LINGVISTIČNI ATLAS ZA ŠTUDIJ DVOJINE V SLOVENŠČINI Lucien Tesnière Docent na Filozofski fakulteti v Strasbourgu Ljubljana 2022 Atlas_dvojine_FINAL.indd 1 23. 05. 2022 10:21:12 LINGVISTIČNI ATLAS ZA ŠTUDIJ DVOJINE V SLOVENŠČINI Avtor: Lucien Tesnière Prevod in uvod k slovenski izdaji: Mojca Schlamberger Brezar Recenzentki: Metka Zupančič, Tanja Žigon Tehnično urejanje: Jure Preglau Lektura: Nina Brezar Urejanje zemljevidov: Maruša Kocbek, Nana Martinčič Prelom: Nana Martinčič Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajateljico: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2022 Prva izdaja Naklada: 200 Cena: 15,90 EUR To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographies). Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij. Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenorazisko valnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789617128406 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=108265987 ISBN 978-961-7128-42-0 E-knjiga COBISS.SI-ID=108197891 ISBN 978-961-7128-40-6 (PDF) Atlas_dvojine_FINAL.indd 2 23. 05. 2022 10:21:12 Kazalo Mojca Schlamberger Brezar Stratigrafski prerezi 41 Uvod k prevodU Tesnièrjevega aTlasa dvojine 5 Geografska podoba Slovenije 41 Tesnièrjevo življenje in delo 7 Dialekti in izoglose 43 Glavna dela 8 Preseljevanje prebivalstva 45 Lingvistični atlas za študij dvojine v slovenščini 9 1. Germanski vpliv 45 2. Italijanski vpliv 47 Lingvistični atLas za študij dvojine v sLovenščini 11 3. Štokavski vpliv 48 Cilj dela – geografska metoda 15 A. Meja na Sotli 48 1. Sestava vprašalnika 15 B. Uskoki 49 Izvleček iz vprašalnika 17 Slovenski vpliv 50 2. Izbira točk 19 Način napredovanja jezikovnih dejstev v Sloveniji 51 3. Izbira informatorja 20 Sklep 52 Anketa 22 Zahvale 52 Fonetična transkripcija 23 Vpliv šole 24 aTlas 55 Različni pripetljaji 25 Legenda h kartam 127 Dodatni viri 26 Kazalo kart v Atlasu 135 Tabele 27 Tabela točk po zaporednem številu 27 Abecedna tabela točk 33 Branje kart 40 3 Atlas_dvojine_FINAL.indd 3 23. 05. 2022 10:21:12 Atlas_dvojine_FINAL.indd 4 23. 05. 2022 10:21:12 Uvod k prevodu Tesnièrjevega Atlasa dvojine Mojca Schlamberger Brezar Atlas_dvojine_FINAL.indd 5 23. 05. 2022 10:21:12 Atlas_dvojine_FINAL.indd 6 23. 05. 2022 10:21:12 Tesnièrjevo življenje in delo Decembra leta 1920 je dobil službo lektorja za francoski jezik na novo- ustanovljeni Univerzi v Ljubljani. S predavanji je začel v poletnem seme- Lucien Tesnière se je rodil 13. maja 1893 v Normandiji v mestecu Mont-Sa- stru 1921 in prenehal v zimskem semestru študijskega leta 1923/24, ko je bil int-Aignan, ki je danes del Rouena. Leta 1910 je na liceju v Rouenu opravil poklican za docenta za slovanske jezike in književnosti v Strasbourg. klasično maturo z latinščino in grščino. Po maturi je, ker so ga zanimali jeMed triletnim bivanjem v Ljubljani je Tesnière vodil lektorat franco- ziki, preživel leto dni v Angliji in pol leta v Italiji. Po povratku je na željo skega jezika in poučeval francosko književnost 19. stoletja, gramatiko no-očeta notarja pol leta delal kot t. i. mornariški posrednik, ki je pomagal ka-vofrancoskega jezika, jezikovne vaje za romaniste idr., poleg tega pa si je pitanom ladij pri komunikaciji in tolmačenju v tuje jezike. A že konec leta prizadeval za kulturno povezovanje med Slovenijo in Francijo. Sodeloval je 1912 se je vpisal na študij nemščine na Sorboni v Parizu, kjer je leta 1913 pri ustanovitvi Francoskega inštituta v Ljubljani in bil njegov prvi ravnatelj, pridobil licenco iz nemščine in stare norveščine. Študij je leta 1913 nadalje-ga bogato opremil s francoskimi knjigami in časopisi. Mnogim slovenskim val v Leip zigu, kjer je poleg primerjalnega jezikoslovja pri K. Brugmannu študentom je omogočil pridobiti francoske štipendije, s sredstvi francoske poslušal tudi predavanja iz slavistike pri A. Leskienu, in leta 1914 na Du-vlade pa je z dobrim izborom slovenskih knjig opremil knjižnico École des naju, kjer je nekaj mesecev študiral slavistiko pri V. Vondráku in srbohrva-langues orientales vivantes (ELNAV, danes INALCO) v Parizu. ščino pri M. Rešetarju. Leta 1914 je na Sorboni pod mentorstvom Josepha Tedaj je pod Meilletovim mentorstvom pripravljal doktorsko nalogo o Vendryesa in Charlesa Andlerja zagovarjal diplomo iz nemščine. dvojini v slovenščini Les formes du duel en slovène in lingvistični atlas dvoMed 1. svetovno vojno je bil vpoklican in bil po ofenzivi v Šampanji za jine Atlas linguistique pour servir a l‘ étude du duel en slovène; prvo delo 40 mesecev zadržan v nemškem ujetništvu, se tam naučil hebrejščine, rušči-predstavlja glavno, drugo pa dodatno temo njegove doktorske promocije, ki ne, bretonščine, nizozemščine, finščine in madžarščine, pa tudi drugih jezi-je bila maja 1925 v Parizu. Doktorat je zagovarjal z odliko in leta 1926 dobil kov, med njimi nekaj slovenščine. Njegove sposobnosti so opazile nemške nagrado Volney prestižne institucije Institut de France. oblasti in ga imenovale za francosko-angleško-rusko-italijansko-nemškega Na Filozofski fakulteti v Strasbourgu, kamor je bil imenovan kot docent tolmača. za slovanske jezike in literature, je učil ruščino in staro slovanščino, fran-Po vojni je nadaljeval študij na École des hautes études in na Collège de coščino za tuje študente ter ustanovil lektorata češkega in poljskega jezika. France pri Antoinu Meilletu in Josephu Vendryesu študiral splošno lingvi- Veliko je potoval v Rusijo, na Češkoslovaško in v Jugoslavijo. Poleg tega je stiko, obenem pa še ruščino pri Charlesu Boyerju na École nationale des veliko objavljal in v tem času izdelal svojo teorijo skladnje, katere začetki so langues orientales vivantes (ENLOV, danes INALCO). Oktobra 1919 je v objavljeni leta 1936. V Strasbourgu je ostal do leta 1936, ko je dobil mesto Parizu opravil državni izpit iz germanistike (agrégation) za poučevanje na na katedri za splošno jezikoslovje univerze v Montpellierju, ki ga je od usta-visokih šolah. Hkrati je deloval kot poročevalec v službi za tuji tisk, najprej novitve naprej zasedal Maurice Grammont. v angleški, potem nemški in na koncu v novi jugoslovanski sekciji, kjer je Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran, tokrat zaradi znanja šte-Tesnière za Bulletin périodique de la presse Yougoslave (Pariz 1919, No. vilnih jezikov v specialno tajno službo Chiffre. Po vojni je Tesnière še nap-1–8) pisal prva poročila o jugoslovanskem tisku, hkrati pa spoznaval tudi rej poučeval v Montpelllieru in leta 1951 katedro za primerjalno slovnico slovenske časopise in se tako učil slovenščine. Leta 1920 je odpotoval na preoblikoval v katedro za splošno jezikoslovje, tam je ostal do svoje smrti avstrijsko Koroško kot tolmač pri grofu de Chambrunu, ki je vodil franco-leta 1956. Leta 1953 ga je SAZU izvolila za dopisnega člana. sko delegacijo plebiscitne komisije. Tu se je še bolje seznanil s slovenskim jezikom in razmerami. 7 Atlas_dvojine_FINAL.indd 7 23. 05. 2022 10:21:13 Glavna dela s sposojenim. Ta operacija, ki je natančna, pa ni zavestna, je eno od najzanimivejših dejstev, ki jih opažamo v regijah, kjer se srečujeta dva jezika. Opravlja se Med glavna Tesnièrjeva dela prištevamo knjižno izdajo doktorske disertacije tako sistematično, da je nikakor ne moremo imeti za naključno. Dobimo vtis, da Les formes du duel en slovène (Pariz, Champion, 1925) in spremljevalni Atlas je rezultat globinske jezikovne tendence. In navaja na misel, da bi lahko razisko-linguistique pour servir à l’étude du duel en slovène (Pariz, Champion, 1925). vanje različnih tipov mešanja jezikov nekega dne dalo pozitivno osnovo za kla-Napisal je več člankov, kjer je obravnaval slovenski jezik in njegove nare-sifikacijo jezikovnih dejstev, ki niso ne fonetična ne morfološka in ki jih za silo čne posebnosti. V članku Sur quelques développements de nasales en slovène uvrščamo pod etiketo sintakse ali semantike, katerih razlikovanje ni natančno in je l. 1923 razpravljal v reviji Bulletin de la Société de Linguistique de Paris. se pogosto razlikuje od enega avtorja do drugega.« O praslovanskih nazalnih vokalih v govoru vasi Replje v Podjunski dolini je Globinska jezikovna tendenca in smisel za povezavo sintakse in seman-napisal tudi razpravo v Slavistični reviji, ki je bila posvečena Franu Ramovšu tike sta bili ključni za oblikovanje njegove strukturalne skladnje. Prav tako je (št. III. 1950, 263–66). Izgovor nosnikov v Repljah je primerjal z izgovorom bilo njegovo poznavanje slovanskih jezikov, kjer ima glagol osrednjo vlogo v francoskih nosnih samoglasnikov. stavku, ključno za oblikovanje odvisnostnih struktur. Leta 1924 je v zborniku Mélanges linguistiques offerts a M. J. Vendryes S skladnjo se je podrobneje ukvarjal od leta 1934, ko je v reviji Bulletin objavil članek Sur le système casuel du slovène. V zborniku Mélanges publiés de la faculté des Lettres de Strasbourg objavil članek Comment construire en l‘honneur de M. Paul Boyer je 1925 izšla razprava Du traitement i de ě en une syntaxe (12ème année, n°7, 1934, str. 219–229). Sledila je knjiga Esquisse styrien, leta 1929 je v Revue des Études slaves izšla Tesnièrjeva razpra-d’une syntaxe structurale (Pariz, Klincksieck, 1953), najpomembnejše va L‘accent slovène et le timbre des voyelles (IX, str. 89–118). Leta 1930 je Tesnièrjevo delo pa je knjiga Éléments de syntaxe structurale na 674 straneh, Tesnière v praški Slaviji objavil obširno oceno o Ramovševi Historični gra-ki je izšla posthumno leta 1959 pri založbi Klincksieck v Parizu. matiki slovenskega jezika, II. Konzonantizem. Naši jezikoslovci do njegovih neslovenističnih del niso imeli dostopa in v Za predstavitev slovenskega jezika in kulture v francoskem okolju je za-petdesetih letih še niso mogli dojeti pomena njegove skladnje za prihodnost. služen z delom o Otonu Župančiču z naslovom Oton Joupantchitch, poète Kolarič v nekrologu zapiše (https://www.sazu.si/clani/lucien-tesniere): slovène, l’homme et l’œuvre (Pariz, les Belles Lettres, 1931). V letih 1924–27 »Tesnière je marsikaj pisal tudi o indoevropskih jezikih na sploh in o je načrtoval antologijo slovenske poezije, vendar do izdaje ni prišlo. Zbrano romanskih, zlasti francoščini še posebej. Ukvarjal se je tudi z nekakšno ob-gradivo hranijo v Francoski nacionalni knjižnici. čno sintakso, ki naj bi praktično pomagala odstranjevati težave, ki jih ima-Ukvarjal pa se je tudi s slovnico ruskega, nemškega in francoskega jezi- jo tuji študentje pri učenju francoščine. Žal večine teh razprav v Ljubljani ka: od tod Petite grammaire russe (Pariz, Didier, 1934) in neobjavljeni Peti-nimamo.« te grammaire allemande (phonétique, morphologie, syntaxe) in Grammaire Tudi sicer so bili do njegovega dela v tistih časih kritični, a na sim-française pour étrangers (phonétique, morphologie). poziju o Tesnièrjevem življenju in delu, ki je bil leta 1993 v Ljubljani, so Danes kot njegov najpomembnejši prispevek k razvoju lingvistike šteje-ponovno preučili njegovo delo in pomen za slovenščino. V članku v Lin- mo obravnavo skladnje. Njegovo pozornost je pritegnila že v Atlasu dvojine, guistici (1994) Martina Orožen zapiše, da Ramovš, preobremenjen z usta-kjer v pravi: navljanjem katedre za slovenski jezik na novi univerzi, ni prepoznal geni- »Zanimivo je videti, s kakšno gotovostjo osebe, ki govorijo dialekt obmej- alnega Tesnièrja, ki je imel ogromno znanja na področju splošne in indo- nih področij, znajo ločevati med slovničnimi in leksikografskimi elementi in v evropske lingvistike, in ni zaupal v njegove metode. A zgodovina je dala slovnici ohranjajo čistost, medtem ko je izvorno besedje v celoti nadomeščeno prav Tesnièrju. 8 Atlas_dvojine_FINAL.indd 8 23. 05. 2022 10:21:13 Lingvistični atlas za študij dvojine v slovenščini Ideja za projekt prevoda dela Atlas linguistique pour servir à l’étude du duel en slovène v slovenščino je ponovno oživela ob stoletnici Univerze v Ljubljani Atlas dvojine v slovenskem prevodu je pred nami skoraj sto let po tem, ko je (2019) in stoletnici ustanovitve Francoskega kulturnega inštituta, katerega prvi izšel francoski izvirnik, in natanko sto let po tem, ko je Tesnière s štipendijo ravnatelj je bil Tesnière. Še vedno pa brez prevoda ostaja knjiga Formes du duel Komisije za potovanja in znanstvene in literarne misije ( Comission des voya-en slovène, ki je prav tako kot Atlas linguistique pour servir à l’étude du duel en ges et missions scientifiques et littéraires) potoval po Sloveniji in spraševal in-slovène izšla leta 1925 in predstavlja glavno tezo njegove doktorske disertacije. formatorje o oblikah dvojine v slovenščini. Za geografsko metodo, aplicirano na lingvistiko in slovenske dialekte, je Tesnière navdih dobil v Lingvističnem Mojca Schlamberger Brezar atlasu Francije J. Gillerona in E. Edmonta in je kot onadva napravil vprašal-Viri nik za izvajanje ankete na terenu s 425 vprašanji, ki so jih informatorji prevedli v svoj dialekt. Prvih 225 vprašanj je obravnavalo fonetiko, morfologijo in Klinar, Marjeta (2008): Sodobna slovensko-francoska književna izmenjava sintakso, naslednjih 200 pa je bilo rezerviranih za študij dvojine. Tesnière teh (Magistrsko delo). vprašanj ne navaja v celoti. V nadaljevanju je zbral točke, kjer je iskal infor-Kranjec, Marko (1980): Tesnière, Lucien (1893–1954). Slovenska biografi-macije, skupaj je 250 točk v slovenskem jezikovnem prostoru in še 29 na ob-ja. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni cen-mejnih območjih, ter 88 informatorjev, ki so mu podali informacije o dialektih ter SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi695060/#slo-na terenu. Za preostale točke je podatke črpal iz dialektoloških opisov, ki so venski-biografski-leksikon (2. maj 2022). Izvirna objava v: Slovenski bi-bili na voljo. Podatke je nanesel na 70 kart, kjer so predstavljeni variantni pri-ografski leksikon: 12. zv. Táborská – Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et meri dvojine v slovenščini za posamezne slovenske besede. al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980. Kaj je Tesnièrja napeljalo na študij dvojine: idejo je dal njegov mentor Kolarič, Rudolf (1955): Lucien Tesnière – nekrolog iz Letopisa SAZU 1955 Antoine Meillet, ki je imel že izkušnje z mentoriranjem dela A. Cunyja o dvo- (https://www.sazu.si/clani/lucien-tesniere) jini v grščini Le nombre duel en grec (Pariz 1906). Slovenščina, ki je poleg Orožen, Martina (1994): Le consonantisme de Ramovš dans l‘optique structura-dolnje lužiške srbščine in slovinščine (danes že izumrle) še ohranila dvojino, liste de Tesnière, Ligistica 34/1, 165–179. se mu je zdela posebej zanimiva, ker je oblikovala skupen knjižni jezik, hkrati Pognan, Patrice (2019): Pourquoi Tesnière est-il Tesnière ? Vie, œuvre et héri-pa so govori še zelo živi. In ker gre za jezik, ki je še živ, je lahko oblike pre-tage. V : VAUPOT, Sonia (ur.), et al. Contacts linguistiques, littéraires, verjal na terenu. culturels : cent ans d‘études du français à l‘Université de Ljubljana, (Zbir-V uvodu h kartam poda še pregled slovenskega jezikovnega prostora, opi- ka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje (Online), ISSN 2712-3855). še glavne dialekte, ki jih je določil pred Ramovševo klasifikacijo, a najver-1ère éd. électronique. Ljubljana: Les presses universitaires de l‘Universi-jetneje ob njenem poznavanju, hkrati pa relativizira pojem dialekta. S pre-té de Ljubljana, Faculté des Lettres. 2020, str. 132-154. https://e-knjige. gledom vplivov na slovenski jezikovni prostor, tako geografskih kot zgodo- ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/246/353/5847-1. vinskih, določi glavne smeri, od koder prihajajo spremembe. Verdelhan Bourgade, M. (2019): Lucien Tesnière, professeur de linguistique Tesnière sicer z anketo pokaže, kako dvojina izginja, čeprav 100 let poz- à Montpellier de 1937 à 1954, L’aventure d’une grammaire. Académie neje vidimo, da je podprta s šolskim sistemom in normo v knjižnem jeziku še de sciences de Montpellier, Séance du 14 décembre 2020. https://www. vedno živa. Vmes se najdejo še kakšne prigode, ki jih je avtor doživel, ko je ac-sciences-lettres-montpellier.fr/academie_edition/fichiers_conf/VER-nabiral material za atlas. Gre za živ dokument nekega časa in nekega pojava v DELHAN-2020.pdf jeziku, ki ga je avtor skušal ovekovečiti, preden bi izginil. 9 Atlas_dvojine_FINAL.indd 9 23. 05. 2022 10:21:13 Atlas_dvojine_FINAL.indd 10 23. 05. 2022 10:21:13 Lingvistični atlas za študij dvojine v slovenščini Atlas_dvojine_FINAL.indd 11 23. 05. 2022 10:21:13 Atlas_dvojine_FINAL.indd 12 23. 05. 2022 10:21:13 Staršem Z vdano hvaležnostjo Atlas_dvojine_FINAL.indd 13 23. 05. 2022 10:21:13 Atlas_dvojine_FINAL.indd 14 23. 05. 