekonstrukcijo Medicinskega centra v Novem mestu. Kapaciteta bolniških objektov 1200 postelj in z novim Zdravstvenim domom; — izdelava projektnih nalog in konzultacije za predvideno gradnjo treh večjih Zdravstvenih domov na območju SR Slovenije (Idrija, Ribnica, Litija). Poleg naštetega izvajamo še vrsto manjših in srednje velikih nalog s področja zdravstvenih ob­ jektov. U D K 69.055 (M ed ico e n g in e e r in g ) G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A . 1975 (24) ST . 9-10, ST R . 242—‘243 Marjan Gaspari - Vlado Sekavčnik: NASTANEK, RAZVOJ IN DEJAVNOST SPECIALIZIRANE ORGANIZACIJE MEDICO ENGINEERING Avtorja podrobno obravnavata nastanek, razvoj in dejavnost specializirane organizacije Medico engineer­ ing, katere začetek sega v leto 1958. Razen Kliničnega centra in drugih medicinskih gradenj v Ljubljani opravlja Medico engineering podobna dela tudi v neka­ terih drugih mestih Jugoslavije. U D C 69.055 (M ed ico e n g in e e r in g ) G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1975 (24) N R . 9-10, P P . 242—243 Marjan Gaspari - Vlado Sekavčnik: BEGINNING, DEVELOPMENT AND ACTIVITY OF THE SPECIALIZED WORKING ORGANIZATION MEDICO ENGINEERING The authors treat in detail the beginning, develop­ ment and activity of the specialized working organi­ zation Medico engineering, which was founded in the year 1958. Beside the Clinical Center and other objects of medicine in Ljubljana the Medico engineering works also similar buildings in several towns in Yugoslavia. M A Q U E T SISTEM, FUNKCIONALNOST IN SMOTRNOST V KLINIKI, PRAKSI IN LABORATORIJU MAQUET systEmE OP mizni sistem 1120 Sistem za prevoz pacientov Tehnične stene MAQUET r s 5 i 5 t® Medicinska oprema iz plemenitega jekla MAQUET mmdulit Medicinska oprema in funkcijske naprave iz jekla STIERLEN-MAQUET AG / Pro­ duktbereich MAQUET / 7550 Ra­ statt Postfach 2100 / Telefon (07222) 382-1 / Telex 0786688 INFORMACIJE 178 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XVI 9-10 Serija: PREISKAVE SEPTEMBER-OKTOBER 1975 Vprašanje prave in navidezne konsistence materiala iz bazena luke Bar (Konec) Tabela 2 REZULTATI LABORATORIJSKIH PREISKAV KOHEZIVNIH VZORCEV, ZRMK, 1974 P ro fil Glob. m w0 °/o wb •/. wp% WL •/o P2 —14,0 41,7 27,1 31,2 P2 —14,0 30,0 23,6 V 33,3 Pl5 —14,0 40,7 23,9 25,3 31,0 Pl5 —14,0 66,6 23,6 33,3 P25 —12,0 52,3 25,2 40,8 P25 —14,0 43,4 23,6 33.3 P35 —14,0 42,8 23,4 34,0 P35 —14,0 51,0 28,1 23.6 33,3 P43 —14,0 40,1 25,2 32,6 P45 —14,0 36,5 23,6 33,3 Pso — 8,0 43,0 24,5 34,3 P?9 — 8,1 40,7 26,4 32,5 P;9 — 7,9 46,6 19,2 33,6 P85 —12,0 52,5 46,6 31,0 33,1 P90 —13,5 33,4) 31,0) 33,1) P95 —14,0 43,7 31,0 33,1 P95 — 8.0 59,4 42,2 31,0 33,1 Povpr. 44,96 35,2 25,78 35,42 W0 — naravna vlaga Wb — naravna vlaga brez morske trave <5 mm. I p • / • c w, — wL 0 ~ IP AC q — R P kp/cnV N a te z n a t r d n o s t k p /c m 2 M o rsk o ra s t . "/•-vol. > 0,06 m m V o tle lu p . °/o-vol. 4,1 —2,56 OL 1,04 0,093 19,5 0,7 9,7 + 0,34 CL 1.30 — 15,0 — 5,7 —1,70 OL 0,77 0,079 5,1 0,2 9,7 —3,43 CL 0,40 — 6,0 — 15,6 —0,74 C I 0,32 0,029 4,6 1,3 9,7 —1,04 CL 0,4 — 2,0 — 10,6 —0,83 CL 0,2 — 7,0 1 3,5 9,7 —1,60 CL 0,1 — 8,3 — 7,4 —1,01 ML 5 ,4 0,036 2,0 — 9,7 —0,33 CL 0,7 — 2,0 — 9,8 —0,09 CL 0,3 0,011 3,5 — 6,1 —0,91 OL 0,19 — 2,0 — 14,4 —1,35 CL 0,13 — 2 ,0 — 2,1 —9,25 OL 1,1 — 18,7 — 2 , 1 ) —0,14) OL 0,7 0 ,1 1 2 37,3 — 2,1 —5,06 OL 1,81 — 32,8 2 ,1 2,1 — 12 ,6 OL 0 ,6 — 34,3 30,0 7,68 —2,54 0,62 0,06 11,89 6,3 % CH Geomehanske lastnosti Glede na -vprašanje