2022 10:21:13 UVOD zanemarili to področje in se ne bi ukvarjali z dialektologijo. Za večino slovanskih jezikov imamo številne opise govorov. Nekateri so celo odlični. Na področju slovenščine ne moremo mimo del V. Oblaka, ki je v svojem ob-CILJ DELA – GEOGRAFSKA METODA dobju ob pomanjkanju dialektoloških monografij za rabo slovenistov imel odlično idejo, da je svojo dokumentacijo obogatil s podatki, bodisi ustnimi Cilj pričujočega dela je skicirati lingvistično geografijo slovenščine. Če bi bodisi pisnimi skozi korespondenco, ki jo je pridobil pri kakih dvajset ose-avtor želel izčrpati temo, s katero se ukvarja, bi moral narisati več tisoč bah, ki so izvirale iz različnih regij (cf. Archiv für slavische Philologie, XI, kart, od katerih bi ene predstavljale fonetične izoglose, druge morfološke, str. 400 in 401). A naj ima še toliko zaslug, med njegovo in geografsko me-spet druge skladenjske. To je velikansko delo, za izvedbo katerega bi pot- todo v pravem pomenu besede je velika razlika. To čuti tudi Fr. Ramovš, rebovali dolga leta. Avtorju se ni zdelo potrebno, da bi se s tem ukvarjal, eden od starost, ki jim slovenska dialektologija največ dolguje, ko obžaluje vsaj ne v tem trenutku. V resnici se, ko narišemo karte določenih pojavov in pomanjkanje informacij v poznavanju govorov vzhodne Dolenjske, osre-ko nadaljujemo z anketami za druge pojave, hitro zavemo, da so slovenske dnje Štajerske, Istre, Obale in štajerske strani doline Drave (cf. Archiv für izoglose manj raznolike in da se jih da na splošno združiti v neko omejeno slavische Philologie, XXXVII, str. 131). število tipov. Kakih šestdeset kart, kar je približna vsebina tega prvega atla-V skrbi, da bi zapolnil področja, kjer informacij primanjkuje, je avtor sa, je dovolj, da prikaže glavne tipe. S povečevanjem števila kart bi lahko dela izkoristil svoje bivanje v Ljubljani in v letih 1921 in 1922 začel s seri-avtor predstavil bolj raznolike pojave, ne bi pa prinesel bistvenih sprememb jo lingvističnih izletov po deželah slovenskega jezika. Tako je lahko osebno k ideji celote, ki si jo lahko ustvarimo ob pričujočem delu o tem, kako se na opazoval večje število govorov in narisal karte, iz katerih je sestavljen pri-slovenskem ozemlju pojavljajo in širijo jezikovne inovacije. Obstajajo do- čujoči atlas. ločene zemljepisne danosti, določeni gospodarski pogoji, ki povzročajo, da Geografsko metodo se izvaja z anketiranjem. To zahteva vnaprejšnjo se opazovani pojavi, pa naj so še tako raznoliki, porajajo v istih regijah in sestavo vprašalnika, ki se ga ponavlja, ne da bi se ga spreminjalo, na vseh po istih poteh prodirajo naprej. Pričujoči atlas vsebuje predvsem karte, ki točkah, kjer želimo opisati govor. Ustrezno izbrana oseba prevede predla-predstavljajo razširjenost dvojine, kar še bolje opisuje avtorjevo delo Oblike gane stavke v dialekt. Ko je anketa končana, za vsako točko ankete pozna-dvojine v slovenščini ( Les formes du duel en slovène, Paris, Champion, 125, mo vse predlagane oblike in za vsako predlagano obliko njene dialektalne 3. knjiga zbirke Travaux publiés par l‘Institut d‘études slaves), in nam omo-variante na vsaki od točk ankete. Te variante je treba le še vnesti na vnaprej goča, da se natančno zavemo, kako pomembne zemljepisne in gospodarske pripravljeno podlago in tako dobimo dialektalno karto določenega pojava. zakonitosti, o katerih smo govorili, vplivajo na slovenski jezikovni prostor Zemljepisna metoda torej vsebuje naslednje tri operacije: in prevladujejo v dialektalnem razvoju. 1. sestava vprašalnika, Odkar je J. Gilléron ob izdaji monumentalnega Lingvističnega atlasa 2. izbira točk, Francije ( L‘Atlas linguistique de la France) pokazal, kaj vse lahko iztržimo 3. izbira informatorja na vsaki točki. iz sistematičnih anket, ki jih izvajamo v danem številu govorov, vemo, da se ne moremo ukvarjati z resno dialektološko študijo, v kateri bi geografsko 1. SESTAVA VPRAŠALNIKA metodo pustili ob strani. S to metodo so že prenovili raziskovanje v roma-nistiki in nič ne kaže, da bi že rekli zadnjo besedo glede njene uporabnosti. Vprašalnik, ki ga je za francoščino je sestavil J. Gilléron, poleg kakih sto krat-Avtor pričujočega dela je dobil idejo, da bi jo uporabil na enem od slovan-kih stavkov preverja še številne izolirane besede. Vsaka številka v vprašalni-skih jezikov. Področje raziskave je bilo novo. A ne gre za to, da bi slavisti ku se nanaša na minimalno število jezikovnih dejstev. Z drugimi besedami, 15 Atlas_dvojine_FINAL.indd 15 23. 05. 2022 10:21:13 vprašalnik J. Gillérona je v osnovi analitičen. Pri preučevanju analitičnega je-vprašal za odgovarjajočo dialektalno varianto. S takim postopkom tvega- zika, kot je francoščina, to ne predstavlja težav. Še največ, kar bi lahko očitali mo, da ogrozimo čistost zbranih dialektov. Problemu smo se skušali izogniti takemu postopku, je, da ne posveča dovolj pozornosti skladenjskim dejstvom. tako, da smo isto jezikovno dejstvo ponovili v različnih vprašanjih, da smo Za preučevanje slovenskega jezika, ki ima sintetično naravo, pa bi bila upo-med analizo lahko naredili reze. In vedno smo močno kritično interpretirali raba takega vprašalnika nesmiselna. Vsako slovensko besedo lahko srečamo zabeležena dejstva in za absolutno gotova vzeli le ta, za katera je informator v vseh možnih oblikah, saj je pregibanje v slovenščini zelo bogato. Vzemimo sam od sebe spremenil oblike, ki se nahajajo v vprašalniku. primer: če je le mogoče, moramo isti samostalnik preučevati v šestih oblikah, V teh pogojih se je zdelo nepotrebno, da bi pred informatorji skrivali ki jih dobi v šestih sklonih sklanjatve, ali pa vsaj v najtipičnejših od teh oblik. zapisano besedilo vprašalnika. Nismo oklevali pri tem, da bi jim dali v bra-Ker od povprečnih informatorjev ne moremo pričakovati, da nam poljubno nje natipkan primerek, razliko smo naredili le pri teh, sicer zelo redkih, ki naštejejo posamezne oblike v imenovalniku, tožilniku ali rodilniku, smo dia-niso znali brati. Izkušnje so sicer pokazale, da je pogled na besedilo manj lektalno anketo v slovenski deželi lahko naredili pod pogojem, da smo napre-ogrožal natančnost informacij kot poslušanje vprašanj. Tako avtor ni mogel dovali s kratkimi povedmi ali elementi stavkov, ki tvorijo pomensko celoto. prebrati informatorju stavkov iz vprašalnika, ne da bi jih onaglasil, in to je Na ta način informator, ki ga vodi sobesedilo, takoj pove želeni sklon, ne da predstavljalo možnost vplivanja na naglaševanje odgovorov. Vendar pa je bi mu bilo treba pred tem na široko razlagati. Zato si je avtor prizadeval, da bi bilo zelo enostavno informatorju pokazati primerek nenaglašenih besed iz ustvaril vprašalnik sintetične narave. vprašalnika. Na primer pri primeru 258, dv glav: v nenaglašenem besedilu Vzemimo na primer vprašanje številka 237: Tâ dvâ gradộva stojíta na je bilo zapisano dve glave; informator je lahko svobodno prebral dv glávẹ, brgu, ki nam hkrati da: če je želel. 1. imenovalnik-tožilnik dvojine moškega spola kazalnega zaimka tâ, Ne smemo pa si delati utvar glede načina, kako zna povprečen informa-ki ga rabimo na karti št. 54, tor brati svoj lastni jezik. Brez dvoma je slovenski pravopis fonetično tako 2. imenovalnik moškega spola števnika dvâ, ki ga rabimo na karti št. natančen, kot je fonetično nenatančen francoski. Ampak to je olajšava, ki 59, 3. imenovalnik-tožilnik dvojine moškega spola samostalnika grâd, ki je zanimiva le za tega, ki se uči brati slovenščino. V resnici vemo, da ko se je v rabi na kartah 4 in 13, enkrat naučimo brati, oko ne razločuje več vsake posamezne črke, ampak 4. drugo osebo moškega spola dvojine glagola stojím, státi, v rabi na naenkrat zajame celo besedo, če ne celo stavčnega člena v celoti. Zato si mo-karti št. 67 in rajo ti, ki se ukvarjajo s tiskarskimi korekturami, na novo izuriti vid, da oko 5. mestnik ednine samostalnika brg s padajočo intonacijo (in padajo-ponovno navadijo, da se ustavlja na vsaki črki. Enako je z informatorjem, ki čo intenziteto) (primerjajte sln. na bregu z ruskim /иа бeрeгý/, ki ga zna tekoče brati in ki z enim pogledom zajame celotno vprašanje, ne da bi se lahko uporabimo tudi za nadaljnja dela. zavedal oblik in končnic. Osebe, za katere branje predstavlja redko in težav-no nalogo, pa postopajo drugače, vendar je rezultat enak. Slišimo jih brati Raba takega vprašalnika, ki je v veliki večini sestavljen iz besed vsak-eno po eno, dve ali tri prve črke besede, potem pa uganejo nadaljevanje. Na danje rabe, a napisan v knjižnem jeziku, česar najbrž ni treba posebej pou-vsak način branje vnaprej natisnjenega besedila v knjižnem jeziku ni nikoli darjati, je predstavljala za informatorje obveznost, da vsak stavek prevedejo celovito. Avtor je za to dobil dokaze v mnogih primerih: tako je vprašanje v svoj materni govor. Iz tega sta izvirali dve veliki nevšečnosti. Prva je bila, št. 375 več kot polovica informatorjev najprej prebralo obâdva piščta na-da smo, kolikor se je dalo, zmanjšali število informatorjev. V nadaljevanju mesto obâdva píšeta. bomo videli, da to ni bila nepremostljiva težava. Druga je bila ta, da je av-Razen tega je avtor anketo vedno dopolnil – na eni strani z vprašanjem tor moral soočiti informatorja s stavkom v knjižnem jeziku, preden ga je informatorjem, katere so slovnične in leksikalne posebnosti, ki so jih sami 16 Atlas_dvojine_FINAL.indd 16 23. 05. 2022 10:21:13 opazili v svojem ali sosednjih govorih, na drugi strani pa s prošnjo, da pros-IZVLEČEK IZ VPRAŠALNIKA to povedo ljudsko pravljico ali zgodbico, če pa tega niso zmogli, da opišejo dela na polju ali skrb za vinsko trto. Kot je bilo pričakovati, je ta dodatek Številka pravemu vprašalniku od informatorja do informatorja dal rezultate različne vprašanja Slovensko besedilo kakovosti. 60. Odprèm ókno. Nenazadnje avtor ni pozabil v vprašalnik vstaviti dvomljivih ali celo 106. Zlatộ je dragộ. nepravilnih oblik, kadar je presodil, da bi lahko informatorju prepustil skrb, 143. Gs imâ dóbra jệtra. da jih popravi s pravilno obliko. Tako je v vprašanju št. 421, píšiti hítro! , 228. Enkrat, ne dvâkrat. končnica –i v drugi osebi ženskega spola velelnika dialektalna in ni bila 230. Mója dvâ bráta sta mladâ. nikoli sprejeta v knjižni jezik. Vendar predstavlja edino možnost, da brez 231. Obâ mláda otróka grsta domôv. slovničnega pojasnjevanja označimo, da se nanaša na dva osebka ženske- ga spola. Drugje (vprašanje št. 371) smo namenoma zapisali * dvâ vráta, da 234. Kúpil sem dvâ nóva sodâ. bi videli, v katerih govorih bodo informatorji vzpostavili ustrezno knjižno 236. Tâ dvâ tatộva krádeta. obliko, ki je dvôje vrát. Zaradi teh odklonov in še nekaj drugih enake vrste 237. Tâ dvâ gradộva stojíta na brgu. avtor meni, da se je lahko izognil veliki večini nevšečnosti, ki bi jih za seboj 238. Imâm dvâ sinộva. potegnila potreba, da bi od informatorjev zahteval prevode. 239. Tì dvệ ókni sta velíki. Vsak stavek je v povprečju vseboval tri besede, ki so se nam zdele zani- 240. Tâ trî kna so velíka. mive za dialektalno študijo. Število vprašanj je manjše kot v vprašalniku J. 241. Tộ trája dv lti. Gilliérona, kjer jih presega tisoč. Najnujnejše besede smo uspeli spraviti v 243. Tí dv smeni nčeta rásti. 425 vprašanj, od katerih jih prvih 225 obravnava celotno glasoslovje, obli-245. Tî dv telti sta mlad. koslovje in skladnjo, naslednjih 200 pa je posebej namenjenih študiju dvo- 246. Ob prasti jine. Delitev med obema vprašalnikoma pa še zdaleč ni rigorozna in o tem, 247. Dv dóbri persi kako se oboje prepleta, se lahko prepričamo pri vprašanju št. 237, ki je citi-248. Vz imâ dvệ kolsi. rano zgoraj ( Tâ dvâ gradộva stojíta na brgu, str.16; prvi stolpec). Bralec bo pod naslovom vsake karte našel številko vprašanja, ki je slu- 249. Tî dv stári bábi sta bilê srčni. žilo njeni izdelavi. 251. Ob žéni sta mlad. Ni potrebno, da bi tu navedli celoten vprašalnik. Omejili se bomo na se- 252. Tî dv dóbri ríbi se péčeta; (trî ríbe) znam glavnih vprašanj, ki so služila za izdelavo atlasa. 253. Tî dv bli krávi dóbro dojíta. 254. Tộ stáne dv krni. 255. Tộ trája dv minti. 257. Tâ otròk imâ dv brad. 258. Dv glav 261. Dv nîti 262. Dv nočî 17 Atlas_dvojine_FINAL.indd 17 23. 05. 2022 10:21:13 Številka Številka vprašanja Slovensko besedilo vprašanja Slovensko besedilo 265. Dvâ dnî 394. Òn vâju vîdi. 267. Dv máteri 395. Za nâju 268. Dv hčri 396. Za vâju 269. Éna crkəv 397. Brez nâju 270. Dv crkvi 398. Brez vâju 272. Imâm dv mládi hčri. 399. Tô je nâjin dộm. 273. Ràd imâm tî dv dóbri máteri. 400. Tô je vâjina míza. 274. Od dvh stárih brátov 401. Pri nâju 280. Pri dvh stárih brátih 402. Pri vâju 281. Pri obh mládih tatộvih 403. K nâma 286. K obma stârima brátoma 404. K vâma 287. Pred dvéma mêsecoma 405. To se vâma samộ zdí. 294. K dvma stárima bábama 406. Z nâma 364. Dvsto 407. Z vâma 371. Dvâ vráta 408. Pjdiva skûpaj! 375. Obâdva píšeta. 409. Ídita skûpaj! 376. Onâdva vsta. 410. Obdve píšeta. 377. Jàz ju vîdim. 411. Ónidv grsta. 382. Tộ je njùna híša. 414. M píšemo. 384. O njìju 415. Mdve píševa. 383. Pri njìju 416. Mdve grva. 385. K njîma 417. V sdíte. 386. Ž njîma 418. Vdv píšete 387. Mîdva píševa. 419. Vdv grste. 388. Mîdva svà. 420. Pjdiva skûpaj! 389. Mîdva vva. 421. Píšiti hítro! 390. Vîdva govoríta. 391. Vîdva stà, – bsta, – dásta. 392. Vîdva vsta, – jsta. 393. Òn nâju vîdi. 18 Atlas_dvojine_FINAL.indd 18 23. 05. 2022 10:21:13 2. IZBIRA TOČK ki se je večinoma razvilo šele v zadnjih letih 19. stoletja, in še dolgo ne bo spodrinilo lokalnih govorov v regijah, kjer se je že začelo. Zelo verjetno pa je, Prav toliko skrbnosti kot priprava vprašalnika zahteva izbira točk, kjer se izvaja da se bo v stotih letih situacija popolnoma spremenila. In zato je prav, tako v anketa. Pokrajine, ki so preveč enostavno dostopne, predvsem urbani centri kot Sloveniji kot drugod, da čim prej popišemo lokalne dialekte, dokler je še čas. Maribor, Celje, Novo mesto in podobno predstavljajo zelo mešane govore, kjer Vendar se ob dejanskem stanju stvari avtor zaveda, da ni bilo vedno nujno iti prevladuje skupen jezik, to je slovenščina, ki jo govori povprečna populacija. daleč v gore, da bi našli dialekte v dobrem stanju. Takšne, ki predstavljajo vso Morali smo paziti na to, da smo za točke izbrali le kraje, ki niso preveč izpostav- želeno čistost, smo lahko našli v krajih, ki so enostavno dostopni, seveda pod ljeni razkrojevalni dejavnosti jezika velikih središč. Edine izjeme se tičejo Lju-pogojem, da smo skrbno izbrali informatorje. bljane same, kjer smo želeli preučiti njen govor, in Kranja, kjer smo informator-A vendar ne smemo misliti, da si je avtor sistematično prepovedal pohode ja posebej prosili, da naj poda le oblike, ki jih uporabljajo kmetje iz okolice, s na oddaljene lokacije. Sicer se mu je pogosto zgodilo, da ga je izbira dobrega katerimi je bil v stalnem stiku in je do potankosti poznal njihov govor. informatorja vodila v kraje, oddaljene od železnice. Tako se je, ko se je odlo-Za druge točke bi bilo idealno, če bi lahko vse izbrali zunaj dolin, v ka- čil raziskovati območje Litije (162), pustil zvleči vse do Kostrevice (163), šti-tere vozi železnica, vendar bi ta način anketiranja avtorju močno otežil nalo-ri kilometre stran od železnice. Prav tako je, da bi na območju Ljubljane našel go. Takoj ko se oddaljimo od poti, ki jih običajno uporabljajo popotniki, sta govor, katerega čistosti ne bi pokvarilo sosedstvo z glavnim mestom, šel iskat oskrbovanje in prenočevanje zelo osnovna, če je človek navajen na določeno čez Savo, ki teče več kot miljo od severa Ljubljane, zaselek Podgorica (157), ki udobje. Toda če več tednov želimo vsak dan peš in z nahrbtnikom opravljati je več kot štiri kilometre oddaljen od najbližje železniške postaje. Res je avtor dolge etape in biti po tem dovolj v formi, da se lotimo anketiranja, ki zahteva tam lahko dobil dobre odgovore pri mladem osemnajstletnem kmetu, medtem več ur pozornosti in natančnosti, je treba paziti na počitek in hrano. Tako mora ko je v Zalogu (160) na drugi strani Save in v bližini železniške postaje moral izvajalec ankete, ki želi priti daleč, paziti nase in ne sme prepogosto podleči povprašati 58-letno osebo. Drugje se je avtor namenoma odmaknil od železnice skušnjavi, da bi se spuščal v kraje z oteženim dostopom. in moral je, bodisi peš bodisi redkeje z vozom, potovati med 10 in 20 kilome-Sicer je treba povedati, da so taki kraji v Sloveniji redki. Dežela ima razvi-trov, da je prišel do krajev, kot so Podčetrtek (168) in Poljana (169) v dolini So-to železniško omrežje (glej karto št. 2–3). Železniške postaje, kot so Ljubljana, tle, Pregrada (135) na Hrvaškem, Kokra (118) in Jezersko (67) v dolini Kokre, Jesenice, Zidani Most ali Pragersko, so vozlišča skoraj evropske pomembnosti. Dobrna (127) ob vznožju zadnjih obronkov Konjiške Gore, Gornji Grad (121), Poleg mednarodne linije Dunaj–Trst, ki Slovenijo prečka prek Rakeka, Ljub-Ljubno (71) in Solčava (69) v dolini Savinje, Črna (70) v dolini Meže, na Koro-ljane, Zidanega Mosta, Celja, Pragerskega in Maribora in se v Zidanem Mostu škem, in Sveti Jurij (31) v dolini Pesnice, na Štajerskem, na skrajnem robu slo-nadaljuje do Zagreba, Beograda in Orienta, v Celju in Mariboru do Spodnjega venskega jezikovnega področja. Skomer (79) pa je zaselek največ kakih dvajse-Dravograda in Avstrije in v Pragerskem do Ptuja in Budimpešte, je v Sloveniji tih hiš, zgubljen na 944 metrih nadmorske višine sredi Pohorja, prav pod Roglo. še železniška povezava, ki prečka Gorenjsko skozi Kranj in Jesenice in gre do Izbiro govorov je narekovala še skrb za gostoto, ki smo jo nameravali Trbiža, iz Jesenic pa krak proge vodi do Trsta oziroma do Beljaka in Münchna dati mreži in ki bi omejevala področje študije. Različna dela iz lingvistične ali do Dunaja, poleg nje pa še proga, ki gre v smeri Dolenjske in Bele krajine geografije, ki so nastala do danes, na tem področju nakazujejo velika razhaja-in se konča v Karlovcu. Točke kot Ribnica in Kočevje na Dolenjskem ter Ro- nja. Prvo, ki je bilo izdano, Francoski lingvistični atlas ( Atlas linguistique de gaška Slatina in Konjice na Štajerskem so z mednarodnimi linijami povezane la France) J. Gilliérona in E. Edmonta, opisuje v povprečju en govor na 800 z lokalno železnico. Tako vidimo, da praktično ni regije, kamor železnica ne bi do 900 kvadratnih kilometrov. Poznejša dialektološka dela so pokazala, da je skupaj z mestnimi navadami in komoditeto prinesla razgrajujočega vpliva jezi-mreža take gostote povzročila, da so se med njenimi zankami izmuznila zanikovnih centrov. Sicer je to delovanje ravno tako novo kot železniško omrežje, miva dejstva. A na tako obširnem jezikovnem področju, kot je francosko, je 19 Atlas_dvojine_FINAL.indd 19 23. 05. 2022 10:21:13 bilo težko narediti več. Vemo, da je E. Edmont, ki mu je bilo zaupano delo na 3. IZBIRA INFORMATORJA anketi, porabil cela štiri leta, da je opravil nalogo, in preveč bi bilo, da bi od njega zahtevali še dodatne napore. Samo raziskovalci, ki so delovali na ožjih Izbira informatorja je veliko pomembnejša kot izbira točke anketiranja. Kot področjih, so lahko izdelali gostejše mreže. To sta sicer storila sama J. Gil-smo videli, so lokalni govori skoraj povsod po Sloveniji dobro ohranjeni. Ven-liéron in E. Edmont, ko sta za Lingvistični atlas Korzike ( Atlas linguistique de dar dobro stanje ohranjajo le v določenih slojih prebivalstva, medtem ko dru-la Corse) preučila v povprečju en govor na 200 kvadratnih kilometrov. Taka gi sloji uporabljajo že splošni pogovorni jezik ali celo knjižni jezik. Tako kot je tudi povprečna gostota Lingvističnega atlasa Katalonije ( Atlas linguistique mora tujec, ki se pride učit francoščino v Francijo, paziti na socialno okolje de Catalogne) avtorjev A. Grieraja in P. Barnilsa. Drugi jezikoslovci so go-in določeno pokrajino, mora dialektolog, ki deluje v slovenski deželi, bolj pa-stoto mreže anket dvignili do njenih skrajnih meja in preučili govore vseh točk ziti na socialno poreklo svojih informatorjev kot na geografsko položaj točk, določenega področja. Najtipičnejši primer je ta, ki ga je leta 1910 podal G. katerih govor preučuje. Več je vreden dober informator, ki ga izbere v vasi, Millardet v svojem Malem lingvističnem atlasu regije Landes ( Le Petit atlas kjer le še nekaj starcev pozna lokalni govor, kot pa slab informator, ki ga po linguistique de la région des Landes; glej tudi dela O. Blocha v Vogezih, C. naključju izbere v vasi, kjer skoraj vsi govorijo dialekt. Bruneauja v Ardenih in A. Terracherja v pokrajini Charente). Enako gostoto Avtor se zahvaljuje izredni ustrežljivosti slovenskih oblasti iz Ljublja-bi moral imeti tudi Veliki lingvistični atlas Severne in Osrednje Nemčije ( Le ne, ki so spisale okrožnico, v kateri so ga priporočile vsem učiteljem in pro-Grand atlas linguistique de l‘Allemagne du Nord et du Centre), ki se ga je lo-fesorjem v Sloveniji, ti pa mu nikdar niso odrekli pomoči. Po drugi strani til G. Wenker. A zaradi stroškov, ki bi jih imelo tiskanje kart za tako široko pa je doživel prisrčen sprejem tudi pri vseh vaških župnikih, na katere se je področje, je to izjemno delo ostalo pri prvem zvezku. obrnil. Ob taki pomoči ni nikoli občutil resničnih težav pri iskanju doma- Pričujoči atlas je prvo delo te vrste za področje slovanskih jezikov, zato se čina, ki bi mu lahko služil za informatorja. Le enkrat ali dvakrat se mu je nam ni zdelo potrebno, da bi naredili zelo gosto mrežo. Smoter Millardetove zgodilo, da je med anketo spoznal, da informator ne bo ustrezen, in je zato študije niso bila posebna vedenja o govoru pokrajine Landes, pač pa splošne iskal drugega. ideje, ki so se pojavile ob celoviti študiji omejenega jezikovnega področja, in Avtor si je zadal za absolutno pravilo, da bo sodeloval le z informatorji, izboljšave za geografsko metodo, ki so izvirale iz študije. To pa ni bil glavni ki so rojeni na točkah, kjer je izvajal anketo, ali v njihovi najbližji okolici. To cilj, ki smo mu želeli slediti na področju slovanskih jezikov. Ker smo želeli na-pomeni, da je skoraj brez izjeme govoril s kmeti ali z ljudmi, ki so direktno iz-daljnjim študijam prepustiti skrb, da bi prikazale, ali posebna zgradba slovan-hajali iz kmečkega življa. Sicer večina Slovencev pripada prvi ali drugi od teh skih jezikov lahko obogati metode geografske lingvistike, smo morali delovati kategorij. Še sredi prejšnjega stoletja so celoten slovenski narod predstavljali v nasprotni smeri in pogledati, v čem bi metode, ki so trenutno v rabi, lahko kmetje in hribovci. Plemenitniki, meščani, trgovci, javni uslužbenci in delavci obogatile slovansko dialektologijo. Za ta cilj je zadoščalo že, da se držimo povso bili bodisi priseljenci ali potomci nemških priseljencev bodisi germanizi-prečne gostote. Vseeno pa bi bila gostota Lingvističnega atlasa Francije (z enim rani Slovenci, ki govorijo le še nemško. Prava slovenska buržoazija pa se je govorom na 800 do 900 kvadratnih kilometrov) premajhna. Slovenija je gorata oblikovala šele konec 19. stoletja in je še vedno zelo blizu svojim kmečkim dežela s številnimi dolinami in govori se od ene doline do druge, včasih pa celo koreninam. Ta dejstva so zelo spodbudna za dobro dialektološko anketo. Ve-od začetnega do končnega dela doline, močno razlikujejo. Avtorju se je zdelo, čina sodobnih slovenskih javnih uslužbencev, profesorjev in študentov je ro-da dobro povprečje za Slovenijo in za sosednji kajkavski točki doseže s študijem jena daleč od mest, v kmečkem okolju, kjer so preživeli otroštvo. Nekateri od 88 govorov, kar predstavlja en govor na 330 kvadratnih kilometrov in posledič- njih niso nikoli imeli priložnosti, da bi se vrnili v rodne kraje, in so popolnoma no nekoliko manjšo gostoto, kot jo ima Lingvistični atlas Korzike in Katalonije, pozabili govor iz otroštva, drugi pa – in to je zelo običajno – so se vsako leto pa vendar skoraj dvainpolkrat večjo od Lingvističnega atlasa Francije. vračali na počitnice v domačo hišo in so v resnici dvojezični, saj poleg jezika, 20 Atlas_dvojine_FINAL.indd 20 23. 05. 2022 10:21:13 ki so se ga naučili v osnovni šoli, gimnaziji ali na univerzi, znajo svoj rodni Potem pa še različni obrtniki in trgovci, ki opravljajo svoj poklic med dialekt, katerega rabo osvežujejo vsako leto. kmečkim prebivalstvom, od koder tudi sami izvirajo, in sicer: Te osebe, ki podrobno poznajo značilnosti, po katerih se njihov dialekt razlikuje od knjižnega jezika, saj so jih morale popraviti v času svojega šo-6 poslov in strežajk v gostilnah 6 lanja, so se izkazale kot najboljši informatorji. Njihov odstotek se je poka-5 gostilničarjev in gostilničarjevih hčera 5 zal še toliko večji zaradi dejstva, da smo se morali nanje obračati predvsem 3 trgovci 3 v primorski regiji, na Notranjskem in v Istri, ki so bile priključene k Italiji, 2 čevljarja 2 prav tako pa tudi na Koroškem, ki zdaj pripada Avstriji. V teh dveh državah, 1 mizar 1 kjer je boj med rasami in jeziki še vedno močan, so strasti preveč razvnete, 1 urar 1 da bi lahko tam uspešno opravili anketo o slovanskih govorih. Skoraj vse in-1 sodar 1 formacije o dialektih, ki se govorijo zunaj meja Jugoslavije, smo tako zbrali 1 gozdar 1 v Ljubljani iz ust intelektualcev, ki izvirajo s teh območij. Profesorje in štu-1 drvar 1 dente iz pokrajin, ki zdaj pripadajo Jugoslaviji, smo anketirali v Ljubljani 1 vratar 1 in v Mariboru ali v njihovih domačih krajih, če smo jih srečali tam in se z njimi spoznali. Nasprotno pa smo se v vseh možnih merah izogibali informatorjem iz de- Na tabelah tu spodaj (str. 27 in nad. ter str. 33 in nad.) smo z zvezdico (*) lavskih krogov, vojske, transporta in na splošno vseh vrst poklicev, kjer se dru-označili vse točke, kjer govora nismo preučevali na mestu samem. Učitelji, ki ži veliko ljudi različnega izvora. Redke izjeme, ki smo jih zajeli, vključujejo: smo jih vzeli za informatorje samo v primeru, če so prišli učit v svojo rojstno vas, so vsi odgovarjali na izbrani točki. Njihove informacije so bile zelo kori-1 delavčevo ženo 1 stne, ker so opozarjali na najpogostejše napake v slovenščini pri otrocih na svoji 1 zaposlenega na železnici 1 šoli. 1 adjutanta v žandarmeriji in njegovo ženo 2 Približno polovica izbranih informatorjev pripada miljeju intelektualcev, _______ ki so večinoma prišli iz kmečkega okolja. To je: Skupaj 86 24 študentov in en dijak učiteljišča 25 Na splošno opazujemo, da se lokalni govor bolje ohranja pri ženskah kot 14 profesorjev 14 pri moških, ker ne utrpijo razkrojevalnega učinka služenja vojaškega roka in 8 učiteljev 8 zaradi svojih gospodinjskih funkcij klepetajo bolj med seboj kot s tujci. Na-2 uradnika 2 sprotno pa so plašnejše, bolj nagnjene k temu, da vprašalnik vpliva nanje, in 1 literat 1 včasih jim je nerodno, da se pred izpraševalcem, ki je mestni gospod, izražajo _______ v dialektu. Avtor je menil, da se mora od časa do časa obrniti tudi na ženske Skupaj 50 (18 anketirank od 88). Ni pa videti, da bi v celoti dale boljše podatke kot moš- ki informatorji. Za njimi prihajajo kmetje v pravem pomenu besede, poljedelci in kmečki Starost vprašanih oseb je zelo variirala. V Solčavi smo izpraševali delavci, teh je 12. petnajstletno deklico, v Kokri 82 let staro kmetico. Ena in druga sta podali izredno čist govor. Vseeno pa smo se na splošno obračali na mlajše 21 Atlas_dvojine_FINAL.indd 21 23. 05. 2022 10:21:13 informatorje. Skoraj polovica vprašanih oseb (42 od 88) je bilo starih med ANKETA 20 in 30 let, 28 med 30 in 50 in samo 13 je bilo starih 50 let ali več, pet pa jih je bilo mlajših od 20 let. Načeloma smo si želeli starejših informatorjev. Tako priprava vprašalnika, ki ni trajala manj kot šest mesecev, kot izbira točk Po izkušnjah pa smo se odrekli tej vnaprejšnji presoji. Starejši so se pokaza-in informatorjev so bili relativno dolgotrajni postopki, anketo pa smo opravili li za slabše informatorje kot mladina. Nekateri od njih so bili bolj ali manj hitro. Nikdar ni bilo treba več kot štiri ure, da smo prevedli vseh 425 vprašanj gluhi, kar je za seboj potegnilo dolge, odvečne in hrupne razlage. Drugim in vprašali za dodatne informacije. Avtor je na ta način lahko kljub nujnemu so manjkali skoraj vsi zobje in njihov dialekt, pa naj je bil še tako čist, je za času za potovanja in iskanje informatorjev obdelal v povprečju en dialekt na uho spraševalca predstavljal nerazumljivo momljanje. Razen tega so le redki dan. Z osebo, ki jo je spraševal, se je namestil na kar se da mirno mesto in je ohranili gibkost duha, nujno za sledenje zmedenim zahtevam in nerazumlji-fonetično beležil prevod, ki ga je naredila oseba, ter drugega za drugim ošte-vim fantazijam spraševalca, ki je kar naprej postavljal nova nepričakovana vilčil odgovore, da zagotovo ni izpustil niti enega vprašanja. Zapiske si je de-vprašanja. Nenazadnje se starejši ljudje pri miselni dejavnosti, na katero lal na velike liste enotnega formata, ki so bili nato zvezani skupaj v zvezke. niso navajeni in se podaljšuje več ur zapored, hitreje utrudijo kot mladi. To Na platnice je poleg imena točke (v knjižnem jeziku in dialektu) zapisal ime se je čutilo pri kakovosti njihovih informacij in dalo se je zaznati nujo, za-informatorja, njegov naslov, starost in poklic. Rezultati ankete so tako zbrani vestno ali ne, da bi se na kakršen koli način znebili težavne naloge, ki so si v zbirki zvezkov, ki se jih lahko preprosto prelista. jo preveč dobrovoljno pustili vsiliti. Avtor je zato še bolj hvaležen tem, ki so brez razburjanja potrpeli do konca težavne preizkušnje, pred katero jih je brez usmiljenja postavil. 22 Atlas_dvojine_FINAL.indd 22 23. 05. 2022 10:21:13 FONETIČNA TRANSKRIPCIJA Izbrali smo naslednji sistem transkripcije: SOGLASNIKI Medzobni Dlesnični Zobni mehčani Šumevci Trdonebni Mehkonebni Grlni Laringali Dvoustnični Zobnoustnični (serija (serija (serija ruskega (serija (serija ruskega goltni (serija (serija glotalne (serija angleškega th) francoskega t) шь) francoskega zaustavitve aspiriranih kot ch) кц) francoskega k) nem. aus) nem. Haus) Zaporniki {nezveneči p t ť k̕ k  {zveneči b ƀ d ď g̕ g h Priporniki {nezveneči, f f Þ s s̕ š χ̕ χ {zveneči  v ð z z̕ ž ʒ̕ ʒ Zlitniki nezveneči c c̕ č Nosni m ṁ n ń ̕  Vibranti r ʀ l ľ ɫ Jezični SAMOGLASNIKI ͂ zaznamuje nazalizacijo fonema (ã) Serija Serija - zaznamuje dolžino (ā) ruskega francoskega ̆ zaznamuje kračino (ă) ы u Polsamoglasniki w j ́ zaznamuje rastočo intenziteto dolgega samoglasnika (á) ̯ zaznamuje padajočo intenziteto dolgega samoglasnika (â) u ы y i ̀ zaznamuje rastočo intenziteto kratkega samoglasnika (à) ọ ɯ̣ ə̣ ẹ ̏ zaznamuje padajočo intenziteto kratkega samoglasnika (ȁ) o̹ ɯ̗ ə̹ e̹ å a ạ Kot vidimo po znakih iz prejšnjega odstavka, smo vedno skrbno označili tonemski naglas. Avtor lahko jamči za vse besede, da je pravilno zapisal kolikost samoglasnika in mesto naglasa. Manj pa je gotov glede kvalitete naglasa, torej njegove padajoče ali rastoče intenzitete, ki jo ljudje, ki niso od otroštva navajeni tega ločevanja, težko razločijo. Po pravici povedano je lahko to fineso zaznal na dolgi rok. Ker pa zaradi Poudarili bi naslednje: pomanjkanja časa ni mogel prositi informatorjev, da po pet minut ponavljajo vsako ̣ pod samoglasnikom pomeni, da je ta samoglasnik ozek (ẹ, ọ) besedo, se je najpogosteje zanašal na prvi slušni vtis. Kadar je svoje materiale uporabljal ̹ pod samoglasnikom pomeni, da je samoglasnik širok (e̹, o̹) v akcentoloških diskusijah, se ni nikdar skliceval na podatke o kvaliteti naglasa brez ̥ pod soglasnikom pomeni rabo soglasnika v s samoglasniško vrednostjo (γ̥) dodatne ankete in stroge kontrole. 23 Atlas_dvojine_FINAL.indd 23 23. 05. 2022 10:21:13 VPLIV ŠOLE jih naučimo. Na to temo je avtor ob več priložnostih v Ljubljani opazoval zanimivo dejstvo. Vsi Slovenci, ki so hodili v nemško osnovno šolo, so oh- Včasih se je zgodilo, da so se informacije, ki jih je v prvem trenutku podala ranili navado, da štejejo in štiri računske operacije opravljajo v nemščini. vprašana oseba, razlikovale od tega, kar je avtor vedel o pojavu ali mislil, Med njimi so tudi ti, ki se prištevajo k najgorečnejšim slovenofilom. Kadar da ve. V podobnih primerih je avtor, ne da bi pokazal, da se mu zdi prevod morajo opraviti kako aritmetično operacijo in jih poskušamo prisiliti, da dvomljiv, informatorja poskušal spraviti v situacijo, da bi brez razmišljanja računajo po slovensko, jim to ne uspe. Če ponovno poskušajo in si mrmra-izrekel želeni stavek ali stavek istega tipa, ki si ga je v tistem trenutku izmis-jo imena števk v nemščini, jim brez težav uspe najti pravilno rešitev. To je lil. Pogosto je po tovrstni digresiji ob povratku na prvotno vprašanje dobil zato, ker so se poštevanke naučili v nemščini. Poštevanka pa je način raču-drugačno obliko. Prvič je informator preprosto podal knjižno obliko. nanja, ki prikliče v spomin zloge, slušne vtise in gibe pri artikulaciji, kar je Kljub največji skrbi, ki jo je posvetil izbiri anketiranih oseb, ni avtor veliko več od abstraktnega razmišljanja. Iz tega sledi, da ne zadostuje, da našel skoraj nikogar, na katerega ne bi bolj ali manj vplival knjižni jezik. nekaj znamo v enem jeziku, da bomo to znali tudi v drugem. In zato smo Zgoraj smo videli (str. 19), da pogovorni jezik, ki ga govorijo v centrih in vedno tako v zadregi, ko računamo v jeziku, v katerem se nismo naučili predvsem v Ljubljani, za dialektologa ne prestavlja resne ovire, čeprav se osnovnih računskih operacij. Vsi ti, ki tekoče govorijo tuji jezik, pa se v širi po prometnih poteh. To pa ne velja za knjižni jezik, katerega vpliv se je tem jeziku niso naučili poštevanke, bodo presenečeni nad količino časa, ki za izpraševalca pokazal za motnjo na vsakem koraku. jo bodo porabili, da jo bodo zrecitirali na pamet. To kaže, kako globok je Lahko bi rekli, da je ta motnja neposredna posledica postopka, po kate-včasih vpliv šole. rem smo pred oči informatorja postavili besedilo, ki je bilo napisano v knjiž- Poleg tega bi težko razumeli hitrost, s katero je vpliv šole spremenil je- nem jeziku. A očitek ni utemeljen: knjižne oblike niso bile nič manj številne zikovno stanje v Sloveniji, če ne bi hkrati upoštevali petdesetletnega truda v kratki pravljici, ki jo je avtor želel slišati na koncu vsake ankete in ki jo je »buditeljev«, še posebej klerikalne stranke, da med Slovenci širijo znanje in informator moral povedati po svojih besedah. veselje do branja. Ta trud je le eden od vidikov boja, ki so ga Slovenci bíli V resnici vpliv knjižnega jezika izvira iz zgodovinskih dejstev. Od 1848 v celotnem 19. stoletju za ohranjanje svoje narodnosti, navad in jezika. Za naprej je avstrijska vlada Slovencem omogočala, da je slovenščina postala dosego tega trojnega cilja je bila leta 1852 ustanovljena Svetega Mohorja jezik poučevanja v osnovnih šolah, vsaj na Kranjskem in Štajerskem. Zato družba, ki je za letno naročnino dveh kron vsakemu od naročnikov posla-so bili v času, ko sem izvajal anketo, v letih 1921 in 1922, le še starejši od 74 la šest knjig v slovenskem jeziku. Leta 1860 je štela le nekaj več kot 1000 let tisti, katerih v šoli niso učili, da morajo za pravilno izražanje zamenjati bralcev, leta 1880 jih je imela več kot 25 000, leta 1890 več kot 50 000, leta oblike, ki so jih slišali doma, z oblikami, ki so se jih naučili v slovnici. Od 1900 več kot 75 000, leta 1919 pa več kot 100 000. Glede na to, da sloven-1910 naprej je bilo v Sloveniji samo še 14 % nepismenih ljudi. Sicer je nekaj sko ljudstvo ne šteje več kot 1.400 000 duš, to predstavlja enega naročnika neuspešnih poskusov pokazalo, da nanje v vlogi informatorjev ne moremo na 14 prebivalcev. Med naročnike pa je treba šteti veliko družin, in sloven-računati. Kakor koli že, vpliv šole je že sedaj omejil ali uničil najizvirnejše ske družine so številne, kar še povečuje resnično število bralcev Mohorjeve poteze cele vrste dialektov in celo najčistejša oblika, ki jo lahko dobimo pri družbe. Lahko sklepamo, da je s tako širitvijo knjige knjižni jezik povsod nekaterih govorih, je le še kompromis med tem, kar so najbrž ti govori nekoč dosegal hiter napredek. bili, in knjižnim jezikom. Trenutno stanje dialektov ni tako, da bi bile stare oblike za znanost ne- Tudi tu se je učitelj izkazal kot strah vzbujajoči nasprotnik dialektolo- preklicno izgubljene. A večina osebkov, ki govorijo dialekt, jih uporablja ga. Njegova dejavnost je ključna za jezikovno izobraževanje otrok. V le-hkrati s knjižnimi oblikami, ki so jih kje prebrali ali slišali. Samo jezikoslo-tih, ko so vtisi sveži in močni, si zapomnimo reči v jeziku, v katerem se vec lahko natančno loči med regionalnim fondom in knjižnim doprinosom. 