konsistence, ki nas v našem primeru zlasti zanima, poglejmo predvsem rezultate naravne vlage, meje plastičnosti in židkosti ter iz njih izračunani indeks konsistence. Preseneča nas relativno visoka vlaga 30,0 do 59,5, povprečno 44,96 %> pri nizki meji plastičnosti od 19,2 do 31,0 povprečno 25,78 °/o in nizki meji židkosti od 31,0 do 40,8, povprečno 35,42°/», pri čemer je indeks plastičnosti od 2,1 do 15,6 ali povprečno 7,68 "/». Izra. S l. 9 D o lo č a n je n a te z n e t r d n o s t i z e m ljin po b r a z i ls k i m e to d i . V z o re c P93/ g l. -13,5 m čunani indeks konsistence je pri tem znašal od + 0,34 do — 12,6 ali povprečno — 2,5. Pr j tem so bili grupni simboli A. C. klasifikacije: Cl, CL, OL, OL. Vse vzor­ ce kohezivnih zemljin smo po plastičnosti podali še na posebnem diagramu. Tabela 3 KORELACIJA NATEZNE IN TLAČNE TRDNOSTI P ro fi l O zn ak a vz or c a G lo b. N at ez n a tr d n o st n = k p/ c 2 9 — 12 0,086 2 16 — 14 0,093 25 11 — 12 0,029 45 12 — 14 0,036 15 15 — 14 0,079 85 7 — 9,5 0,072 90 4 — 11,0 0,079 93 U2 — 13,5 0,112 95 1 -7 ,5 0,050 Povprečno 0,069 P en et r. v k p /c m 2 R az m er je n q O po m ba 0 X h v cm 1,10 12,8 7,5 X 11,8 1,04 11,2 7,5 X 11,8 0,32 11,1 7,5 X 11,2 0,40 11,1 7,5 X 11,8 0,77 9,8 7,5 X 11,8 1,14 15,8 7,5 X 11,8 1,11 14,1 7,5 X 11,8 0,71 6,3 (primes 37°/» dolge trave!!) 13,8 X X 21,0 2,30 46,0 (primes 34,9 vol-°/o lupin) 7,5 X X 11,8 0,84 12,3 brez zadnjih dveh vred­ nosti! l-penetracija v kp/crrß Sl. 10 D ia g ra m p r im e r ja v e n a te / .n e t r d n o s t i in t la č n e t r d n o s t i oz. p e n e t r a c i j e is t ih v z o rc e v . V u lo m k u je r a z m e r je m ed p e s k o m (2—0,06 m m v "/») in g lin o (p o d 0,005 m m v */») Vzorce smo po odvzemu 5- do 10-krat ročno pene­ trirali. Dobili smo vrednosti od 0,1 do 1,81 ali pov­ prečno 0,62 kp/cm2. Na dveh vzorcih smo določili eno­ osno tlačno trdnost v dveh paralelkah v laboratoriju. Povprečni rezultat istega velikega vzorca 0 300 mm in h 450 mm zgoraj in spodaj (dolžina takega vzorca je znašala 80 mm) je bil na terenu 0,16 v laboratoriju, če smo vzeli 60°/o vrednost maksimalne tlačne trdnosti pa 0,17 kp/cm2, kar dobro potrjuje rezultate B. Har- gitaia, ki smo jih slišali na Bledu. Povemo naj' še, da je bil ta veliki vzorec vzet v najmehkejšem površin­ skem delu, kjer praktično ni bilo morskega rastlinstva. Posebej smo želeli dobiti na velikih vzorcih 0 150 mm, ki smo jih vzeli direktno ali iz večjega vzor­ ca 0 300 mm, predvsem natezno trdnost. Čeprav se določanje natezne trdnosti normalno v geomehanskih laboratorijih ne izvaja, smo želeli take rezultate izkoristiti za ugotavljanje vpliva morske tra­ ve na kohezijsko trdnost. Glavni rezultati so prika­ zani v 3. tabeli in na diagramu sl. 10. Čeprav podatki niso številni, ker predstavljajo pr­ vi poizkus, so nam dali zanimive primerjalne para­ metre. Natezno trdnost smo določali po brazilski metodi: 2 P o„ = ------n d 1 ji P . . . pritisk v kp d . . . premer vzorca v cm 1. . . dolžina vzorca v cm Iz 3. tabele je razvidno, da smo dobili pri večini vzorcev razmerje med tlačno in natezno trdnostjo, ki jo smatramo v preiskavi naravnih materialov kot nor­ malno. Visoko natezno trdnost vzorca U2, ki smo ga vzeli namenoma večjega, pripisujemo veliki količini prisotne dolge trave vsaj 15 cm. Kolikor preračunamo nadnormalno natezno trdnost v ekvivalentno tlačno trdnost, dobimo dodatno q = 0,6 kp/cm2 ali c = 0,3 kp/ cm2 dodatno. Taka področja z listi in koreninami mor­ ske trave pa