24 Atlas_dvojine_FINAL.indd 24 23. 05. 2022 10:21:13 Ta ločitev je možna v večini primerov. In to je bistveno, če želimo, da je di-RAZLIČNI PRIPETLJAJI alektološka anketa uspešna. Različni elementi dialektov – fonetika, morfologija, sintaksa, leksika Če je avtor med anketo moral pozorno paziti na nevarnost, ki jo predstavlja ipd. – so daleč od tega, da bi se vsi ohranjali enako čisto. Fonetika in sin-vpliv šole, pa je bil za to poplačan z zanimivostjo in raznolikostjo jezikovnih taksa sta na splošno bolj odporni proti zunanjim vplivom kot pa na primer izkušenj, ki jih je z izvajanjem pridobil. Tako anketo moraš opravljati sam, morfologija. Tako se je moška končnica -i v množini trî  kni iz ljubljanske-da razumeš veselje, ki ga izkusiš, ko slišiš novo ali neznano obliko, ko naj-ga govora (knjižna oblika je trî  kna) razširila v govorih Vrhnike ( w kni) in deš po dolgem iskanju pojav, ki si ga slutil, vmesno obliko, ki je manjkala, Idrije ( wâkni), ne da bi narečna izgovorjava prvega zloga v čemer koli utrpe-dejstvo, ki pojasnjuje druga in ki osvetljuje celotno vprašanje. la zaradi vpliva ljubljanske izgovorjave (glej karto št. 29). Leksika predsta-Prihajalo pa je tudi do tragičnih trenutkov, ko je avtor imel opravka z vlja element, ki je najmanj odporen za spremembe, in medtem ko so osrednji vinjenim informatorjem, ki mu je grozil s sekiro, pa tudi komičnih, ko je govori polni sposojenk iz knjižnega jezika, so ti na severu polni nemških, bistroumen gostilničar pomislil, da je konjski tat, in poklical žandarje, naj tisti na zahodu pa italijanskih besed. Na Kranjskem bomo v pogovoru sliša-ga primejo, ali preprosto, ko se dva informatorja nista strinjala o jezikov-li stavke kot ta žajfa je fajn (cf. nemško Diese Seife ist fein). In na vsakem nem dejstvu, za katerega ju je vprašal, in se je med njima vnel prepir. V tem koraku bomo v besedilih srečali primere kot dve ledik Chriʃtianske perʃone primeru je naloga vestnega spraševalca, da prilije olja na ogenj in tako oba (Parhammerjev Catechismus, str. 8) ali tè dua Miʃteriha principal (Baudou-nasprotnika pripravi do tega, da na dolgo in široko predstavita svoje pogle-in de Courtenay, Resianische Texte, št. 1383). de. Običajno se izkaže, da imata oba prav in da je nestrinjanje posledica Zanimivo je videti, s kakšno gotovostjo osebe, ki govorijo dialekt ob- starostne razlike. Taka je vsaj bila izkušnja, ki jo je avtor doživel dvakrat, mejnih področij, znajo ločevati med slovničnimi in leksikografskimi ele-v Radohovi vasi (196) in v Skomerju (79). V Radohovi vasi je informator, menti in v slovnici ohranjajo čistost, medtem ko je izvorno besedje v celoti 68 let star kmet, izrekel množino srednjega spola trî  kna, medtem ko je nadomeščeno s sposojenim. Ta operacija, ki je natančna, pa ni zavestna, je njegova 24-letna hči uporabila moško obliko za množino trî  kni (glej kar-eno od najzanimivejših dejstev, ki jih opažamo v regijah, kjer se srečujeta to 29). Ker je Radohova vas natančno na meji med dvema conama, smo iz dva jezika. Opravlja se tako sistematično, da je nikakor ne moremo imeti za tega izpeljali, da se je med generacijo starca in dekleta, nekako okrog leta naključno. Dobimo vtis, da je rezultat globinske jezikovne tendence. In na-1900, zgodila inovacija. In ker je mladenka podala obliko iz cone, ki je na vaja na misel, da bi lahko raziskovanje različnih tipov mešanja jezikov ne-severu Radohove vasi, smo lahko zaključili, da se je v tej regiji pojav širil v kega dne dalo pozitivno osnovo za klasifikacijo jezikovnih dejstev, ki niso smeri sever-jug (cf. Les formes du duel en slovène, str. 157). V Skomerju je ne fonetična ne morfološka in ki jih za silo uvrščamo pod etiketo sintakse prišlo do podobnega nesoglasja med informatorjem, starim 24 let, in njego-ali semantike, katerih razlikovanje ni natančno in se pogosto razlikuje od vo materjo, ki jih je imela 52. Pogovarjali smo se o imenovalniku-tožilniku enega avtorja do drugega. Dovoljeno nam je upati, da bo lingvistična geo- ženskega spola (glej karto št. 19). Mati je trdila, da je treba reči dvâj svjji, s grafija z natančnim preučevanjem mejnih dvojezičnih regij omogočila, da končnico –i dvojine, medtem ko je sin branil obliko dvâj svjj, s končnico si ustvarimo natančno predstavo o načinu, kako poteka mešanje jezikov, in – v množini (cf. Les formes du duel en slovène, str. 97). Gre za pojav, ki tako olajšala delo vsem, ki se bodo lotili raziskovanja teh obskurnih podro-pridobiva razsežnost v smeri s severa. Ne moremo računati na to, da bomo čij slovnice. tem preprostim ljudem lahko razložili, da se njihov govor v isti družini iz ene generacije v drugo lahko spreminja, in izpraševalec ima lahko veliko te- žav, da ljudi pomiri, ko se strasti razplamtijo. 25 Atlas_dvojine_FINAL.indd 25 23. 05. 2022 10:21:14 In končno, da bi vam pokazali, kako zabavno je lahko anketiranje, naj Gilliéron in E. Edmont sta ravnala podobno, ko sta v svojem Lingvističnem omenimo še pogovore, ki se odvijajo z ljudmi, ko iščemo dobre informator-atlasu Korzike ( Atlas linguistique de la Corse) predstavila še točko Sardini-je. Ti pogovori so včasih zelo zabavni. Avtor ne bo nikoli pozabil dialoga, je, da bi določila, katere izoglose se ujemajo z ožino Bonifacia. ki ga je imel v poštni kočiji proti Jezerskemu (67) z mladim nagajivcem iz Zemljepisni položaj Slovenije se v ničemer ne ujema z otokom, kot je tega konca in ki ga žal ni mogel zabeležiti v celoti: Korzika. Zato bi bilo treba izvesti ankete na področjih kajkavščine in ča- kavščine vzdolž celotne slovenske meje, ki je zelo prostrana. To je bilo neKoliko si pa star ? mogoče, saj bi se moral oddaljiti daleč iz centra bivanja, ki je bil v Ljubljani, Ęnâjst lt. in se napotiti v regije, kjer so prometne zveze slabe. Dialektološka anketa je Kako si pa pišeš? povezana, predvsem v tuji deželi, z materialnimi pogoji, ki izvajalcu onemo-Tpîna. gočajo, da bi se preveč oddaljil od svojega centra delovanja. Poleg tega je A si že bil tepen ? moral avtor, naj je bila njegova želja, da razširi področje svoje raziskave na J j, včkat, pa kkộ ! kajkavščino in čakavščino, še tako velika, poslušati glas modrosti in omejiti, Kdo te je pa tepel ? vsaj za ta trenutek, polje svojih osebnih raziskav. Áča. Vseeno pa se mu je zdelo pomembno, da je vrzeli, ki izvirajo iz teh ome- Zakaj pa? jitev, zapolnil s študijem vseh predhodnih dialektoloških del, ki jih je lahko K sṃ s wáču. zbral tako za slovenščino v pravem pomenu besede kot za govore mejnih po- krajin. Za ta področja viri, ki jih je lahko rabil na ta način, predstavljajo prePo teh anekdotah vidimo, da dialektološke ankete spremljajo različne cej ohlapno mrežo, za slovenske govore pa so podkrepili njegova opažanja peripetije, ki so vse prej kot žalostne. in so mu omogočili, da se je prepričal, da ga je metoda, ki jo je uporabljal, pripeljala do pravih rezultatov. Če ima popolno zaupanje v točnost podat-DODATNI VIRI kov, ki jih je zbral, je to v veliki meri zato, ker jih je lahko mešano vnašal na karte skupaj s podatki, ki jih je nabral v delih svojih predhodnikov, ne da bi Dialektološka anketa, ki se je je avtor lotil v slovenski deželi, predstavlja ta amalgam kadar koli pripeljal do težkih protislovij. osnovni vir, iz katerega je črpal elemente na kartah, ki sestavljajo ta atlas, Načeloma je oblike, ki jih je nabral v prejšnjih delih, vedno reproduciral pa vendar ni edini vir. v njihovi originalni pisavi. Istega pravila se je držal na historičnih kartah, Začnimo s tem, da je avtor za opis dveh govorov prečkal tako imenova-kjer je označil oblike, ki jih je nabral pri starih avtorjih (glej karte št. 12, 13, no mejo slovenskega jezika. Moral je določiti, do katere mere zgodovinska 14 idr.). Vseeno si je tukaj dovolil enake izjeme temu načelu kot v Les for-in politična meja na Sotli predstavlja jezikovno mejo med slovenskimi šta- mes du duel en slovène (str. XVII in dalje), da ne bi zmotil usklajenosti med jerskimi in kajkavskimi govori. Zato je avtor odšel na Hrvaško, da bi sam tem delom in pričujočim atlasom. analiziral govora Poljane ( 169) in Pregrade ( 135). Na splošno si avtor ni želel preveč na hitro omejiti ankete na politič- nih mejah Slovenije. Edini način, da bi izvedel, ali je določen pojav, ki ga srečamo v vseh slovenskih govorih, posebno slovenski ali se nadaljuje na sosednjih področjih, je, da opravimo nekaj raziskav še na teh področjih. J. 26 Atlas_dvojine_FINAL.indd 26 23. 05. 2022 10:21:14 TABELE TABELA TOČK PO ZAPOREDNEM ŠTEVILU Podatki, ki se nahajajo na kartah v atlasu, izvirajo iz velikega števila trgov in Zaporedno zaselkov, ki jih je težko lokalizirati na običajnih kartah. Zato se nam je zdelo število Ime kraja Številka vira Osebne ankete pomembno, da naredimo dve tabeli. 1. Sveti Peter pri Radgoni 287, 289. V prvi so vse točke, kjer je avtor anketiral ali drugače pridobil podatke, 2. Dolnja Slaveča 148. urejene po številki, ki jim je pripisana na karti št. 1. Ta tabela naj bi bralcu 3. Cankova 321. omogočala, da najde ime točke, katere lege ne pozna. Da lahko, na primer, 4. Strukovci 147. določimo točko, kjer smo slišali obliko prati (vprašanje št. 247), ki se na-5. Skakovci 321. haja v kvadratu K 3 karte št. 36, jo moramo najprej poiskati na karti št. 1, kjer vidimo, da gre za govor št. 27, potem pa v prvi tabeli, kjer vidimo, da je 6. Sveti Benedikt (ali 318. Ivanovci) govor št. 27 tisti iz Dobrij. Številke govorov so povsod tiskane ležeče ( 27), razen na karti št. 1. 7. Noršinci 323. Druga tabela, na kateri so točke urejene po abecednem redu, služi za 8. Brdo 329. 330 (*), profesor I. Grafenauer, 43 let. obratno operacijo. Če želimo na primer vedeti, katero obliko ima dvojina persi v Dobrijah, moramo najprej pogledati na abecedno tabelo, kjer izve-9. Potok 150. mo, da je govor Dobrij številka 27. Potem pogledamo na karto št. 1, kjer naj-9a. Blače 330 a (*) cf. 9b. demo mesto govora št. 27 v sredini in na desni pravokotnika K 3. Nazadnje 9b. Žabnice 333a (*), profesor L. bomo na istem mestu na karti št. 36 prebrali obliko p rati. Ehrlich, 45 let (leta 1924). Na obeh tabelah smo rezervirali stolpec za navajanje virov, od kod pri- 10. Meja Ziljske doline 153, 154, hajajo oblike, ki se nahajajo na kartah. Ti viri so navedeni s krepko tiskano (Gailthal) in Roža 328, 329. (Rosenthal) številko (340), ki omogoča sklicevanje na tabelo, ki zaključuje delo avtor-11. Malošče 331 (*), adjutant v ja Les formes du duel en slovène (str. 427 in nadaljevanje). Tam se nahaja žandarmeriji, 36 let. popoln seznam uporabljenih virov, ki se nam ga tukaj ni zdelo pomembno 12. Drabosnje 152. ponovno navajati. Kadar pa se krepko tiskane številke nanašajo na osebne avtorjeve anke- 13. Kostanje 154. te, se pojavljajo v zadnjem stolpcu, kjer smo omenili tudi poklic in starost 14. Leše (Lesach, Lessach) 198, 332. informatorjev. 15. Kapla 333 (*), cf. 64. 16. Vrbsko jezero 154. (Wörthersee) 17. Vetrinj 129. 18. Celovec (Klagenfurt) 154. 19. Borovlje 327. 27 Atlas_dvojine_FINAL.indd 27 23. 05. 2022 10:21:14 Zaporedno Zaporedno število Ime kraja Številka vira Osebne ankete število Ime kraja Številka vira Osebne ankete 20. Podkrnos 334 (*), dekla, okrog 25 41. Sveti Križ 313. let, anketirana pred metodo 42. Mursko Polje 314, 316, leta 1920, pred sestavo 316. vprašalnika. 43. Stara Cesta 312. 21. Grabštanj 160, 161. 44. Ivanjci 328 (*), študent, 20 let. 22. Meja Roža (Rosenthal) in 163, 164, Podjunske doline 328. 45. Bratonci 322. (Jaunthal) 46. Beltinci 319. 23. Dobrla Ves 337 (*), cf. 25. 47. Babinci 310. 24. Velikovec (Völkermarkt) 337 (*), · cf. 25. 48. Bistrica 325. 25. Replje 337 (*), študent, 23 let. 49. Ljutomer 294, 309. 26. Meja Podjunske doline 50. Mursko Polje 314, 315, (Jaunthal) in 316. Mežiske doline (Miesthal) 51. Sveti Martin 362. 27. Dobrije 339. 340 (*), profesor J. Kotnik, 52. Bila (San Giorgio) 354, 355. 35 let. 53. Ravanca (Sul Prato) 354, 355. 28. Pameče 276 (*), cf. 76. 54. Ñiwa (Gniva) 354, 355. 29. Vuzenica 280 (*), profesor, 40 let. 55. Osojane (Oseacco) 354, 355. 30. Sveti Lovrenc 281, poljedelčeva žena, 40 56. Križaca 354, 355. let. 57. Solbica (Stolvizza) 354, 355. 31. Sveti Jurij 283, trgovka, 35 let. 58. Trenta 341 (*), mizar, 25 let. 32. Limbuš 282, kmet, 68 let. 59. Kranjska Gora 164, 165. 228, urar, 20 let. 33. Sveta Barbara 76. 60. Jesenice 229 (*), profesor J. Pretnar, 34. Sveti Rupert 290, 291. 41 let. 35. Sveta Ana 200. 61. Bled 167, 230, 231, vratar, 71 let. 36. Sveta Trojica 298 (*), profesor, 30 let. 232. 37. Biš 299 (*), profesor K. 62. Doslovče 178. Zelenik, 29 let. 63. Vrba 160, 161. 38. Črešnjevci 292. 64. Slovenski (ali Slovenji) 333 (*), uradnik, 35 let. 39. Mursko Polje 314, 315, Pliberk 316. 65. Radovljica 40. Veržej 311. 66. Tržič 234, čevljar, 22 let. 28 Atlas_dvojine_FINAL.indd 28 23. 05. 2022 10:21:14 Zaporedno Zaporedno število Ime kraja Številka vira Osebne ankete število Ime kraja Številka vira Osebne ankete 67. Jezersko 336, učiteljica, 26 let. 95. Pušenci 304. 68. Železna Kapla 335 (*), žandarjeva žena, 96. Središče (Polstrau) 305. 32 let. 97. Petrijanec 366. 69. Solčava 257, gostilničarjeva hči, 15 98. Prelok let. 98a. Tarčet (Čenta) 70. 70. Črna 338, gostilničar, 34 let. 99. Učjà (Uccea) 354, 355. 71. Ljubno 258, kmet, 39 let. 100. Kred 342 (*), študent, 28 let. 72. Mozirje 261, strežajka, 21 let. 101. Drežnica 343. 73. Podgorje 276, poljedelec, 22 let. 102. Vrsno 174. 74. Dovže 277 (*), cf. 78. 103. Tolmin 189, 344. 75. Plešivec 262 (*), cf. 76. 104. Podmelec 345. 76. Družmirje 262, učitelj, 36 let. 105. Brod 168, 169, 77. Velenje 263, učitelj, 62 let. 232. 78. Šentilj 277, gozdar, 22 let. 106. Bohinjska Bistrica 232. 233, železničar, 36 let. 79. Skomer 278, drvar, 24 let. 107. Sorica 80. Spodnja Ložnica 279 (*), uradnik, 35 let. 108. Davča 70. 81. Drstela 70. 109. Jamnik 239 (*), cf. 110. 82. Dornava 300 (*), študent, 26 let. 110. Rudno 239 (*), študent, 21 let. 83. Markovci 301 (*), profesor L. Pivko, 111. Luže (ali Luža) 70. 40 let. 112. Kranj 107. 238, trgovec, 25 let. 84. Vareja 284 (*), dekla, 47 let. 113. Stražišče 238 (*), cf. 112. 85. Sveti Tomaž 179. 114. Visoko 70. 86. Runeč 302. 115. Preddvor 163, 236, 87. Cerovec 293. 237. 88. Sveti Lenart 116. Vodice 70. 89. Velika Nedelja 117. Repnje 195. 90. Ormož 303. 118. Kokra 235, kmetica, 82 let. 91. Libanja 119. Stranje 242, kmet, 28 let. 92. Svetinje 303. 120. Kamnik 138, 139, 93. Železne Dveri 308. 143. 94. Sveti Miklavž 307. 121. Gornji Grad 259, študent, 21 let. 29 Atlas_dvojine_FINAL.indd 29 23. 05. 2022 10:21:14 Zaporedno Zaporedno število Ime kraja Številka vira Osebne ankete število Ime kraja Številka vira Osebne ankete 122. Bočna 206, 260. 151. Poljane 240. 123. Rečica 261 (*), cf. 72. 152. Škofja Loka 137. 241 (*), študentka, 25 let. 124. Motnik 243. 153. Črni Vrh 71. 125. Trojane 244, gostilničar, 66 let. 154. Horjul 249. 126. Polzela 264, študent, 18 let. 155. Tacen 71. 127. Dobrna 265, dekla, 23 let. 156. Zgornja Šiška 155, 156, 128. Nova Cerkev 145. 157, 196. 129. Dramlje 268 (*), profesor M. 157. Podgorica 245, kmet, 18 let. Mastnak, 43 let. 158. Ježica 205. 130. Ponikve 146. 159. Ljubljana (Lioubliána, 113, 114, 211, študent, 25 let. 131. Šent Jurij 267, profesor, 42 let. Laibach) 115, 140, 132. Sladka Gora 202. 141, 142, 162, 210. 133. Šmarje 269, učitelj, 46 let. 160. Zalog pri Ljubljani 212, delavčeva žena, 58 let. 134. Gaberje 270, učitelj, 21 let. 161. Vače 158, 159. 135. Pregrada 376, dekla, 17 let. 162. Litija 136. Gruškovec 285. 163. Kostrevnica 225, kmetica, 54 let. 137. Voča 364. 164. Radeče 226, čevljar, 76 let. 138. Maruševci 365. 165. Globoko 175. 139. Čargovec 367. 165a. Rimske Toplice 70. 140. Sveti Ilija pod Varaždinom 166. Laško 266, poljedelec, 57 let. 141. Varaždin 368, 369. 167. Lesično 272 (*), študent, 21 let. 142. Biškupec 370. 168. Podčetrtke 271, učiteljica, 25 let. 143. Imbrijovec 371. 169. Poljana 375, kmet, 28 let. 144. Varaždinske toplice 373. 170. Sela 271 (*), cf. 168. 145. Ljubeščica 374. 171. Bizeljsko 273. 146. Ludbreg 372. 172. Krapina 377. 147. Čedad (Cividale) 85. 173. Zagorje 378. 148. Šent Peter 357. 174. Zlatar 149. Cerkno (Kirchheim) 346, 347. 248 (*), študent, 21 let. 175. Zagorje 378. 150. Idrija 176. Budinščina 378. 30 Atlas_dvojine_FINAL.indd 30 23. 05. 2022 10:21:14 Zaporedno Zaporedno število Ime kraja Številka vira Osebne ankete število Ime kraja Številka vira Osebne ankete 177. Vrbovec 111, 112. 200. Raka 106. 224 (*), dijak učiteljišča, 178. Zamladinec 381. 21 let. 179. Pod Kalnikom 380. 201. Kostanjevica 274, učitelj, 42 let. 180. Vukovci 381. 202. Brestanica (Rajhenburg) 227, profesor, 23 let. 181. Križevci 383. 203. Krško 102, 103, 182. Medana 104, 105. 183. Solkan 348 (*), študent, 21 let. 204. Dobova 183a. Dornberk 70. 205. Devin (Duino) 130. 184. Ajdovščina 206. Komen 360, 361. 185. Vipava 108, 109, 349 (*), študent, 23 let. 207. Prosek 362 (*), študent, 21 let. 126, 208. Tomaj 363 (*), študent, 18 let. 127,128. 209. Sežana 266 (*), cf. 211. 186. Hotedršica 250 (*), študent, 22 let. 210. Senožeče 266 (*), cf. 211. 187. Logatec 250 (*), cf. 186. 211. Košana 266 (*), profesor F. Šturm, 188. Vrhnika 181, 182, 251 (*), dekla, 25 let. 42 let. 183, 184, 212. Šent Peter na Pivki (Pivka) 70. 185. 213. Postojna (Postumia, 186, 187, 189. Borovnica 252, študent, 21 let. Adelsberg) 188, 264. 190. Škofljica 213 (*), učitelj, 54 let. 214. Rakek 263 (*), cf. 215. 191. Zalog pri Šmarju 64. 215. Begunje 263 (*), študent, 28 let. 192. Grosuplje 214, gostilničarjeva hči, 24 216. Lož 177. let. 217. Lužarji 215. 193. Rašica (Raščica) 88–100. 215, poljedelec, 48 let. 218. Podsmreka 167. 194. Muljava 171, 172, 219. Spodnje Retnje 199. 173. 220. Šegova vas 218 (*), profesor A. 195. Stična Debeljak, 34 let. 196. Radohova vas 221, poljedelec, 68 let. 221. Sušje 71. 197. Žužemberk 220 (*), študent, 21 let. 222. Ribnica 216. 217, študent, 22 let. 198. Mirna Peč 222, sodar, 50 let. 223. Novo Mesto 133, 134, 199. Škocjan 136, 197. 136. 224. Regrča vas 223 (*), študent, 23 let. 31 Atlas_dvojine_FINAL.indd 31 23. 05. 2022 10:21:14 Zaporedno Zaporedno število Ime kraja Številka vira Osebne ankete število Ime kraja Številka vira Osebne ankete 225. Metlika 123. 254. Ravna Gora 389. 226. Slamna vas 122. 255. Vrbovsko 227. Sošice 131. 256. Vinica 190, 191, 247 (*), literat (Oton 228. Žumberak 192. Župančič), 44 let. 229. Prigorje 384. 257. Sveti Ivan 394. 230. Prigorje 384. 258. Pazin (Pisino) 392. 231. Vrbovec 111, 112. 259. Grobnik 394. 232. Marinkovci 59. 260. Lovran 394. 233. Sveti Anton 369 (*), študent, 23 let. 261. Krasica 110, 399, 234. Skadančina (Skadanščina) 400. 235. Obrov 262. Omišalj 394. 236. Podgrad 263. Dobrinj 394. 237. Spodnje Bitnje 266 (*), študent, 20 let. 264. Crikvenica 394. 238. Račice 265. Lič 239. Kilovče 124, 125. 266. Mrkopalj 240. Osilnica 219 (*), profesor J. Malnar, 267. Oštarije 402. 46 let. 268. Dubica 59. 241. Semič 246, trgovec, 50 let. 269. Barban 393. 242. Dragatuš 247 (*), cf. 256. 270. Beli 394. 243. Adlešiči 70. 271. Dubašnica 394. 244. Marindol 272. Risika 394. 245. Milič Selo 273. Vrbnik 396. 246. Stativo 386. 274. Novi 370, 110, 247. Karlovec 385. 401. 248. Prodani 360 (*) , študent, 22 let. 275. Vrnograč 59. 249. Lipa 276. Cres (Cherso) 395. 250. Klana 277. Otoka 59. 251. Fiume (Rijeka, Reka) 398. 278. Uprava Osorja 394. 252. Delnice 388. 279. Uprava Raba in Silbe 397. 253. Brod na Kolpi 389. 394. 32 Atlas_dvojine_FINAL.indd 32 23. 05. 2022 10:21:15 ABECEDNA TABELA TOČK Ime točke Zaporedna Referenca Referenca osebnih anket / številka vira v osebnih anketah Ime točke Zaporedna Referenca Referenca osebnih anket / Brod na Kolpi 253 389. številka vira v osebnih anketah Budinščina 176 378. Adlešiči 243 70. 349 (*), študent, 23 let. Ajdovščina 184 Cankova 3 321. Celovec 18 154. Babinci 47 310. Cerkno 149 346, 347. Barban 269 393. Cerovec 87 293. Begunje 215 253 (*), študent, 28 let. Cherso 276 395. Beli 270 394. Cividale 147 85. Beltinci 46 319. Cres 276 395. Bila 52 354, 355. Cirkno Cerkno 149 346, 347. Bistrica (Sp., Sr., D.) 48 325. Cividale 147 85. Biš 37 299 (*), profesor K. Zelenik, 29 let. Cres 276 395. Biškupec 142 370. Crikvenica 264 394. Bizeljsko 171 273. Blače 9a 330a (*), cf. Žabnice. Čargovec 139 367. Bled 61 143, 230, 231, vratar, 71 let. Čedad 147 85. 232. Čenta 98a 70. Bočna 122 206, 260. Črešnjevci 38 292. Bohinj (dolina) Od 61 do 232. Črna 70 338, gostilničar, 34 let. 105 Črni Vrh 153 71. Bohinjska Bistrica 106 233, železničar, 36 let. Borovlje 19 327. Davča 108 70. Borovnica 189 252, študent, 21 let. Delnice 252 388. Bratonci 45 322. Devin 205 130. Brdo 8 329. 330 (*), profesor J. Dobova 204 275, gostilničarka, 30 let. Grafenauer, 43 let. Dobrije 27 339. 340 (*), profesor J. Kotnik, Brestanica 35 let. Brod 105 168, 169, Dobrinj 263 394. 232. Dobrla Ves 23 337 (*), cf. Replje. 33 Atlas_dvojine_FINAL.indd 33 23. 05. 2022 10:21:15 Ime točke Zaporedna Referenca Referenca osebnih anket / Ime točke Zaporedna Referenca Referenca osebnih anket / številka vira v osebnih anketah številka vira v osebnih anketah Dobrna 127 265, služkinja, dekla, 23 let. Grobnik 259 394. Dolnja Slaveča 2 148. Grosuplje 192 214, gostilničarjeva hči, 24 Dornava 82 300 (*), študent, 26 let. let. Dornberk 183a 70. Gruškovec 136 285. Doslovče 62 178. Dostela (cf. Drstela) 277 (*), cf. Šentilj. Haloze 136 Dovže 74 Horjul 154 249. Drabosnje 12 152. Hotedršica 186 250 (*), študent, 22 let. Dragatuš 242 247 (*), cf. Vinica. Dramlje 129 268 (*), profesor M. Mastnak, Idrija 150 248 (*), študent, 21 let. 43 let. Imbrijovec 143 371. Drežnica 101 343. Ivanjci 44 328 (*), študent, 20 let. Drstela (Oblak, 70, 81 70. Ivanovci 6 318. po pomoti napisano Dostela, cf. Archiv für slav. Jamnik 109 239 (*), cf. Rudno. Philologie, XIV, p. 93, Januthal Med 22 in n. 1 ). 26 Družmirje 76 262, učitelj, 36 let. Jesenice 60 229 (*), profesor J. Pretnar, Dubašnica 271 394. 41 let. Dubica 268 59. Jezersko 67 336, učiteljica, 26 let. Duino 205 130. Ježica 158 205. Julijske Alpe Med Gorenjsko Fiume 251 398. in Primorsko Gaberje 134 270, učitelj, 21 let. Gailthal Med 8 in 10 Kamnik 120 138, 139, Globoko 165 175. 143. Gniva 54 354, 355. Kapla 15 333 (*), cf. Slovenji Pliberk. Gornji Grad 121 259, študent, 21 let. Karavanke Med Grabštanj 21 150, 151. Kranjsko in Koroško 34 Atlas_dvojine_FINAL.indd 34 23. 05. 2022 10:21:15 Ime točke Zaporedna Referenca Referenca osebnih anket / Ime točke Zaporedna Referenca Referenca osebnih anket / številka vira v osebnih anketah številka vira v osebnih anketah Karavanke Med Laibach (cf. Ljubljana) 159 113, 114, 211, cf. Ljubljana (gl. tudi Koroško in 115, 140, Lioubliana). Gorenjsko 141, 142, Karlovac 247 385. 162, 210. Kilovče 239 124, 125. Laško 166 266, poljedelec, 67 let. Klagenfurt 18 154. Lesach 14 198, 332. Klana 250 Lesično 167 272 (*), študent, 21 let. Kokra 118 235, kmetica, 82 let. Lessach 14 198, 332. Komen 206 350, 351. Leše 14 198, 332. Kostanje 13 154. Libanja 91 Kostanjevica 201 224 (*), dijak učiteljišča, 21 Lič 265 let. Limbuš 32 282, kmet, 68 let. Kostrevnica 163 225, kmetica, 54 let. Lioubliana (cf. 159 113, 114, 211, cf. Ljubljana. Košana 211 255 (*), profesor F. Šturm, Ljubljana) 116, 140, 42 let. 141, 142, Kranj 112 238, trgovec, 25 let. 162, 210. Kranjska Gora 59 164, 165. 228, urar, 20 let. Lipa 249 Krapina 172 377. Litija 162 Krasica 261 110, 399, Ljubeščica 145 400. Ljubljana 159 113, 114, 211, študent, 25 let. Krbava Glej karto 116, 140, št. 11 141, 142, (vijolična 162, 210. cona) Ljubno 71 258, kmet, 39 let. Kred 100 342 (*), študent, 28 let. Ljutomer 49 294, 309. Križaca 56 354, 355. Logatec 187 250, cf. Hotedršica. Križevci 181 383. Lovran 260 394. Krško 203 102, 103, 227 (*) , profesor, 23 let. Lož 216 177. 104, 105. Ludbreg 146 372. Luža 111 70. Lužarji 217 215. Luže 111 70. 35 Atlas_dvojine_FINAL.indd 35 23. 05. 2022 10:21:15 Ime točke Zaporedna Referenca Referenca osebnih anket / Ime točke Zaporedna Referenca Referenca osebnih anket / številka vira v osebnih anketah številka vira v osebnih anketah Malošče 11 331 (*), adjutant v Obrov 235 žandarmeriji, 36 let. Omišalj 262 394. Marindol 244 Ormož 90 303. Marinkovci 232 59. Oseacco 55 354, 355. Markovci 83 301 (*), profesor L. Pivko, Osilnica 240 219 (*), profesor J. Malnar, 40 let. 46 let. Maruševci 138 265. Osojane 55 354, 355. Medana 182 Osor (Uprava) 278 394. Menišija Okolica 215 Oštarije 267 403. Metlika 225 123. Otoka 277 59. Mežiška dolina 70 in 27 338, 339, 340. Pameče 28 276 (*), cf. Podgorje. Miesthal 70 in 27 338, 339, 340. Pazin 258 392. Milič Selo 245 Petrijanci 97 366. Mirna Peč 198 222, sodar, 50 let. Pisino 258 392. Motnik 124 243. Plešivec 75 262 (*), cf. Družmirje. Mozirje 72 261, strežajka, 21 let. Podčetrtek 168 271, učiteljica, 25 let. Mrkopalj 266 Podgorica 157 245, kmet, 18 let. Muljava 194 171, 172, Podgorje 73 276, poljedelec, 22 let. 173. Podgrad 236 Mursko Polje Med 39, 42 314, 315, Podjunska dolina Med 22 in in 50 316. 26 Pod Kalnikom 179 380. Noršinci 7 323. Podkrnos 20 343 (*), dekla, okrog 25 Nova Cerkev 128 145. let, anketirana pred metodo leta 1920, pred sestavo Novi 274 110, 401. vprašalnika. Novo mesto 223 133, 134, Podmelec 104 345. 135. Podsmreka 218 167. Niwa 54 354, 355. Pohorje Med 78 in 32 36 Atlas_dvojine_FINAL.indd 36 23. 05. 2022 10:21:15 Ime točke Zaporedna Referenca Referenca osebnih anket / Ime točke Zaporedna Referenca Referenca osebnih anket / številka vira v osebnih anketah številka vira v osebnih anketah Poljana 169 375, kmet, 28 let. Regrča vas 224 223, študent, 23 let. Poljane 151 240. Reka 251 398. Polstrau 96 305. Replje 25 337 (*), študent, 23 let. Polzela 126 264, študent, 18 let. Repnje 117 195. Ponikve 130 146. Resia (dolina) Od 52 do 354, 356, Postojna 213 186, 187, 99 356. 188, 254. Ribnica 222 216. 217, študent, 22 let. Potok 9 150. Rijeka 251 258. Preddvor 115 163, 236, Rimske Toplice 165a 70. 237. Risika 272 394. Pregrada 135 376, služkinja, dekla, l7 let. Rosenthal Med 10 in 153, 154, Prelok 98 22 328, 329. Prigorje Med 229 in 384. Rož Med 10 in 153, 154, 230 22 328, 329. Prodani 248 360 (*), študent, 22 let. Rudno 110 239 (*), študent, 21 let. Prosek 207 352 (*), študent, 21 let. Runeč 86 302. Pušenci 95 304. San Giorgio 52 354, 355. Rab (Uprava) 279 397. Sela 170 271 (*), cf. Podčetrtek. Račice 238 Semič 241 246, trgovec, 50 let. Radeče 164 226, čevljar, 76 let. Senožeče 210 255 (*), cf. Košana. Radgona 1 287, 289. Sežana 209 255 (*), cf. Košana. Radohova vas 196 221, poljedelec, 68 let. Silba (Uprava) 279 394. Radovljica 65 144. Skadančina 234 Rajhenburg 202 274, učitelj, 42 let. Skakovci 5 321. Raka 200 106. Skadanščina 234 Rakek 214 253 (*), cf. Begunje. Skomer 79 278, drvar, 24 let. Rašica (Raščica) 193 88–100. 215, poljedelec, 48 let. Sladka Gora 132 202. Ravanca 53 354, 355. Slamna vas 226 122. Ravna Gora 254 389. Slovenji Pliberk 64 333 (*), uradnik, 35 let. Rečica 123 261 (*), cf. Mozirje. 37 Atlas_dvojine_FINAL.indd 37 23. 05. 2022 10:21:15 Ime točke Zaporedna Referenca Referenca osebnih anket / Ime točke Zaporedna Referenca Referenca osebnih anket / številka vira v osebnih anketah številka vira v osebnih anketah Slovenske Gorice Med 35 in Sveti Ilija pod 140 85 Varaždinom Slovenske Gorice Med 35 in Sveti Ivan 257 394. 85 Sveti Jurij 31 270, trgovka, 35 let. Slovenski Pliberk 64 333 (*), cf. Slovenji Pliberk. Sveti Križ 41 313. Solbica 57 354, 355. Sveti Lenart 88 Solčava 69 257, gostilničarjeva hči, 15 Sveti Lovrenc 30 281, poljedelčeva žena, 40 let. let. Sveti Martin 51 261. Solkan 183 348 (*), študent, 21 let. Sveti Miklavž 94 307. Sorica 107 Svetinje 92 303. Sošice 227 131. Sveti Peter pri Radgoni 1 287, 288, Spodnja Ložnica 80 279 (*), uradnik, 35 let. 289. Spodnje Bitnje 237 257 (*), študent, 20 let. Sveti Rupert 34 290, 291. Spodnje Retje 219 199. Sveti Tomaž 85 179. Središče 96 305. Stara Cesta 43 312. Šegova vas 220 218 (*), profesor A. Debeljak, Stativo 246 386. 34 let. Stična 195 Šentilj 78 277, gozdar, 22 let. Stolvizza 57 354, 355. Šent Jurij 131 267, profesor, 42 let. Stranje 119 242, poljedelec, 28 let. Šent Peter v Benečiji 148 357. Stražišče 113 238 (*), cf. Kranj. Šent Peter na Pivki 212 70. Strukovci 4 147. (Pivka) Suha krajina J 8. Škocjan 199 136, 197. Sul Prato 53 354, 355. Škofja Loka 152 137. 241 (*), študentka, 25 let. Sušje 221 71. Škofljica 190 213 (*), učitelj, 54 let. Sveta Ana 35 200. Šmarje 133 269, učitelj, 46 let. Sveta Barbara 33 76. Sveta Trojica 36 298 (*), profesor, 30 let. Tacen 155 71. Sveti Anton 233 359 (*), študent, 23 let. Tarčen 98a 70. Sveti Benedikt 6 318. Tolmin 103 189, 344. Tomaj 208 353 (*), študent, 18 let. 38 Atlas_dvojine_FINAL.indd 38 23. 05. 2022 10:21:16 Ime točke Zaporedna Referenca Referenca osebnih anket / Ime točke Zaporedna Referenca Referenca osebnih anket / številka vira v osebnih anketah številka vira v osebnih anketah Trenta 58 341 (*), mizar, 25 let. Vrbovec (pri Samoboru) 231 111, 112. Trojane 125 244, gostilničar, 66 let. Vrbovec (v Zagorju) 177 111, 112. Tržič 66 234, čevljar, 22 let. Vrbovsko 255 Vrbsko jezero 16 154. 211, cf. Ljubljana. Uccea 99 354, 355. Vrhnika 188 181, 182, 251 (*), dekla, 25 let. Učjà 99 354, 355. 183, 184. Vrnograč 275 59. Vače 161 158, 159. Vrsno 102 174. Varaždin 141 368, 369. Vukovci 180 381. Varaždinske Toplice 144 373. Vuzenica 29 280 (*), profesor, 40 let. Vareja 84 284 (*), dekla, 47 let. Velenje 77 263, učitelj, 62 let. Wörthersee 16 154. Velika Nedelja 89 Velikovec 24 337 (*), cf. Replje. Zagorje Med 173 in 378. Veržej 40 311. 175 Vetrinj 17 129. Zalog (pri Ljubljani) 160 212, delavčeva žena, 58 let. Vinica 256 190, 191, 247 (*), literat (Oton Zalog (pri Šmarju) 191 64. 192. Župančič), 44 let. Zamladinec 178 381. Vinodol Med 261 in 110. Zgornja Šiška 156 155, 156, 274 157, 196. Vipava 185 108, 109, Ziljska dolina Med 8 et 10 126, 127, Zlatar 174 128. Visoko 114 70. Žabnice 9b 330a (*), profesor L. Ehrlich, Voča 137 364. 45 let (leta 1924). Vodice 116 70. Železna Kapla 68 335 (*), žandarjeva žena, 32 Völkermarkt 24 337. let. (Velikovec) Železne Dveri 93 308. Vrba 63 160, 161. Žumberak (Sichelburg) 228 Vrbsko jezero 16 154. Žužemberk (Seisenberg) 197 220 (*), študent, 21 let. Vrbnik 273 396. 39 Atlas_dvojine_FINAL.indd 39 23. 05. 2022 10:21:16 BRANJE KART narisali karto danega pojava, vemo, v katerih regijah moramo iskati mešane cone, ki ga zadevajo. Takrat bi se morali vrniti in narediti terensko anketo, Karte tega atlasa so na lestvici milijoninke: en centimeter predstavlja deset kjer bi na drugačen način postavili vprašanje, ki nas zanima. Tako se naspro-kilometrov. ti knjižne oblike dvâkrat, ki se v vprašalniku nahaja na št. 228, na karti št. Poldnevniki in vzporedniki, ki se pojavljajo, so eni od drugih oddaljeni 10 17 nahajata dve različni coni, ena na Gorenjskem, kjer beremo dvâkrat ali kotnih minut. Pravokotniki, ki jih zamejujejo, so na terenu dolgi 18,5 km in v dvâkat, druga na Koroškem, kjer rečejo dvâbart. A oblika dvâbart se sliši povprečju široki 13 km. Ti pravokotniki so oštevilčeni od 1 do 13 v višino in sporadično tudi po Gorenjskem. Če je nismo dobili na nobeni točki ankete, označeni od A do W v širino. Tako se na primer Ljubljana nahaja v pravoko-to pomeni, da informatorji, ki poznajo tudi obliko dvâkrat, ki je bila tudi v tniku I 6. vprašalniku, niso imeli nobenega vzroka, da bi jo nadomestili z obliko dvâ- Ta razporeditev omogoča neposredno povezavo s karto Slovenije ( Ze-bart kot Korošci, ki oblike dvâkrat ne poznajo. Če bi avtor ob poznavanju mljevid slovenskega ozemlja) v merilu 1/200 000, ki jo je izdala Matica Slo-teh informacij ponovno opravil anketo na Gorenjskem in bi tokrat v svoj venska, Ljubljana, 1921, ki je praktično dopolnjena s Kazalom krajev na ze-vprašalnik vključil tudi obliko dvâbart, bi gotovo dobil izogloso, ki bi šla mljevidu slovenskega ozemlja B. Svetliča, Ljubljana, 1922. Tu najdemo enako južneje od prve. Ta primer, ki sem ga izbral med mnogimi, kaže, s kakšnim razdelitev na pravokotnike, katerih stranice imajo 10 kotnih minut z enakim zadržkom moramo uporabljati izoglose, ki jih je prinesla prva dialektološka številčenjem. anketa. Pogosto so to le začetki, ki so v celoti točni, podrobnosti pa lahko Na karti št. 1 so točke na slovenskem in sosednjih ozemljih, o katerih go-ustrezajo zelo različnim resničnostim. vorimo v študiji, oštevilčene od 1 do 279. Številčenje sledi navpičnim vrstam Seveda je avtor na karti označil vsa mešana območja, ki jih je odkril (glej (1, 2, 3 itn.), ki jih prečka od desne proti levi (A, B, C itn.). Poleg tega bomo primer vijoličastih con na kartah št. 18, 19, 21 in 23). A ne upa se hvaliti, da je našli za evidenco na čelu vsake vodoravne vrste prvo številko, ki se nahaja v bil sposoben to storiti v vseh primerih, ko bi bilo to nujno. tem pasu. Taka razporeditev bralcu omogoča, da na karti hitro najde postavi-To pomeni, da avtor že vnaprej pričakuje kritike, ki jih bodo nanj naslovitev številke in posledično dane točke. li tisti, ki dobro poznajo katerega od govorov in bodo natančno pregledali vse Ko so bile karte postavljene, je avtor z barvami (ali senčenjem, glej karte v želji, da bi našli kakšno napako. Avtor bo hvaležen za opažanja vsem, opombo pred kartami) označil določena področja, kjer se nahajajo preuče-ki ga bodo opozorili na netočnosti, in zahvaljuje se jim za popravke, ki bi mu vani pojavi, kakor tudi izoglose, ki ločijo ta področja. Treba je paziti, da jih lahko predlagali. Vendar ne misli, da bi spremembe podrobnosti, ki bi jih izoglosam ne prisojamo absolutnega in ločevalnega pomena, ki ga nimajo, naredil na zapisu te ali one izoglose, lahko veliko spremenile v celotni množi-v njih je treba gledati večji ali manjši približek, ki služi temu, da osvetli tak ci rezultatov, ki jih je dobil. To bodo z lahkoto razumeli vsi, ki so se ukvarjali ali drugačen pojav. Tako je na primer na karti št. 36 malo verjetno, da se za-z dialektologijo in zato vedo, koliko je v jezikovni realnosti včasih nedoločne- črtana izoglosa, ki gre čez F 3, F 4, G 4, G 5, H 5, H 4, G 4, G 3 in H 3, na ga, izmuzljivega, nejasnega, koliko je oklevanja, negotovosti. V lingvistični tako jasen način pojavlja na terenu. Vse, kar lahko rečemo, je, da na enem geografiji še bolj kot kod drugod popolnost ne obstaja. Celo atlas J. Gilliérona delu Gorenjske in Koroške v govorih ni jasne meje med dvema oblikama in E. Edmonta je imel v določenih podrobnostih napake, kar pa mu ni prepre-persa in persi. čilo, da bi postal mojstrsko delo. Vse, kar si avtor lahko želi, je, da bi ta atlas Na splošno, ko ena oblika zamenja drugo, do spremembe pride počasi ne bil preveč nevreden svojega slavnega prednika. in v resnici obstaja med področjem izključne rabe stare oblike in izključno Zadržki, ki se jih je avtorju zdelo primerno izreči glede točnosti izoglos, rabo nove oblike mešano področje, kjer sta si obe obliki konkurenčni. Tovr-ki so narisane v atlasu, se sicer ne tičejo vseh izoglos. Številne so natančno stne mešane cone je težko opredeliti samo z dialektalno anketo. Šele ko smo zarisane tako na terenu kot na karti. Najtočnejša, ki smo jo srečali, je ta, ki 40 Atlas_dvojine_FINAL.indd 40 23. 