po pregledu vseh brežin bazena prevla­ dujejo in so zlasti srednji deli v globinah 5 do 10 m zaradi bolj' svežih morskih rastlin še trdnejši, tako da vzorca praktično ni bilo mogoče v njih odvzeti. Korelacija med rezultati standardne penetracije in ročne penetracije ter med natezno trdnostjo in kohezijo To korelacijo lahko izvedemo le v primeru, če imamo laboratorijsko dokazano, da imamo opraviti s kohezivnimi zemljinami na eni strani in da je na drugi strani ročna penetracija izvedena na dejansko svežih intaktnih vzorcih. Samih morskih rastlin nismo mogli penetrirati. Pri drobnozrnatih, to je homogenih glinastih ali meljastih zemljinah nam 5 do 10 izvede­ nih ročnih penetracij da popolnoma enakovredne ali celo bolj zanesljive podatke kakor standardna pene­ tracija ali enoosna tlačna trdnost. Do teh zaključkov je prišla tudi mednarodna asociacija za vprašanja ba_ granja, ki je metodo ročne penetracije priporočila kot primerno za določanje trdnosti oziroma kohezije zemljin (p. 21). Nikakor pa ne bi smeli izračunane konsistence na osnovi vlage, mej plastičnosti in žid- kosti nekontrolirano uporablj ati v računih ne samo pri meljastih, ampak tudi ne pri organsko glinastih in čisto glinastih zemljinah. Naše izkušnje in preiskave so to jasno potrdile. Posebno ne tam, kjer se zlasti v morskih sedimentih pojavljajo korenine in listi mor­ skega rastlinstva ter votle lupinice. Razen tega, da tako rastlinstvo vsebuje ogromne količine vlage, ugo­ tovili smo celo 680 °/o vode na suho težo, lahko tudi bistveno vpliva na mehanske lastnosti tal. Naša indi­ kacija je, da bi lahko s povečano natezno trdnostjo ugotovljeno na ustrezno velikih vzorcih, iz nje izraču­ nano ekvivalentno tlačno trdnostjo in iz nje dobljeno kohezijo računali ali vsaj sklepali na strižne lastnosti takih zemljin. Upoštevati bi morali tudi ugotovitev, da pri organ­ skih in montmorilonitnih zemljinah pri analizah zr- navosti z dodatkom vodnega stekla areometrska ana­ liza ni točna in da ,se bolje obnese priprava vzorca z natrijevim pirofosfatom, kar so že ugotovili pedologi. Sklep V pravilniku o tehniških normativih za projekti­ ranje in izvajanje del pri fundiran ju gradbenih objek­ tov, ki je izšel v letu 1974, je tudi korelacijska tabela medsebojne odvisnosti enoosne tlačne trdnosti in kon­ sistence, izračunane na osnovi vlage, meje židkosti in meje plastičnosti. Navedena je pripomba, da te tabele za meljaste zemljine in za indeks konsistence pod 0,75 ni mogoče zanesljivo uporabljati. To pripombo želimo nekoliko ilustrirati in dopolniti s tem, da v določenih primerih to velja tudi za glinaste in organsko glinaste zemljine, kar smo lahko dokazali v luki Bar. L i t e r a t u r a Arsovski M., Problemi neotektonike Jugoslavije, 8. jugosl. kongres, Bled, 1974 Bulletin of the Permanent International Associa­ tion of Navigation Congresses, 1972 N. 11 Report of the international commission for the Classification of soils to be dredged, Bruxelles, 1972, p. 13—28 (angl.) 29—43 (Franc.) Dowdy, R. H. Larson. W. E. Tensile strength of puč uoTjeo SuijBjn^es jo uoipunj e su 9jiuonuK>ui;uouj vater content, Proc. Soil. Sei. Soc. Amer. 35 1971 Nr. 6 S 1010—1014. Hargitai, Lokale Bestimmung der einaxialen Druckfestigkeit mit der Taschensonde, Saopćenja 4. podunavsko-europskog savjetovanja za mehaniku tla i fundiranje, Bled 1974, p. 173—177. Kezdi, A. Horvat, G., Kötött talajuk lüzo es hajlito szilardesega Melyepitestudomäruji Szemle, Bd. 22 1973, Nr. 7, S 298—305. Pravilnik o tehniških