05. 2022 10:21:16 zadeva rabo dvojine za ženski spol dv na jugu Kranja (gl. karto št. 19). V sa-da poleg karte, ki predstavlja vodoravno projekcijo pojava in prikazuje aktu-mem Kranju je dvojina še vedno živa: dv ríbi. Če zapustite Kranj po glavni alno površinsko pojavnost, naredimo še navpično projekcijo ali stratigrafski cesti proti Škofji Loki, na drugi strani Save in železnice najprej pridete do za-prerez. Za izdelovanje tovrstnih prerezov je najenostavneje, da prikažemo selka Labore, kjer se dvojina še vedno rabi kot v Kranju (na primer dv svín). različna obdobja s tremi vodoravnimi črtami eno nad drugo glede na časov-Potem gremo na desno in pridemo do brega, po katerem se pot vzpenja na no črto, kot če bi se jezikovni pojavi, namesto da bi popolnoma izginili v Sorško polje. Izoglosa na tem kraju prečno seka cesto in ko pridemo do vasi istem času kot obdobja, ki so se odvila, počasi pogrezali v lingvistično pod-Stražišče na vrhu, že najdemo množino dv svíne. Avtor je za ta podatek izve-zemlje na enak način kot geološki tereni, ki izginjajo pod nanosi novih sedi-del od svojega informatorja iz Kranja, ki je izjavil, da je že precej dolgo nazaj mentov. Z eno besedo, stratigrafske sheme so na kartah to, kar je geologija ugotovil to razliko. za geografijo. Ista izoglosa lahko sicer na določenih krajih predstavlja precej nejasno V atlasu bomo našli dva poskusa tovrstnih prerezov. Prvi (list št. 12) je razločevanje, čeprav drugje zelo natančno ločuje. Tak je primer te, o kateri namenjen temu, da si ustvarimo približno idejo o načinu, kako bi bil navpično smo ravnokar govorili, v regijah E 6, H 9, J 7, L 4, N 4 in S 4 (glej karto št. 19). videti pojav, katerega vodoravna pojavnost je predstavljena na kartah št. 10 in 11. Prav tako shema na listu št. 35 ustreza karti št. 28. STRATIGRAFSKI PREREZI GEOGRAFSKA PODOBA SLOVENIJE Kakor historična lingvistika lahko pridobi z lingvistično geografijo, pa tudi lingvistična geografija osvetljuje jezikovna dejstva, če jih lahko hkrati gle-Cilj lingvistične geografije ni, da bi narisali izoglose, ampak da bi iz primer-damo v zgodovinski projekciji. Idealna metoda bi lingvistu omogočala, da jave teh izoglos potegnili posledice, ki jih vsebujejo, in splošne ideje, ki jih razvrsti informacije hkrati v času in prostoru. Na žalost so primeri, ko lahko nakazujejo. Tega dela se ne bi mogli lotiti, če ne bi najprej, vsaj v bistvenih pomislimo na to, da bi se ukvarjali s »paleodialektologijo«, zelo redki. Ta-potezah, poznali topografije dežele, kjer poteka anketa, njenih glavnih tran-koj ko pride do raziskovanja starega jezika, moramo delati z besedili in za sportnih in komunikacijskih poti in različnih gibanj populacije, ki so se in se vse podatke, ki jih lahko zberemo, lahko sumimo, da je nanje vplivala knji- še dogajajo. Preden gremo naprej, je dobro, da se ustavimo pri osnovnem pog- žna tradicija. Razen tega je število besedil omejeno in celo v najboljših pri-ledu na geografijo Slovenije (glej karto št. 2-3 in zbirko Slovenska zemlja: I. merih, ko poznamo avtorja in točke, od koder izvirajo, dejstva, ki jih lahko Poknežena Grofija Goriška in Gradiščanska, II. Samosvoje mesto Trst in mej-uporabimo, niso dovolj raznolikega izvora, da bi iz njih lahko kaj sklepali. na Grofija Istra, in III. Beneška Slovenija S. Rutarja; IV. Vojvodina Kranjska, Tu zadenemo ob večno podrejenost zgodovinskih informacij geografskim, 1. del F. Orožen, 2. del I. Tomšič; V. Kamniške Alpe, F. Seidl; VI. Vojvodina saj so pri prvih elementi, če niso bili pravočasno zbrani, nepopravljivo iz-Koroška, M. Potočnik). gubljeni, medtem ko geografija vedno omogoča tem, ki jo preučujejo, da Slovenija je predvsem gorska dežela. Nahaja se na zadnjih vzhodnih obron- naredijo dodatno anketo. kih Alp. Vemo, da Alpe v grobem sestavljajo tri sledeče si linije vrhov, central-Ne glede na težave, ki jih srečamo, ko se začnemo ukvarjati z dialektal- na, ki je iz granita, medtem ko sta severna in južna linija apnenčasti. Proti zaho-nim opredeljevanjem starejših jezikovnih dejstev, lahko v nekaterih poseb- du obok, ki ga tvorijo Alpe med dolino Rone in Padsko nižino, le s težavo omo-no ugodnih primerih poskušamo restituirati pojav v popolnosti hkrati v nje-goča pogled na to strukturo. Proti vzhodu pa se tri sledeče si verige, namesto da govi historični in geografski obliki. Podoba, ki jo tako dobimo, je v treh di-bi se združile, oddaljijo ena od druge in se razpolovijo tako, da tvorijo obliko menzijah in težko jo je grafično prikazati. A lahko vseeno poskušamo tako, gosje noge, ki se širi severno od Jadranskega morja med Trstom in Dunajem. 41 Atlas_dvojine_FINAL.indd 41 23. 05. 2022 10:21:16 Glavno verigo predstavljajo Visoke Ture, katerih najvišja vrhova sta Julijske Alpe obdajajo visoko dolino Soče. Na jugozahodu niso zelo vi-Gross Glockner (3798 m) in Gross Venediger (3660 m), ki se razdvojijo na soke, Matajur ni višji od 1641 metrov, s Kaninom pa dosežejo 2592 m. Za vzhodu v Nizke Ture severno od Mure in Štajerske Alpe (Saualpe) južno od prelazom Predel (1156 m), ki omogoča povezavo med dolino Soče in Rate-Mure. Štajerske Alpe se zaključijo med Dravo in Muro s Slovenskimi Gori- ško-Žabniškim razvodjem, Julijske Alpe z Mangartom (2618 m), Škrlatico cami, ki jih pokrivajo priznani vinogradi. Čeprav so bile nekoč naseljene s (2738 m) in Triglavom (2863 m) tvorijo veličasten sistem, ki ga na vzhodu Slovani, so te regije danes skoraj popolnoma germanizirane. Vendar je večina obdajata visoki planoti Pokljuka in Jelovica. Na jugu se Julijske Alpe nada-krajevnih imen slovanskega izvora. Celo ime Saualpe ni nič drugega kot ne- ljujejo proti Idrijskemu hribovju in se zgubijo na Krasu, ki se širi po severni roden prevod slovenskega imena Svinska planina, kjer napaka izhaja iz zme-obali Jadranskega morja. šnjave med pridevnikom svinski (svinčen) iz samostalnika svinec in pridevni-Glede na geografsko konfiguracijo je celotna dežela obrnjena proti vzho- kom svinjski iz svinja. du. Samo dolina Soče gleda proti mediteranskemu bazenu, Mura, Drava, Sava, Južno verigo sestavlja linija apnenčastih višav, ki na zahodu vključujejo Krka in Kolpa pa so reke, ki tečejo proti vzhodu in se izlivajo v Donavo in Dolomite z Marmolato (3344 m) in v centru Karnijske Alpe, ki se na vzhodu Črno morje. Zelo značilen je primer reke Kolpe, ki izvira dvajset kilometrov razdelijo na Karavanke in Julijske Alpe. Karnijske Alpe, Karavanke in Julij-od Jadrana in več kot tisoč kilometrov od Črnega morja, pa jo vseeno vleče ske Alpe so razdeljene z množico depresij, Rateško-Žabniškim razvodjem, proti slednjemu zaradi naravne postavitve terena. Kras, suha in puščavska pla-prek katerega potekajo povezave Savske doline z dolino Bele, pritokom Til- nota, ki ni široka niti sto kilometrov, predstavlja v vseh pogledih tako močno menta, prek doline Ziljice, ki je pritok Zilje in spodnji pritok Drave. oviro, da Slovenija kljub bližini Jadranskega morja ostaja predvsem kontinen-Karavanke začnejo tvoriti ozko linijo slemen med Dravo in Savo, ki sta talna dežela. si na najbližji točki med svojima tokovoma oddaljeni le za 12 km zračne li-Vojvodine in province, ki so nastale v teh regijah, imajo večino meja skla-nije. Glavni vrhovi zahodnih Karavank so Kepa ali Mittagskogel (2144 m), dnih z naravo terena. Kranjsko so vnaprej določile Julijske Alpe in Idrijsko Golica (1836 m) in Stol (2236 m). Po prelazu Ljubelj ali Loiblpass (1366 m) hribovje na zahodu, Karavanke in Kamniške Alpe ter reka Sava na severu ter se Karavanke razširijo v Košuto (2095 m) v središču, Ojsterc (2141 m) in planota Kras na jugu. Prav zaradi zaščite visokih gora je Kranjska laže kot so-Obir (1950 m) na severu, Storžič (2134 m) na jugu. Po prelazu Jezersko sednje dežele kljubovala jezikovnemu vplivu nemščine in italijanščine in da-razlikujemo tako imenovane prave Karavanke na severu do Savinje z Olše- nes predstavlja glavno trdnjavo slovenskega jezika. Zelo živa tradicija, ki ni vo (1929 m), Raduho (2065 m) in Plešivcem (1696 m) in Kamniške Alpe, bila nikjer javno zabeležena, razlikuje Gorenjsko na severu Ljubljane, Dolenj-južno od Savinje, z Grintavcem (2558 m) in Ojstrico (2350 m). Na vzhodu sko na njenem jugu in Notranjsko na jugozahodu. Gorenjska je od Dolenjske višave Pohorja z Veliko Kopo (1542 m), Črnim Vrhom (1545 m), Roglo ločena z reko Savo, od Notranjske pa s hribovjem, ki se dviga med Poljanščico (1517 m) in Velikim Vrhom (1347 m) s svojo granitno formacijo geološko in Gradaščico, in bolj na vzhodu z administrativno mejo med okrajema Kranj pripadajo Centralnim Alpam, čeprav se nahajajo južno od Drave. Nasprotno in Logatec. Meja med Dolenjsko in Notranjsko gre po reki Iški, južneje pa po pa je Konjiška gora geološko podaljšek Karavank in se nadaljuje na drugo administrativni meji med okrajema Logatec in Kočevje. Bela krajina se naha-stran nižine, ki omogoča promet med Celjem in Mariborom, z Maceljskim ja na južni strani hribovitega grebena Kočevske in Gorjancev in geografsko pogorjem, ki na Donački gori doseže 883 m. Haloze, ki so severni obron-spada v dolino Kolpe in Hrvaško. ki Maceljskega pogorja, se blago spuščajo proti Dravi v gričevju, pokritem Koroško na severni strani Karavank zamejuje dolina Drave in njenih pris trto. Vzhodneje najdemo hribe Ivanščica (1061 m), Kalnik (643 m) in na tokov. Pokrajine, kjer živijo Slovenci, so Ziljska dolina, Kanalska dolina, koncu, severno od Zagreba, Sljeme, ki se s svojimi 1035 metri dviguje nad ki jo sestavljata dolini Bele in Ziljice, Rož ali Roška dolina (Rosenthal), ki ravnino. vključuje Dravsko dolino med Karavankami in Horjanci, Celovško območje z 42 Atlas_dvojine_FINAL.indd 42 23. 05. 2022 10:21:16 Vrbskim jezerom (Wörthersee), Podjunsko dolino (Jauntal), ki je dolina Dra-mirovne pogodbe, ki jih je na splošno navdihnila ideja, da bi približale politič- ve po pritoku Krke (Gurk), in na koncu Mežiško dolino (Miesthal) ali dolino ne meje jezikovnim in etničnim mejam, so na tem področju dosegle parado-Meže. ksalen rezultat in razdelile celotno ozemlje, ki je jezikovno in etnično pripa-Vzhodnje se med Dravo in Savo nahaja Spodnje Štajersko. Sestavljajo dalo Slovencem, med tri države: slovansko Jugoslavijo, germansko Avstrijo ga dežele na desnem bregu Drave in dežele na levem bregu Save, a kljub pre-in romansko Italijo. Po plebiscitu 1920, kjer so geografski, ekonomski in poli-cejšnji pomembnosti obeh rek pokrajina ni popolnoma enotna. Geografsko se tični dejavniki, prestiž tradicije in strah pred neznanim prevladali nad jezikov-deli na dva dela po liniji, ki sledi Konjiški Gori in Maceljskemu pogorju in nim in etničnim dejavnikom, je Avstrija dobila večji del slovenske Koroške predstavlja razvodno linijo med Dravo in Savo (karta št. 2-3). Ta naravna geo-s približno 60 000 prebivalci slovanskega jezika in narodnosti. Italija je pri-grafska meja, ki deli Spodnjo Štajersko na severni in južni del, je bila v nekem ključila Kanalsko dolino, majhen del Kranjske, vso Primorsko, pa tudi dobro obdobju tudi zgodovinska meja. Okrog 970 je Henrik II. Bavarski tu postavil polovico Notranjske, kar predstavlja 350 000 do 400 000 duš. Na karti št. 1 je severno mejo Savinjske Marke. Vse do 18. stoletja so v severnem delu izdaja-predstavljena nova meja (krepka črta iz križcev), ki sicer še ni imela časa, da li odloke v slovenskem jeziku (in der windischen Sprache), v južnem delu pa bi vplivala na jezik, in ki je tu predvsem zaradi težav, ki jih je avtorju povzro-v kranjskem jeziku (in der krainischer Sprache) (cf. Kopitar, Grammatik, str. čala med anketo. VI, 102 (št. 2) in 457). Spodnjo Štajersko od Hrvaške loči reka Sotla, h kateri se bomo še povrnili kasneje. Dežela med Dravo in Muro tako z geografskega kot etnografskega in je- DIALEKTI IN IZOGLOSE zikovnega vidika predstavlja enotno področje. Prebivalci, ki občutijo to eno-Tudi razdelitev slovenskih govorov v skupine dialektov je v veliki meri odvi-tnost, pokrajino imenujejo Prlekija. Poimenovanje naj bi izviralo iz pogoste sna od geografske konfiguracije dežele. V zgodovini klasifikacije slovenskih rabe narečne oblike plje (izpeljano iz pvlje), prej, v lokalnih govorih. Ljud-dialektov ločimo štiri faze: je, ki govorijo plje, so bili poimenovani Prleki in dežela Prlekov je postala 1. Prvi poskus klasifikacije pripisujemo Vodniku, ki je po izgovarjavi l Prlekija. V odsotnosti priznanega geografskega poimenovanja za to regijo je pred trdimi vokali, kot je a, razdelil slovensko področje na »Oberwindisch«, priročno obuditi poimenovanje Mali Štajer, ki je žal v začetku 19. stoletja uto-kjer govorijo zwatộ, jaz sem šwa, in »Niederwindisch«, kjer nasprotno rečejo nilo v pozabo. zlatû, jaz sem šla (glej karto št. 8). Ime Prekmurje se uporablja za slovenske dežele, ki se nahajajo od Mure To klasifikacijo najdemo pri Kopitarju, ki se omeji na zamenjavo naprej in ki so pred 1. svetovno vojno pripadale Madžarski (glej M. Slavič, »Oberwindisch« in »Niederwindisch« z »Oberkrainisch« in »Niederkraini-Prekmurje). sch« (cf. Grammatik, 1808, str. 102, št. 2, in str. 457). Razdelitev razlikuje le Kot Primorsko (v nemščini Küstenland) je priročno označiti vse sloven-med govori Gorenjske in Dolenjske. Razlikovanje je bilo morda zanimivo v ske dežele, ki ležijo na zahodu Vzhodnih Julijskih Alp, Idrijskega hribovja in časih Vodnika, ko je bila knjižna slovenščina predvsem kranjščina. Odkar pa Krasa ter na vzhodu Zahodnih Julijskih Alp, to pomeni v Grofiji Goriške in so Levstik in domoljubi iz sredine stoletja končali s spreminjanjem kranjske-Gradiščanske, ki obsega predvsem dolino Soče, Tržaško ozemlje in Istro. Še ga jezika v panslovenski jezik, je Vodnikova klasifikacija zanimiva le še za vedno govorijo slovensko na zahodu Julijskih Alp v dolini Rezije in v bene-skromen del jezikovnega prostora. Dejansko izgovarjavo jaz sem šwa najde- ških okrajih Tarčenta in Šent Petra, torej v deželah, ki sta bili z dunajsko po-mo samo na Koroškem in na Gorenjskem. Tudi tam ni splošna in v vsem ju- godbo 1866. leta istočasno kot preostanek Benečije priključeni Italiji. gozahodnem delu Gorenjske, vsaj v sedanjem času, najdemo izgovarjavo jaz Pred letom 1866 so bile vse dežele, kjer se je govorilo slovensko, zdru-sem šla. Nasprotno pa izgovorjava jaz sem šwa še vedno obstaja v več regijah žene v eni državi, avstrijskem imperiju. Od leta 1918 pa je vse drugače – in Dolenjske. 43 Atlas_dvojine_FINAL.indd 43 23. 05. 