normativih za projektiranje in izvajanje del pri temeljenju gradbenih objektov, 1974, Ur. 1. SFRJ, 34, 1158—1177. Thun Richard, Die Untersuchung von Böden, 3 Auf. 1.: 1955, Berlin, P. 18, 22—24. Vidic F., Geotehniška in hidrološka raziskovanja barskega polja v Črni gori, Geologija, 8. knjiga, Ljub­ ljana 1965, str. 299—319. Anton Grimšičar, dipl. inž. Geološki zavod Ljubljana LJUBLJANA, DIMIČEVA 16 GEOLOŠKA RAZISKOVANJA — geološke in geofizikalne raziskave — mineralne surovine — geomehanika, fundiranje nizkih in visokih zgradb — konsolidacija gradbenih tal — pitna, industrijska, termalna in mineralna voda VRTANJE — raziskovalno in ekspioatacijsko — za sidranje — za konsolidacijo tal — za izdelavo pilotov pri fundiranju objektov RUDARSTVO — raziskave — masovno miniranje PROJEKTIRANJE IN KONSTRUK­ CIJE VRTALNIH STROJEV IN OPREME INVESTICIJSKA DELA V TUJINI ZASTOPANJE TUJIH FIRM ELEKTROMEDICINA LJUBLJANA Komenskega 12, tel. 310 444 PROIZVAJA elektromedicinske aparate in pribor (vse vrste negatoskopov, bakte- ricidne svetilke, sušilce rok in ostale higienske aparate, nočne posode in aparate za njihovo izpiranje, itd. ZASTOPA in vrši montažo opreme svojih principalov (AMSCO, WIDEX, AIR SHIELDS-DRG, BOC). SERVISIRA Ima lastni uvozni oddelek Se priporočamo TERMIKA ljubljana-kamniška 25 TERMIKA JE SODELOVALA PRI IZGRADNJI KLINIČNEGA CENTRA V PRECEJŠNJEM OBSEGU Montaže stropov in sten — ateks plošče — toplotne izolacije ogrevalnih in klima naprav — krta nje fasade, ravnih streh in oken s trajno elastičnimi kiti DEJAVNOSTI: I n ž e n i r i n g visoke in nizke graditve, objektov posebne zahtevnosti po višini, razponu, obremenitvi, dvoranskih objektov, bolnišnic, klinik, hospitalnih objektov. I z d e l o v a n j e t e h n i č n e d o k u m e n t a c i j e za navedene vrste objektov. O p e ­ r a t i v n o n a d z o r s t v o pri izvajanju gradbenih, obrtniških in instalacijskih del. P r i p r a v a z e m l j i š č a . U r e j a n j e o k o l i c e . U r e j a n j e p r e m o ž e n j s k o ­ p r a v n i h v p r a š a n j . OPRAVLJENO DELO: Inženiring na objektu K l i n i č n i c e n t e r v L j u b l j a n i , izvedba natečaja idejne zasnove d i a g n o s t i č n o - t e r a p e v t s k e g a o b j e k t a Kliničnega centra, izdelava glavnih projektov za ta objekt. Izdelava tehnične dokumentacije in inženiring za druge večje objekte, zlasti: SPOME­ NIK REVOLUCIJE, SPOMENIK FRANCU ROZMANU, SPOMENIK KMEČKIM UPOROM. J a v n i o b j e k t i : LJUBLJANSKA BANKA, ISKRA, Veleblagovnica EMONA, Velebla­ govnica GLOBUS Kranj, FERANTOV VRT v Ljubljani, PPFI — Poslovno-parkirna hiša v Ljubljani, Hotel RUDAR v Trbovljah, KULTURNI CENTER v Skopju, GORIŠKA BOLNIŠ­ NICA. N o t r a n j a o p r e m a : banke, trgovinski in drugi poslovni prostori, prodajni lokali, boutiquei. R e v i t a l i z a c i j a i n r e k o n s t r u k c i j a zgodovinskih objektov. V DELU: Dokončanje TRGA REVOLUCIJE tj. Dvoranski objekt, ŠUMI, kare VOJKOVA Bežigrad, Poslovna stavba IMP, stanovanjski objekti, samski domovi, CELJSKA BOL­ NIŠNICA. 00 INVESTICIJSKI ZAVOD ZA IZGRADNJO TR6A REVOLUCIJE LJUBLJANA TRD OSVOBODITVE 10 Rudarsko-metalurški kombinat Zenica Rekonstruirana in razširjena Tvornica lanaca »Metalka« Prnjavor proizvaja s pomočjo svoje nove proizvodne in po­ možne opreme kvalitetne vrste verig in sicer: 1. Vozlaste verige (patentne verige) po DIN 5686 v dimen­ zionalnem področju od 0 1,6 do 0 5,0 mm. Te verige izdelujemo metrsko, ali pa jih izdelamo po kata­ logu ali po želji kupca po priloženi skici. Dobavljamo jih v svetlo izčiščenem stanju ali galvansko pocinkane. 2. Eiektrovarjene verige po DIN 5685, v dimenzionalnem področju od 0 2,5 do 0 10 mm. Izdelujemo ploščate ali zavite (sukane) verige, dolžina me­ trska ali po želji kupca, površina svetlo izčiščena ali galvan­ sko pocinkana. 3. Tehnične verige po DIN 762, 763, 764, 765 in 766 v di­ menzionalnem področju od 0 4,0 do 0 18 mm. Verige izdelujemo metrsko, konfekcioniramo jih po želji kupca, lahko so nekalibrirane in kalibrirane, dobavljamo jih v normalnem ali poboljšanem stanju. Površina verige je lahko normalna, svetlo izčiščena ali galvansko pocinkana. Na zahtevo lahko izdelujemo verige tudi drugih dimenzij v področju od 0 4 do 0 18 mm, ki pa odstopajo od DIN predpisov. Proizvajalec: Rudarsko-metalurški kombinat RMK-ZENICA — ZENICA Tvornica lanaca METALKA — Prnjavor; Telefon: 072/21-244 ; 078/68-015; Telex: YU RMKZE 43-129; Poštanski pregradak 141. Predstavništva: Beograd, Topličin Venae 3/II, telex: 45-113 YU RMKPBG; Zagreb, 8. maja 44/I, telex: 21-739 YU RMKPZG; Ljubljana, Žibertova 1; Ploče — Luka Ploče. Progres - Beograd — generalni zastupnik za spoljnu trgo­ vinu RMK-ZENICA. Leta 1947 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Gradbeno industrij­ sko podjetje »Obnova«. Danes v svojih temeljnih organizacijah združenega dela združuje nad 1500 zaposlenih. GIP »OBNOVA« je gradbeno podjetje, ki se je izkazalo pred­ vsem na področju stanovanjske izgradnje. Udeležba »Obnove« v stanovanjski izgradnji Ljubljane in njene okolice je več kakor 4500 stanovanj. V prizadevanju, da omogočimo delovnemu člove­ ku rešiti večje probleme po so­ dobnih stanovanjih, smo pri »Ob­ novi« med prvimi v Sloveniji razvili sodobno tehnologijo lahke in težke montaže pri gradnji sta­ novanjskih enot. Montažni sistem velikopanelnih elementov, s ka­ terim se je »Obnova« vključila v gradnjo soseske BS-3 v Ljubljani, kjer bo do leta 1978 zgrajeno 2700 stanovanj, v velikem obse­ gu omogoča finalizacija vzpo­ redno z grobo gradnjo, pri čemer odpadejo tudi vsi mokri postopki zunanje in notranje obdelave. Tako je delavcu, ki se zaposli pri »Obnovi«, dana možnost pri- učitve in prestopa v poklic red­ no zaposlenega industrijskega proizvajalca, ki nima več sezon­ skega značaja. Če je danes bistvenega pomena tudi kratek čas gradnje, potem je pomemben tudi podatek, da je trenutna zmogljivost »Obnovine« tovarne 600 stanovanj letno. Seveda pa delovni kolektiv »Ob­ nove« ne gradi samo stanovanj­ skih objektov, ampak je v svojem razvoju zgradil še 45 industrij­ skih zgradb, 16 upravnih zgradb, 27 šolskih objektov, 10 trgovskih in gostinskih objektov, 12 ho­ telskih in turističnih objektov, 5 kmetijskih farm, in še in še bi lahko naštevali. Najbolj reprezentančni objekti so: Poslovno-trgovska stavba Me­ talka v Ljubljani, Dom sindika­ tov v Ljubljani, Poslovna stavba Lesnina-Elektrotehna v Ljublja­ ni, Klinične bolnišnice, hotel Tu­ rist v Ljubljani in hotel Argonavt v Novi Gorici, Reaktorski center v Podgorici. GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA TITOVA • 39 sanolabor Ljubljana, Cigaletova ul. 9 Telefon 311 260, 311 540, 317 535 in 317 355, trgovsko podjetje na debelo, uvoz in zastopanje: nudi iz širokega asortimenta blago domačega in inozemskega izvora v naslednjih področjih: — medicinske in laboratorijske aparate, instrumente, opremo — specialni medicinski potrošni material za 1 X uporabo — rentgen aparate in pribor — elektromedicinske