2022 10:21:16 Šafarik je to razumel in je ob tem, da je ohranil osnovno klasifikacijo med Narečja Podnarečja dolenjščino in gorenjščino glede na izgovorjavo l, posvetil veliko prostora tudi drugim dialektom. Našteje jih sedem: a) gorenjščina, b) dolenjščina, c) a) dolenjsko I. centralno b) gorenjsko notranjščina, d) koroščina, e) štajerščina, f) slovenščina na Madžarskem, g) (na Kranjskem in v Savinjski c) belokranjsko rezijanščina (gl. Slovanský Národopis, 3. izdaja, Praga 1849). dolini) d) vzhodno notranjsko 2. Miklošič v svoji drugi izdaji Vergleichende Lautlehre der slavischen e) savinjsko Sprachen (Dunaj, 1879, str. 310 in 311) uvede novo načelo dialektalne delitve ob upoštevanju različnih refleksov ě v slovenščini. Tako razlikuje dve II. kraško-goriško področji, eno na zahodu, kjer je refleks je ali i (Koroška, severozahod Go-a) junsko renjske, Benečija) in eno na vzhodu, kjer je ē ali ej (Prekmurje, Štajerska, III. koroško b) rožansko Hrvaška, vzhodna Kranjska, slovenska Istra, Primorska). c) ziljsko 3. Leta 1894 Oblak, ki je bil v svojem času najboljši slovenski dialek- tolog, razdeli slovenske dialekte v dve skupini glede na moderno stanje sta-IV. rezijansko (Benečija) rih naglašenih jer v močni poziciji. Na severu in vzhodu slovenskega ozem- lja, to pomeni na Koroškem, Štajerskem, v Prekmurju in kajkavščini, je v V. vzhodno štajersko slovenščini dъnъ, dan, predstavljen kot dên, medtem ko na zahodu in jugu, s prekmurščino v Benečiji, na Primorskem in Kranjskem, najdemo dân (glej Oblak, Archiv für slavische Philologie, XVI, str. 163 in sl., in Ljubljanski Zvon, 1895, str. Vse klasifikacije imajo napako, bodisi da kot začetek vzamejo izoglose, 310 in sl.). ki zadevajo eno samo dejstvo, bodisi da se omejijo in v dialektologijo prena-Glaser je v svoji Zgodovini slovenskega slovstva I (1894, str. 60 in 61) šajo geografske termine, ki so natančni le z vidika politične in administrativne želel združiti prej omenjeno klasifikacijo z Miklošičevo in Šafarikovo. Začne delitve. V obeh primerih preveč žrtvujejo za samo idejo dialekta. Dandanes z razlikovanjem dveh velikih dialektov, enega na severovzhodu in drugega na velja, da ni dialektov, ampak le dialektalna dejstva, ker ni meja med dialekti, jugozahodu. V prvem imamo dên, refleks ě je je, ie, skupine tl, dl so ohranje-ampak obstajajo samo meje med dialektalnimi dejstvi. Brez dvoma poime- ne, g prehaja v h in šč v š. V drugem imamo dân, refleks ě je e, ej, aj, skupine novanja gorenjščine in dolenjščine v celoti ustrezajo konkretnim jezikovnim tl, dl dajo l in g in šč se ohranja. A ker Glaser operira z dejstvi, katerih izoglose realnostim. A takoj, ko želimo določiti meje med dialekti, se zavemo, da vse se ne skladajo, mu uspe le, da ni točen. V nadaljevanju se odpre vprašanje os-izoglose ne sledijo enakim linijam in da je zelo nerodno, da bi vse druge izog-mih poddialektov: 1. slovenščina v Prekmurju, 2. kajkavščina, 3. štajerščina, lose izključili in izbrali le eno, ki bi jo ustoličili za dialektalno mejo. Že leta 4. koroščina, 5. gorenjščina, 6. dolenjščina, 7. notranjščina in dialekt Primor-1895 je na to dobro opozoril Oblak in je, čeprav je obdržal klasifikacijo po ske, 8. beneški dialekti. Toda avtor nikjer ne pove, na kateri dialekt se veže refleksu starih jer, izražal pomisleke o dialektalnih klasifikacijah, ki bi se opi-kateri od poddialektov, kar pripelje do velike zmešnjave, saj severovzhodni rale le na en kriterij (glej Ljubljanski Zvon 1985, str. 310). Tako kot drugod dialekt na strani 60 postane na strani 61 severozahodni dialekt (glede tega glej se tudi v slovenskem jezikovnem prostoru načelo avtonomije izoglos preverja Oblakove kritike, Ljubljanski Zvon, 1895, str. 311). na absolutni način. Dobro bo, da ohranimo geografske izraze kot gorenjščina, 4. Najboljšo klasifikacijo je do sedaj prispeval Fran Erjavec v svoji knji-dolenjščina ipd. samo za geografsko rabo, ne da bi jim kadar koli pripisovali gi Slovenci (1923, str. 106 in 107). Ta je sicer zvest posnetek odlične slovnič- ne doktrine, ki jo učijo na Univerzi v Ljubljani. Slovensko jezikovno področje dobro definiran jezikovni pomen. je razdeljeno na naslednji način: A na slovenskem teritoriju, kakor tudi na romanskem, obstajajo narav- ne meje, kjer se širjenje lingvističnih inovacij ustavlja, tako da se izoglose 44 Atlas_dvojine_FINAL.indd 44 23. 05. 2022 10:21:16 nakopičijo v stisnjene snope. Tako kot lahko pričakujemo že vnaprej, glavni PRESELJEVANJE PREBIVALSTVA snopi izoglos sledijo visokim goram, kot so Karavanke (glej karte št. 4, 5, 6, 17, 22, 33, 54, 42, 60 in 63), Kamniške Alpe (glej karte št. 4, 6, 13, 17, 22, 29, Preseljevanje prebivalstva, ki ga je Cvijić poimenoval »metanastasično gi-33, 54, 65 in 68) in Julijske Alpe (glej karte št. 6, 28, 36, 44, 60, 61 in 63), in banje« in katerega pomembnost za etnografsko in jezikovno zgodovino bal-vsaj kadar predstavljajo politično mejo, rekam, kot so Mura (glej karte št. 5, kanskega polotoka je poudarjal (glej Cvijić, La péninsule balkanique), ni v 6, 7, 18, 21, 37, 41, 54, 55, 56, 57 in 68) in Sotla (glej karte št. 10, 16, 31, 61, Sloveniji nič manj pogosto ali manj zanimivo kot na področju Jugoslavije. 65, 66 in 67 in tu spodaj str. 36 in naslednje). Čez hribovja, ki med Gorjanci Slovenija, ki leži v regiji, kjer si kljubujejo tri velike evropske rase, Ro-v pravem pomenu besede in Pšeničnikom na eni strani in Kočevsko na drugi mani, Germani in Slovani, in jo prečkajo pomembne kontinentalne poti, ki se predstavljajo razvodje med Krko in Kolpo in se kot zid dvigujejo nad Belo morajo izogniti globoki zarezi, ki jo v Evropi tvori Jadransko morje, je bila krajino, prav tako tečejo kompaktni strnjeni snopi izoglos (glej karte št. 4, 8, vedno prehodno območje migracij in je tudi danes stičišče vplivov populacij, 13, 15, 17, 21, 22, 31, 46, 66, 67 in 70). ki trajajo že stoletja. A kakor hitro se gore spustijo proti ravnini in se približamo rekam pri nji- Če na termine metanastasično gibanje in vpliv populacij pogledamo v hovem izviru, ne ene ne druge ne predstavljajo več naravnih ovir in izoglose najširšem smislu, v Sloveniji lahko opazujemo štiri glavne tokove: se tam razpršijo. Zato je prehod od gorenjščine h koroškemu dialektu nagel, 1. germanski vpliv na severu, ki teži proti jugu; ko prečkamo Karavanke, ga pa skoraj ne zaznamo, ko gremo naokoli po dolini 2. romanski vpliv na zahodu, ki teži proti vzhodu; Save, čez Štajersko in po dolini Drave. In če si naložimo, da bomo potegni-3. štokavski vpliv na vzhodu, ki teži proti zahodu; li meje dialektov le tam, kjer ustrezajo snopom izoglos, pridemo do tega, da 4. slovenski vpliv na jugu, ki teži proti jugu. imamo krajše ali daljše odseke meja, medtem ko se v večini primerov dialekti izgubljajo eden v drugem brez naglega prehoda. Če izoglose niso zelo pomembne za te, ki v njih želijo iskati meje med 1. GERMANSKI VPLIV dialekti, pa se vseeno izkažejo za zelo zanimive, takoj ko poskušamo iz njih potegniti zaključke, ki jih lahko nudijo. V Sloveniji je v zvezi z njimi najbolj Napredovanje nemških prebivalcev proti jugu je trajalo celoten srednji vek in zanimivo to, da jih večina poteka v smeri od vzhoda proti zahodu (glej kar-do naših dni ni zaključeno. V 9. stoletju je bila vsa dežela južno od Donave še te št. 19, 23, 25, 30, 33, 69 in 70), medtem ko so izoglose, ki so usmerjene slovenska (glej Niederle, Učbenik slovanske antike ( Manuel d‘antiquité sla-od severa proti jugu, kot te na krati št. 24, bolj izjema. V tem je treba videti ve, I, str. 81)). A že od 13. stoletja v avstrijski provinci ni bilo več Slovanov. učinek splošne usmerjenosti dežele, ki gre, kot smo videli, od zahoda pro- Danes je germanizacija zaključena v vsej Gornji Štajerski in v treh četrtinah ti vzhodu. Takoj ko nek pojav napreduje proti severu ali proti jugu v neko Koroške. Sicer je natančno mejo v teh deželah izredno težko zarisati, kajti re-drugo dolino, se njegovo novo osvajanje razširi po toku navzgor in po toku gije, kjer govorijo slovensko, so ločene od nemških regij z dvojezično cono navzdol in spet je vzpostavljena prvotna smer izoglose. Ta splošna tendenca (glej A. Beg, Slovensko-nemška meja na Koroškem). Vse, kar lahko rečemo, slovenskih izoglos, katerih poznavanje je nujno potrebno za dobro razume-je, da vsaj v zadnjih letih germanizacija tu pospešeno napreduje. Avtor, ki je vanje kart v pričujočem atlasu, je bila motena le s premiki, ki so jih v zgo-dolgo bival na Koroškem v času plebiscita 1920, se je lahko sam prepričal, da dovini povzročila različna preseljevanja prebivalstva, ki jih bomo preučili v so podatki karte M. Wutteja, Verteilung der Bevölkerung Kärentens nah der nadaljevanju. Umgangssprache auf Grund der Volkszählung von 1900 (ohne Militär) po desetih letih prenehali biti točni. Vendar je karta Wutteja že sama kazala na napredovanje nemškega elementa glede na letopis krške škofije iz leta 1870. 45 Atlas_dvojine_FINAL.indd 45 23. 05. 2022 10:21:16 Ta je za Slovence kazala manj ugodno etnografsko mejo, kot je bila zarisana zdelo potrebno, da bi prebarvali v gotici zapisane moralne nauke v verzih, ki glede na podatke iz leta 1851 pri Czoernigu in Heinu in pri Petzu (glej Carte krasijo stene njihovih gostiln, ampak so se pogosto zadovoljili že s tem, da so ethnographique de la Carniole, D. J. Derocco, 1919, Courtier et Cie, Pariz). jih prekrili s papirjem, ki so ga pritrdili z risalnimi žebljički, in ne bodo imeli Tako je star kmet, ki je ves čas živel na severnem bregu Vrbskega jezera, svo-težav, da ga bodo odstranili. Ta zanimivi znak predvidevanja kaže na njiho-jo mladost preživel v slovenski deželi, zdaj pa živi v nemški deželi in le še v vo stanje duha. Kaže na to, da je jezikovni boj le v spečem stanju. Tudi sicer redkih primerih uporablja svoj materni jezik. je nemščina v dolini Drave pogostejša od slovenščine, vsaj v manjših centrih. Motivi hitre germanizacije so raznovrstni. Nemščina je predvsem po- Avtor je moral, če je želel najti prenočišče, spati v nemških gostilnah in vedno memben jezik kulture. Slovenci so jo tako v izobraženskih kot v gospodar-so mu v nemščini odgovarjali na vprašanja, ki jih je postavljal v slovenščini. skih krogih uporabljali kot naravni pomožni jezik, če so se želeli vključeva-Zgodilo se mu je celo, da je jugoslovanski uslužbenec na vlaku od njega v ti v evropsko ali svetovno okolje. Nemščina je tako pridobila prestiž, ki je nemščini zahteval karto. Metode germanizacije so bile pred vojno enake kot ugodno vplival na njeno širjenje. Temu osnovnemu pogoju za germanizacijo na Koroškem in A. Kraigher jih pretresljivo opiše v svoji knjigi Kontrolor so se pridružili še drugi, na primer šola in služenje vojaškega roka. Poleg Škrobar. Nič nenavadno ni, da tam po spisku sledimo vsem sredstvom priti-tega pa predvsem volja avstrijske vlade in velike večine avstrijskega izobra-ska, ki si jih lahko zamislimo, vse do psihološkega, s katerimi razpolaga en ženstva, katerega program je »očistiti« Koroško vsega, kar ni čisto nemško. narod, da zatira drugega. Sredstva, ki se jih poslužujejo za dosego tega cilja, od leta 1900 naprej po- Če se je Kranjska bolje upirala germanskemu pritisku kot Koroška in Šta- skušajo znanstveno utemeljevati, kar je podvojilo njihovo učinkovitost. K jerska, je to zaradi tega, ker leži južneje in jo ščiti visoka veriga Karavank. ponemčevanju še dodatno prispeva dejavnost združenj, kot so »Schulvere- A tudi tu se je že dolgo nazaj začela ponemčevalna ofenziva. Že leta 1283 in« in »Südmark«, ki jih v zadnjem času podpira »Heimatdienst«. Slovenci so freisinški škofi ustanovili nemško kolonijo s Tirolskega na Sorici (Zarz, so leta 1886 ustanovili Družbo sv. Cirila in Metoda, da bi z ustanavljanjem 107) na Gorenjskem (glej Czoernig »Die deutsche Sprachinsel Zarz in Kra-vrtcev in osnovnih šol v obmejnih regijah, ki so še posebej jezikovno ogro-in«, Zeitschrift der deutschen und österreichischen Alpenvereins, VII, 1876, žene, zadržali pritiske denacionalizacije, a kljub velikemu finančnemu vlož- str. 163-176). Ta kolonija se ni ohranila. Potopljena je bila sredi populacij, ki ku (več kot pol milijona kron na leto pred vojno) niso uspeli zadržati nap-so govorile samo slovensko, in počasi se je asimilirala. Vseeno so prebivalci redovanja ponemčevanja. Plebiscit leta 1920, ki je potekal v jugovzhodnem Sorice ohranili navado, da R izgovarjajo grleno, medtem ko ga vse sosednje delu dežele, je osvetlil napredovanje germanizacije s 60 % avstrijskih glasov slovenske populacije izgovarjajo z vibracijo konice jezika. Ni dvoma, da je v proti le 40 % slovenskih. Od takrat je Koroška padla pod germansko nadvla-tem treba videti nemški vpliv. Tako posebnost v resnici odkrijemo tudi v slo-do in poteka ukinjanje zadnjih slovenskih šol, jezikovno ponemčevanje pa venskih govorih iz Roža, ki so od vseh koroških dialektov najbolj izpostavlje-se nadaljuje z vso močjo. ni nemškemu vplivu, in guturalni izgovor najdemo sporadično vse do štajer- Na Štajerskem je nemški element pred vojno dosegel črto, ki se nahaja skega dela Dravske doline, kjer je, kot smo videli, nemški vpliv zelo močan. skoraj na istem vzporedniku kot na Koroškem (40o 30ʼ severne zemljepisne Sicer je avtor vsakokrat, ko je srečal tako izgovorjavo pri izobraženem Slo- širine). To pomeni, da je bila celotna dolina Drave že v velikem procentu na-vencu, vprašal, zakaj tako izgovarja, in skoraj vedno je dobil odgovor, da je seljena z nemškimi družinami. Avtor se je v času anketiranja v Dravski dolini bila njegova mati ali stara mati nemškega izvora. lahko sam prepričal, kako močno je napredovala germanizacija. Večina trgov-Najverjetneje najpomembnejša od nekdanjih kolonij na Kranjskem je tis- cev in gostilničarjev tam je germanskega porekla in sedanje stanje se jim zdi ta iz Kočevja (v nemščini Gottschee, glej karto št. 1, M 8, M9), ki so jo ustano-le trenuten postanek na pohodu proti jugu, ki ga nameravajo nadaljevati, ka-vili med 1350 in 1360 (glej A. Beg, Slovensko-nemška meja na Kočevskem). kor hitro bodo pogoji za to ugodni. In ker so hkrati tudi zelo varčni, se jim ni Na splošno so Nemci iz Kočevja potomci 300 družin frankovskih in turinških 46 Atlas_dvojine_FINAL.indd 46 23. 05. 2022 10:21:16 političnih deportirancev, ki jih je Karel IV poslal grofu Ortenburškemu na Or-2. ITALIJANSKI VPLIV tnek blizu Ribnice, da bi jih kaznoval za upor, in ki jih je slednji naselil sredi gozdov, ki so tedaj pokrivali Kočevsko hribovje. Ti koloni so bili številnej-Italijanski vpliv, ki gre v smeri od zahoda proti vzhodu, je veliko manj nasi- ši od tistih na Sorici in so se ohranili do danes, sredi slovenskih populacij pa len od nemškega, kar je posledica dejstva, da so regije, ki se nahajajo za Fur-predstavljajo kompakten otoček 20 000 Nemcev (karta št. 1, I 5, J 5, K 5, L 5, lansko nižino v pravem pomenu besede, že zelo oddaljene od gravitacijskega I 6, J 6, K 6 in L 6, glej Schörer, »Ein Ausflug nach Gottsschee, Beitrag zur centra italijanskega sveta. Erforschung der Gottscheewer Mundart«, Sitzungberichte der Kaiserlichen Do sedaj se je napredovanje italijanskega sveta na slovansko področje Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, predavanje izražalo predvsem politično. Zaznamovali sta ga dve etapi. Leta 1866 je po 21. oktobra 1868, zvezek 60, Dunaj, 1869, ali separat, in Hauffen, Die deut-dunajskem kongresu Italija z Benečijo anektirala 30 000 Slovencev z Rezij- sche Sprachinsel Gottschee, Gradec, 1895). Nemci so načrtovali, da bodo s sko dolino in distrikti Tarčenta in Šent Petra in leta 1918 je zasedla celotno podporo tega otočka nekoč uspeli germanizirati deželo, ki jih loči od Jadran-Primorsko in velik del Notranjske. Ni videti, da bi obe aneksiji kaj prispevali skega morja. k temu ali ustvarili pogoje, da v kratkem času močno spremenita trenutno je-Vzačetku 20. stoletja pa so z vrtanjem tunela pod Karavankami (1900– zikovno stanje. V regijah, ki so italijanske od leta 1866, se etnografska meja 1905, dolžina 7976 m), ki direktno povezuje Jesenice z Rožem in Kranjsko s v tega pol stoletja ni spremenila. Furlani so ostali gospodarji svojih nižin in Koroško (glej karto št. 2–3), zadali velik udarec nacionalni integriteti Kranj-so Slovence v hribih pustili pri miru. Naj bo naglica, s katero italijanska vla-ske. Poenostavitev prometnih povezav, ki ga je prinesel ta alpski tunel, je ta-da ukinja slovenske gimnazije in osnovne šole v na novo priključenih regijah, koj pokazala posledice in število ljudi v nemških kolonijah se je močno po- še tako velika, malo verjetno je, da bi na ta način dobili zadovoljive rezultate. večalo v gorenjskih trgih, kot so Mojstrana, Jesenice, Sava, Javornik, Tržič, To je tudi zaradi tega, ker teh ukrepov nikjer niso spremljala resnič- Domžale ipd. Poraz centralnih imperijev je pravočasno ustavil invazijo nem-na gibanja italijanske kolonizacije. Kras, kjer primanjkuje vode in kjer so škega jezika na Kranjsko. obdelovalna zemljišča redka, lahko prehrani le redko poseljeno populacijo Za nemški pritisk od severa proti jugu, katerega zadnje stadije smo popi- trmastih delavcev in ne premore ničesar, kar bi privlačilo tujce. Samo usluž- sali, je značilno, da je že nekaj časa načrtovan. Za državnike, pangermaniste benci in državni uradniki so prodrli v notranjost dežele. Tudi sicer je raz-in avstrijske patriote je predstavljal in brez dvoma še vedno predstavlja dogo-delitev obeh populacij taka, kot je vedno bila: Italijani dominirajo na obali, vorjeno doktrino »Drang nach Süden«, katere cilj naj bi bil odrezati romanske Slovenci pa se držijo v zaledju. Z eno besedo, že dolgo lahko opazujemo narode od slovanskih in utreti pot nemškemu jeziku vse do Jadranskega morja zelo tesne stike med slovansko in italijansko populacijo, a le v majhni meri ter uničiti slovensko ljudstvo in njegov jezik. ena zamenjuje drugo. Stvari še niso prišle do te točke, a odslej so slovenski govori v dolini Dra-To pomeni, da se jezikovna meja slovenščine na teh področjih ni nikoli ve polni nemških besed. To se pokaže na prvi pogled na kartah št. 6, 7, 17, 65, pomembno spreminjala. Vseeno pa so zaradi dolgotrajnega jezikovnega stika 66, 67, 68, 69 in 70 v našem atlasu. Na Koroškem srečamo množico izrazov obeh populacij slovenski govori iz italijanščine prevzeli veliko število besed tipa hor držati, ki so kalki iz nemščine ( aufhalten). In sami kranjski govori so (glej H. Schuchardt: Slawo-Deutsches und Slawo-Italienisches). Če je sloven-daleč od tega, da bi bili brez nemškega vpliva (glej H. Schuchardt, Slavo-De- ščina na Koroškem polna nemških besed, je slovenščina na Primorskem polna utsches und Slavo-Italienisches). Imajo člen: katerega hočete, ta malega ali italijanskih. A tudi tu gre za stanje, ki ima dolgo zgodovino, in najstarejše slo-ta velikega? Pritrdilna členica je tu ja, in štejejo po nemško, slo. dvaindvajset vensko besedilo iz te regije, Čedadski rokopis iz leta 1497, vsebuje množico proti nem. zweiundzwanzig. besed, ki so vzete iz italijanščine, na primer solad trideʃet ino dua (I, 3), liber dua deʃʃet. 