aparate in opremo za fizioterapijo — obvezilni material — bolniško opremo in tipiziran tekstil — laboratorijsko steklo — kemikalije in reagensa Na vašo željo pošiljamo prospekte, kataloge in ponudbo. industrija gostinske opreme Uprava: Trnovski pristan 8, LJUBLJANA h. c. 21 747 in 20 869 Prodaja: telefon 24 415 Projektivni biro: telefon 25 580 Podjetje za projektiranje, izdelavo in montažo opreme za vse vrste kuhinj, samopostrežnih restavracij v gostinstvu in zdravstvu. Projektivni biro sodeluje z vsemi večjimi projektantskimi organizacijami pri izdelavi tehnoloških načrtov in izdeluje priključne načrte za projektirano opreme. Razvojni oddelek podjetja nenehno zasleduje dosežke evropskih proizvajalcev tovrstne opreme in tako do­ polnjuje redni proizvodni program z novimi izdelki. IGO je skupaj z zahodno-nemško firmo Kreft opremil tudi kuhinjo Kliničnega centra v Ljubljani. KOVINSKO PODJETJE Ljubljana Kamniška 41 izdeluje po lastnih in tujih projektih: — jeklene nosilne konstrukcije v visoki gradnji — žerjave in žerjavne proge — jeklene cestne mostove — vrata, okna in predelne montažne stene v posebni secco izvedbi — balkonske in stopniščne ograje — regale za skladišča — ventilacije ter žaluzije in ostale ključavničarske izdelke. P O D J E T J E ZA T A P E C 1 R A N J E I N D E K O R I K A N J E TAPET DEKOR L J U B L J A N A . B O R U T O V A S • T E L E F O N 323 110 I TAPETDEKOR JE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA DEKORACIJSKA DELA. OPREMLJA VSE OBJEKTE, BOLNIŠNICE, HOTELE, ŠOLE, KINODVORANE IN DRUGE OBJEKTE TER PRIVATNA STANOVANJA Z ZAVESAMI VSEH VRST, OBENEM DOBAVLJA IN MONTIRA TUDI NESLIŠNE KARNISE SILENT GLISS, IZVRŠUJE PA TUDI DRUGA TAPETNIŠKA DELA. Z NAŠIMI USLUGAMI BOSTE ZADOVOLJNI! I SE PRIPOROČA KOLEKTIV TAPETDEKOR LJUBLJANA, BORUTOVA 3 SIEMENS Generator za rentgensko diagnostiko bolje izkoristiti Centralni pult za svobodno izbiro sprejetih podatkov Pulti z aparati za programirano snemalno tehniko prostorsko in po upravljanju podrejeni aparatom za preiskave Ni več nobenih časovnih zamud, niti ob priključevanju več delovnih mest. Z novim OPTIMAC(R) sistemom generatorjev na vrtilni tok TRIDOROS(r> OPTIMATIC (50—70 kW) GIGANTOS OPTIMATIC (lOOkW) PANDOROS OPTIMATIC (150 kW) Prosimo upoštevajte: hkratno zbiranje programiranih standardnih snemalnih pogojev na različnih pultih z aparati. Avtomatično sporočanje nabranih podatkov od pulta z aparati na generator neposredno pred vsakokratno osvetlitvijo. Generator je zaseden le v kratkem času snemanja. Nato je takoj spet na razpolago drugim delovnim mestom. SIEMENS AKTIENGESELLSCHAFT področje za medicinsko tehniko, Erlangen OPTIMATIC sistem za gospodarni delovni način ELEKTROKOVINA kot največji proizvajalec svetilk v državi je osvojila in izdelala BOLNIŠKI TRAK FTB 04 z vgrajeno razsvet­ ljavo, ki ga uporabljamo v moderno opremljenih bolniških so­ bah. BOLNIŠKI TRAK indirektno osvetljuje bolniško sobo, za vsako posteljo pa ima svetilko z 20 vatno fluorescenčno žarnico za čitanje ter vtičnice za jaki tok, telefon in klicne naprave. V in­ stalacijski trak je možno na zahtevo integrirati tudi druge ele­ mente za signalizacijo in komunikacije med bolnikom in sestro, ki se danes v te namene uporabljajo v svetu. Ves sistem je moderno koncipiran na evropski ravni; vzdrževa­ nje je preprosto, zamenjava elementov pa enostavna in tudi omogoča razširitev funkcij in prilagajanje novim potrebam. Tržaška cesta 23 Telefon (062) 32 251 HEKIROKOVMA MAHBOR Zanesite se na MMM! In pogovorite se s strokovnjaki MMM. Kajti pri firmi rMünchener Medizin Mechanik je na razpolago vse, od načrtov do nasvetov glede tehnične izvedbe in do montaže. Naprave za bolnišnico in industrijo Po vsem svetu razširjena mreža naročnikov zagotavlja stalno oskrbo aparatov. Kot specialna firma opreme za sterilizacijo, Glavna uprava München D-8033 Planegg, Postfach 1111 Semmelweisstrasse 6 Telefon (0 89) 8 59 90 21 Telex 05 24182 MMM Münchener Medizin Mechanik Ges.mb.H. dezinfekcijo in celotno medicinsko tehniko nudi MMM po individualni želji in nalogi vedno najboljšo rešitev. Podružnica Köln D-5353 Mechernich-Kommern Ahornweg 6-8. Postfach 3154 Telefon (0 24 43)20 81 Telex 0833 313 kompletni I program | PISARNIŠKEGA kovinske izvedbe POHIŠTVA r\Y \& alprem alprem alprem industrijsko podjetje kamnik 61240 usnjarska cesta 9 PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE: — aluminijasta okna in vrata, — suhomontažne predelne stene, — fasadne elemente, — stavbno-ključavničarska dela, TER TRGOVINSKO OPREMO: — vse elemente za opremo samopostrežnih trgovin, klasičnih trgovin in blagovnic, — posebne izvedbe shopov in boutiqueov, — vse vrste žičnih izdelkov za opremo trgovin. Vse naše izdelke projektiramo, proizvajamo in montiramo. J TOZD »MIZARSTVO« KOČEVJE, Tomšičeva cesta z n. sub. o. Proizvaja vse vrste kosovnega pohištva po individualnih naročilih, oplemenitene zidne in stropne obloge, bolniške nočne omarice, no­ tranjo opremo bolnišnic in zdravstvenih domov, hotelov ter poslovnih prostorov. Z našimi izdelki sodelujemo že vrsto let pri notranji opremi KC v Ljub­ ljani ter raznih turističnih in poslovnih objektih po Jugoslaviji. slikoplesk • termoplast — slikarstvo, pleskarstvo, antikorozija, polaganje tapet, obdelava sten in fasad s plastičnimi ometi — polaganje tlakov iz umetnih smol — polaganje vseh vrst plastičnih tlakov — izdelovanje in oblaganje predmetov iz trde plastike — juvidur — proizvodnja, polaganje in prodaja florbita — polaganje, struženje in lakiranje vseh vrst parketa CENTRALA: GORNJI TRG 4 — TELEFON 23 404, 20 625 SEKTOR BEOGRAD, ŠUMATOVAČKA 70 — TELEFON 434 437 PROIZVODNA BAZA BATOČINA — TELEFON 81 034 INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 TELEFON 22113, 20641 TELEX 31420 KU KIP 1EK0ČI RAČUN 50103-601-23238 TO-MO-DI TOPLI MONTAŽNI D IM N IK z g i b l j i v o k i s l i n o o d p o r n o o g n j e s t a l n o s a m o t n o c e v j o ■ Uporabljamo ga pri vseh vrstah kurjave. ■ To je najnovejša konstrukcija dimnika s termičnim efektom segrevanja zgornjega dela dimnika s pomočjo segretih sten in zraka. ■ S tem je zmanjšana kondenzacija vodnih par dimnih plinov na izhodu dimnika na minimum. ■ Kislinoodpornost in ognjevzdržnost šamotnih cevi nam zagotavlja, da v primeru pojava žveplene ali žveplaste kisline dimnik ostane nepoškodovan. K Minimalni vlek je s tem, ko je dimnik še dodatno ogrevan po celi višini od lastnih dimnih plinov, popolnoma zagotovljen. ■ Konstrukcijsko vidimo, da so cevi med seboj vezane po celi višini in s tem je zavarovano, da ne more priti zaradi katerihkoli dinamičnih ali termičnih sunkov do negativnega vpliva sekun­ darnega zraka. ■ Po ustreznih tabelah in praktičnih izkušnjah lahko TO-MO-DI uporabljamo kot zbirni dimnik do 12 priključkov na eno tuljavo. ■ Mineralne vrvi na robovih reber cevi nam omo­ gočajo, da se cev dimnika termično giblje po vertikalni in prečni smeri. ■ Enostavnost pri montaži nam TO-MO-DI omogoča, da se gradnje takšnega dimnika lotijo lahko tudi amaterji. NOTRANJI PREMER CEVI 0 Kcol̂ /n VIŠINA DIMNIKA V m ŠT. ART. 16 6000 — 30000 7 - 1 1 1 2125000 — 45000 11-20 30000 - 50000 20 - 30 30000 — 50000 7 - 10 40000 — 60000 10-12 60000 - 70000 12 - 14 2 20 70000 — 80000 14 - 17 80000 — 90000 17 - 21 22 90000 — 100000 21 - 28 100000 - 120000 28-40 K O M U N A L N O P O D J E T J E K A N A L I Z A C I J A LJUBLJANA p. o. L J U B L J A N A , A M B R O Ž E V T R G 7 Čistilna naprava Črnuče — PROJEKTIRAMO — GRADIMO — VZDRŽUJEMO — PROIZVAJAMO — PRODAJAMO KOMPLETNE KANALIZACIJSKE NAPRAVE ZDRAVSTVENIH IN TURISTIČNIH OBJEKTOV — OMREŽJE — ČISTILNE NAPRAVE — ČRPALIŠČA — BETONSKE CEVNE ELEMENTE — STROJNO OPREMO: ČRPALKE— POVRATNE ZAKLOPKE — OZRAČEVALNE TURBINE Z AVTOMATSKIMI KRMILNIMI NA­ PRAVAMI ITD. zdravstvenotehnični aparati Bogat izbor dimenzij, vsestranska uporabnost, poljubno sestavljanje, enostaven design, odporna površinska obdelava, enostavno čiščenje — vse to so kriteriji, ki Marlesove pohištvene elemente dvigajo iz meja individualne opreme in jih uvrščajo v sodobno, estetsko in funkcionalno opremo zdravstvenih prostorov. Visoke, viseče in pultne omarice raznih velikosti v premišljenem sestavu rešujejo zelo specifične naloge opremljanja — od čajnih kuhinj do večjih laboratorijev. Enako pomembna je Marlesova udeležba v sami gradnji zdravstvenih objektov. Princip montažnosti namreč omogoča najhitrejšo, ceneno in kvalitetno dopolnitev, ki jo predstavljajo zlasti manjši zdravstveni domovi, ambulante, otroški vrtci in šole. lesna, stavbna in pohištvena industrija 62000 Maribor, Jugoslavija telefon 062 23 551 telex 33143 yu marle M ON TA ŽN A GR AD NJ A IN O PR EM A ZD RA VS TV EN IH O BJ EK TO V INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE - LJUBLJANA UPRAVA: TITOVA 37 — TELEFON: 321 043 — TELEGRAM: IMP-LJUBLJANA — TELEX 31348 YU IMP Predstavništva: Zagreb, Petrinjska 27 (tel. 441 632), Novi Beograd, II. bulevar (tel. 694 712), Skopje, 2enevska-Kula 1/13 (tel. 54 797) PREDMET POSLOVANJA: Inženiring kompletnih objektov Projektiranje instalacij za ogrevanje, prezračevanje, klimatizacijo, vodovod in sanitarije Projektiranje elektroenergetskih objektov, elektro na­ prav in instalacij jakega in šibkega toka Projektiranje avtomatskih regulacij za energetske in klima naprave Instaliranje vodovodnih in sanitarnih naprav Montaža ogrevalnih in hladilnih naprav Montaža plinskih vodov in naprav Izgradnja energetskih objektov, montaža kotlarn, kompresorskih postaj, hladilnih central, transforma­ torskih, elektro razdelilnih in črpalnih postaj Izdelava in montaža klimatskih naprav Montaža tehnoloških razdelilnih naprav Toplotne izolacije Elektroinstalacije jakega in šibkega toka Proizvodnja termoenergetske opreme Proizvodnja elektro opreme, izdelava elementov za avtomatizacijo in visokofrekvenčno telekomunikacijo Izvajanje investicijskih del v inozemstvu Livarna sive litine in barvnih zlitin GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE N. SOL. O. — gradi industrijske, energetske, luške in hidrotehnične objekte, mostove, ceste in druge zgradbe, objekte družbenega standarda in stanovanja za trg; — izdeluje gradbene elemente, vse vrste betonskih prefabrikatov, konstrukcijske elemente iz prednapetega betona; — izdeluje in montira tipizirane industrijske hale in montira gradbene konstrukcije; — izdeluje gradbene stroje in opremo; — opravlja vsa hidroizolacijska dela; — izdeluje jeklene konstrukcije; — projektira vse vrste objektov; — izvaja investicijska dela v tujini.