47 Atlas_dvojine_FINAL.indd 47 23. 05. 2022 10:21:16 Vidimo, da je bil italijanski pritisk do sedaj predvsem latenten; gre pred-Provincialno kajkavsko literarno gibanje (Vramec, Petretić) ni trajalo dlje kot vsem za vpliv in nič ne kaže na to, da bo vstopil v kritično fazo. do 16. stoletja. Kajkavski knjižni jezik je res vztrajal tudi po tem datumu, a je, predvsem od 18. stoletja naprej, poln štokavizmov. Poleg tega so konec 17. 3. ŠTOKAVSKI VPLIV stoletja Kajkavci opustili poimenovanje Slovenci, kot so se do tedaj imenovali, in so prevzeli poimenovanje Hrvatje. V prvi polovici 19. stoletja je ilirsko Štokavski vpliv je videti kompleksnejši kot prejšnja dva. Izvorno, to pomeni v gibanje še bolj zbližalo Kajkavce in Štokavce. Naravna posledica tega razvoja času, ko so Slovani zasedli Balkan, se je kajkavsko področje razprostiralo vse je bil sporazum iz leta 1850 ( Književni dogovor), s katerim so se predstavniki do Slavonije (glej Rešetar, Der štokavische Dialekt, str. 30). Sicer je dvomlji-hrvaških intelektualcev iz Zagreba Mažuranić, Kukuljević, Pejaković, Pacel vo, da bi v tem času obstajala natančna jezikovna meja med štokavščino in in Demeter sporazumeli s predstavnikoma srbskih intelektualcev iz Beograda kajkavščino. Pač pa so bile različne izoglose med seboj neodvisne, kot se obi-Vukom Karadžičem in Dančićem, da so za enotni srbohrvaški knjižni jezik čajno dogaja v podobnih primerih. sprejeli hercegovski govor Vuka Karadžića (glej Gajeve Narodne Novine, št. 76, 3. april 1850, in nazadnje, V. Medini, Središnje književno Narečje, I, Du-A. MEJA PRI BJELOVARJU IN KRIŽEVCIH brovačka Hrvatska Tiskara, 1920). Sedaj v kajkavske govore vse bolj vdirajo štokavski elementi in večina izoglos z dejstvi štokavskega izvora je že dolgo nazaj šla prek meje pri Bjelovarju in Križevcih, ki z vsakim dnem izgublja Stanje se je hitro spremenilo v 15. stoletju, potem ko so Bosno zavzeli Turki svoj nekdanji jezikovni pomen (vseeno glej karte št. 38, 39 in 40 proti kartam (1463). Kot razlaga Rešetar ( loc. cit. , str. 34), so Turki uspeli pomemben del št. 16, 18, 20, 23, 24, 25, 26, 28, 29, 59, 61, 65, 66, 67, 68, 69 in 70). bosanskega prebivalstva spreobrniti v islamizem, potem pa so si z novimi slo-vanskimi pristaši pomagali pri osvajanjih proti severu in zahodu. Štokavski Bosanci muslimanske veroizpovedi so se tako s svojimi krščanskimi podlo-B. MEJA NA SOTLI žniki naselili na osvojenih ozemljih in meja štokavskih govorov se je premak-Ko so prestopile mejo pri Bjelovarju in Križevcih, so se izoglose dejstev nila do okolice Bjelovarja in Križevcev. Tak je izvor jezikovne meje, kot jo štokavskega izvora na svoji poti proti zahodu ustavile na meji reke Sotle, ki je določil Rešetar ( loc. cit. , karta II, Dialekt-Grenzen in Kroatien-Slavonien) z dialektološkega vidika v nasprotju s prejšnjo mejo postaja z vsakim dnem in ki je brez spremembe reproducirana na karti št. 1 v atlasu. Nova jezikovna bolj pomembna. Meja pri Bjelovarju in Križevcih je bila izvorno etnograf-meja je bila v osnovi zelo jasna. Dejansko je prišlo v porazdelitvi slojev pre-ska, meja na Sotli pa izvira iz zgodovinskih dogodkov, ki jih je pogojeva- bivalstva do neke vrste bosanskega gubanja, ki se je razširilo na zahod in pok-la geografska potreba. Kaže, da jo je določil Ludvik Nemški, ki je bil kralj rilo del bivših kajkavskih dežel, čemur bi v geologiji rekli nariv. Rezultat tega Bavarske med 817 in 876. Od 828 naprej so male vojvodine cesarjevih va-preobrata je bil, da so se v stiku pojavili govori iz zelo različnih regij in vse zalov hitro zamenjale marke, ki so bile neposredno podložne cesarski admi-izoglose ne glede na svojo prvotno lego so se pomaknile na novo etnografsko nistraciji in so imele na čelu grofa. Sicer je vzhodno mejo Savske marke v mejo, kjer se je tako pojavila nenadna jezikovna ločnica. Meja pri Bjelovarju tem času težko natančno določiti. Ker pa je marka tvorila geografsko celo-in Križevcih, ki od 15. stoletja naprej loči kajkavščino od štokavščine, ni dol-to, ki je skoraj povsod ustrezala gornjemu toku Save, lahko sklepamo, da se go ostala tako jasno zarezana, kot je bila na začetku. Njen potek je bil preveč je meja, ki je na jugu te reke sledila liniji vrhov na Gorjancih, nadaljevala spremenljiv, in ko so se med Kajkavci in Štokavci vzpostavili stalni odnosi, proti severu s Sljemenom in Kalmikom. Vsa omenjena zasnova organizaci-se je, ker ni ustrezala nobenemu geografskemu dejstvu, zabrisala in posta- je se je podrla v 9. stoletju ob invaziji Madžarov. Naval novih zavojevalcev jala vedno bolj nejasna. Štokavski vpliv je tedaj prevladal nad kajkavskim. je presenetil nemške prince in potrebovali so kar pol stoletja, da so se zopet 48 Atlas_dvojine_FINAL.indd 48 23. 05. 2022 10:21:16 postavili na noge. Potem so proti Madžarom izvedli protiofenzivo s ciljem, med Evropo v pravem pomenu besede in bližnjim vzhodom, in počasi se je tu da bi ponovno vzpostavili nemško premoč do prvotnih meja. Proti letu 970 akumuliralo veliko število izoglos (glej na primer karte št. 10, 16, 31, 61, 65, so prišli že tako zelo blizu, da je Henrik Bavarski lahko vzpostavil marke po 66 in 67). Avtor pričujočega atlasa, ki je od blizu preučeval govore na obeh starem modelu (glej Pirchegger, Geschichte der Steiermark, str. 94 in sl. in straneh te meje, se je lahko prepričal, da je tukaj prehod od slovenskih govo-110 in sl.). Proti letu 995 so Nemci napredovali do Krke in Sotle. Kasneje rov v kajkavske govore nagel. so gospodje, ki so se naselili na Krki in imeli dovolj vojaških čet, uspeli pre- Če smo natančni, je sicer treba povedati, da na območju kraja Poljana makniti mejo čez Gorjance. Regija na levem bregu Save pa je pripadala ško- meja poteka nekaj kilometrov vzhodneje od toka reke Sotle. Govor Poljane, fom iz Krke (Gurk) na Koroškem, ki niso premogli ustrezne organizacije, da zaselka, ki geografsko in administrativno pripada Hrvaški, predstavlja večino bi se ukvarjali z vojaškimi pohodi, in nemška protiofenziva se je ustavila na potez slovenskih govorov iz te regije. A takoj po Predgradi najdemo zelo dru-Sotli. Od tod izvor meje, ki je med Avstrijo in Madžarsko obstajala več kot gačen govor na kajkavski osnovi, v katerega je močno prodrla štokavščina. Ta devet stoletij in ki je prenehala obstajati kot politična meja šele z nastankom podrobnost sicer v ničemer ne zmanjšuje velikega jezikovnega pomena meje nove države Jugoslavije (cf. Erläuterung zum historischen Atlas der öster-na Sotli, ki je v času štirih stoletij skoraj popolnoma nadomestila mejo pri Bje-reichischen Alpenländer, Wien, Kais. Akademie der Wissenschaften, 1906, lovarju in Križevcih. I, 1, Steiermark, str. 207 in 300 in sl.). Iz zgoraj napisanega vidimo, da je meja, ki ločuje slovenske govore v Meja na Sotli se razlikuje od tiste pri Bjelovarju in Križevcih po tem, da pravem pomenu besede od srbskih govorov, dvojna. Drugače povedano je v v začetku ni ustrezala nobeni jezikovni realnosti. Iz zgodovinskih razlogov je svojem napredovanju proti zahodu štokavščina zadela ne ob eno, ampak ob bila zarisana sredi populacij, ki govorijo isti dialekt. Še danes najdemo v ne-dve zaporedni ločnici. In to dejstvo pojasnjuje, da se je slovenščina tako dobro kaj dejstvih lingvistične geografije dokaz o prvotni združenosti slovenščine ohranila v hribih in da tu ilirsko gibanje ni bilo okronano z enakim uspehom in kajkavščine. Tako je vprašalni zaimek povsod kaj in nenaglašeni jer so v kot na kajkavskem področju. močni poziciji izraženi z e (ali ə), ampak nikoli kot a v štokavščini in čakavščini, cf. slovensko-kajkavsko trgovec nasproti štokavskega trgovac. Dobro znano dejstvo je, da imajo Slovenci, ko gredo v Zagreb in poslušajo pogo-C. USKOKI vore kmetov, ki iz okoliških krajev prihajajo na tržnico, občutek, da slišijo Poleg počasnega napredovanja Štokavcev, ki so se spreobrnili v islam, je tur-govoriti slovenščino, ne hrvaščine. Sicer smo že omenili, da so se Kajkavci ška okupacija sprožila selitve krščanske populacije, zveste veri svojih oče-vse do 18. stoletja imenovali Slovenci. Trubar jih označuje z imenom Bezjaki tov, iz Bosne in Dalmacije. Ti kristjani niso želeli prenašati turške nadvlade, kot nasprotje drugim Slovencem, to pomeni Kranjcem, Korošcem in Štajer-ki je bila zanje težka, in so se raje izselili. Imenujemo jih Uskoki. V začetku cem (cf. Briefwechsel zwischen Dobrovský und Kopitar, I, str. 33). Kopitar 16. stoletja so na skrajnem koncu turškega ozemlja na avstrijskih in benečan- ( ibid. ) in Miklošič (cf. Rešetar, »Die Čakavština und deren einstige und jetzi-skih ozemljih oblikovali kolonije, ki so kasneje veliko prispevale v boju proge Grenzen«, Archiv für slavische Philologie, XIII, str. 95) sta imela prav, ko ti Turkom. Od sredine 16. stoletja je Avstrija te kolonije vključila v posebno sta predvidevala, da so bili Kajkavci izvorno del slovenskega ljudstva. A ta območje, imenovano Vojna krajina (Militärgrenze), ki je bilo ukinjeno šele resnica je v obdobju, ko sta jo zagovarjala, to pomeni v začetku 19. stoletja, leta 1881 (Rešetar, Der štokavische Dialekt, str. 34). Danes se nekdanje ko-bila že zgodovinska, saj so, kot smo videli, Kajkavci vsakodnevno doživljali lonije Uskokov pojavljajo kot štokavske (ali včasih čakavske) enklave sredi vedno več štokavskega vpliva. V resnici je danes kajkavščina samo še dialekt, okoliških govorov. Karta št. 1 kaže položaj glavnih kolonij Uskokov, ki so ki gravitira v orbiti štokavščine, in najpomembnejša dialektološka meja je ta naslednje: na Sotli. Celih devet stoletij je predstavljala mejo med Avstrijo in Madžarsko, 49 Atlas_dvojine_FINAL.indd 49 23. 05. 2022 10:21:16 Čakavski Uskoki (regije, označene z živo oranžno) 9. Uskoki iz Marindola in Milič Sela (cf. karta št. 1, M 9, N 9), ki so vse do danes ohranili svoj štokavski dialekt in pravoslavno vero. Tvorijo 1. Čakavci iz Čičarije (karta št. 1, F 9, F 10, G 9, G 10), ki so bosan- otoček v kajkavski deželi in zato administrativno pripadajo Hrvaški, ski Uskoki, ikavski čakavci, ki so okrog leta 1500 odšli iz Krbave. čeprav so se naselili na levem bregu Kolpe (cf. R. Strohal, Jezične Najprej so se naselili na Koroškem, kasneje (1532) pa so šli v Istro osobine u kotaru karlovačkom, Rad, 146, str. 78 in 79). (Rešetar, »Die Čakavština und deren einstige und jetzige Grenzen«, 10. Uskoki štokavskega izvora z Žumberka (v nemščini Sichelburg, karta Archiv für slavische Philologie, XIII, str. 172), kjer so omenjeni z št. 1, M 8, N 8), ki so se naseljevali na južnem pobočju Gorjancev od imenom Ćići, ki je v resnici vzdevek Vlahov (Čiribirci), ki so se prik-leta 1530 naprej (cf. P. Skok, »Mundartliches aus Žumberak (Sichel- ljučili preseljevanju in so ostali njihovi sosedi v Istri. burg)«, Archiv für slavische Philologie, XXII (1911), str. 363 in sl., 2. Ikavski čakavci iz osrednje Istre so Uskoki, ki so tudi odšli okrog leta in XXIII (1912), str. 338 in sl.). 1500 iz regije, ki jo lahko lociramo severno od reke Cetine. 3. Čačari, čakavski Uskoki, ki še sami ne vedo, od kod prihajajo, a jih Lahko si predstavljamo, v kolikšni meri so opisane kasnejše spremembe imajo njihovi sosedje za priseljence. Naseljeni so na severu štokavske- v prvotni porazdelitvi prebivalstva prekinjale jezikovno in dialektalno konti-ga otočka v Žumberku in jugovzhodno od Kostanjevice v vaseh Oštrc, nuiteto govorov v teh regijah. Črneča vas, Jablance, Vrblje, Frluga, Vrtača, Prušna vas, Mladje in Zgornje naštevanje je daleč od popolnega opisa. Predstavlja glavne rezul- Gradnje (glej karto št. 1, N 7, N 8). Njihov govor je ostal čakavski do danes, na primer: Ča si rka? Ča si vza? Avtor je dobil podatke, ki jih tate raziskav, ki so jih o vprašanju Uskokov opravili strokovnjaki kot Fr. Va-zadevajo, od svojega informatorja za govor Kostanjevice. niček ( Spezialgeschichte der Militärgrenze, 4 knjige, Dunaj, 1875), Schwic-ker ( Geschichte der österreichischer Militärgrenze, Dunaj in Teschen, 1883) Štokavski Uskoki (regije, označene z vijolično) in M. Grbić ( Karlovačko Vladičanstvo, 3 knjige, Karlovac, 1891–1893). Te študije so sicer predvsem historične. O jezikovnem poročilu pa v zgodovini 4. Slovinci (karta št. 1, D 11, D 12, E 12, E 13) so Uskoki, ki so okrog Uskokov ostaja precej točk, ki jih je treba pojasniti, in precej podrobnosti, ki leta 1525 odšli iz Dalmacije. Njihov izvorni govor je prehodni govor jih je treba še dodati. Upamo, da bodo osebna dela, ki jih bo J. Ribarić zamed štokavskim in čakavskim, a s prevlado štokavskega. V Istri se je čel objavljati o etnografiji Istre, osvetlila množico vprašanj, ki so še vedno bolj ali manj pomešal z govorom avtohtonih Čakavcev (cf. Rešetar, nepojasnjena. loc. Cit., Archiv für slavische Philologie, XIII, str. 173 in 175). 5. Štokavci iz Čičarije (karta št. 1, F 9, F 10) so štokavski Uskoki, ki so okrog leta 1525 odšli iz Dalmacije in so najverjetneje istega izvora SLOVENSKI VPLIV kot prejšnji. Včasih jih napačno poimenujejo Ćići kot njihove čakavske sosede (glej zgoraj, pod 1). Medtem ko se preseljevanja prebivalstva s severa, zahoda in vzhoda dogajajo 6. Štokavski Uskoki s področja Mrkopalja (266), Liča (265) in Zagona na škodo slovenskega življa, ki se bolj ali manj močno umika, je južna meja (karta št. 1, J 11, K 11), ki so pred štirimi stoletji prišli iz Like (cf. edina, kjer Slovenci ali točneje Kajkavci napredujejo. To je zaradi tega, ker so Rešetar, loc. cit., Archiv für slavische Philologie, XIII, str. 177). namesto močne množice, kot so Germani, Romani ali Turki, pred seboj našli 7. Štokavski Uskoki iz Komorskih Moravic, Tomić Drage in Vučinić Sela (karta št. 1, L 10, cf. M. Grbić, Karlovačko Vladičanstvo, Karlo-samo čakavsko populacijo brez kakršne koli ekspanzivne moči, ki se jim ni vac, 1895, karta dela III). postavila po robu z nič več odpora kot štokavščini. Od treh velikih skupin ju-8. Bojanci (karta št. 1, M 9), štokavski Uskoki, ki so se naselili v Beli goslovanskih govorov je čakavski izgubil največ teritorija. Na celotni južni krajini (cf. ibid.). meji slovenskega ozemlja od Istre vse do Karlovca najdemo med slovenskimi 50 Atlas_dvojine_FINAL.indd 50 23. 05. 2022 10:21:16 in kajkavskimi govori v pravem pomenu besede in čistimi čakavskimi govo-lahko imela ena sama beseda ča (ali kaj) odločilno vlogo v določanju dialekta, ri cono povprečne širine 20 kilometrov, v kateri so prvotne čakavske govore kateremu je treba priključiti ta ali oni posebni govor. A tedaj so narobe izbra-kasneje prekrili slovenski ali kajkavski govori. Od zahoda proti vzhodu sreča-na sama imena narečij, kajti zdrava pamet se upira temu, da bi govor, kjer se mo eno za drugo naslednje cone: »kaj« reče kaj, imenovali čakavski, in nasprotno. Želeli bi, da bi v teh posebno mešanih območjih izvedli več dialektoloških študij, da bi lahko končno spre-1. V regiji Buj med Dragonjo na severu in Mirno na jugu vse do jadran- jeli terminologijo, ki ne bi nasprotovala dejstvom ali logiki. ske obale na zahodu (cf. karta št. 1, C 10, D 10) se nahaja cona, kjer Če sedaj povzamemo splošni vtis, ki se kaže v različnih gibanjih popula- so štokavski Uskoki na jugu in zahodu Istre, oslabljeni zaradi svoje cij, ki se dogajajo v Sloveniji, in če poskušamo določiti rezultanto različnih izolacije, prispevali k splošnemu umiku čakavskega etničnega življa, s katerim so se pomešali, preplavile pa so jih slovenske populacije. vplivov, ki smo jih preučevali, bomo videli, da se italijanski in štokavski vpliv Mešani govori te cone so rezultat mešanja štokavščine in kajkavščine izničujeta, medtem ko se germanski vpliv dodaja slovenskemu vplivu, tako da (cf. Rešetar, op. cit., Archiv für slavische Philologie, XIII, str. 170). se celotno slovensko področje počasi premika od severa proti jugu. 2. Desno od prejšnje cone srečamo populacijo z imenom Fućki (cf. karta št. 1, E 10), ki izvira iz avtohtonega čakavskega fonda (Čakavci iz Liburnije in osrednje Istre), ki ga je prekril slovenski živelj. Govor NAČIN NAPREDOVANJA JEZIKOVNIH DEJSTEV V Fućkov je mešanica čakavščine in kajkavščine (cf. Rešetar, op. cit., SLOVENIJI Archiv für slavische Philologie, XIII, str. 170 in sl.). 3. Na severovzhodu dežele Fućkov se mešana cona zoži, a še vedno Po vseh zadržkih, ki smo jih izrazili o načinih branja kart v atlasu, nam je hitro opazujemo tendenco slovenskih govorov po pritisku proti jugu in jasno, da je izoglose ne glede na njihovo raznolikost v podrobnostih mogoče prodiranju v Čičarijo (cf. Rešetar, op. cit., Archiv für slavische Philo-strniti v nekaj tipov. Če iz oblike območij sklepamo na napredovanje inovacij, logie, XIII, str. 169 in 172). ki so se najbrž širile iz bližnjega k bližnjemu s posnemanjem, lahko s primer-4. Mešana cona prevzame svojo prvotno širino vzhodno od Vrbovske- javo značilnosti različnih kart vsakega tipa poudarimo velike jezikovne toko-ga (karta št. 1, 255). Govori, ki se nahajajo na M 10, N 10 in N 9, so v osnovi čakavski in so jih kasneje prekrili kajkavski elementi (cf. ve, ki gredo čez Slovenijo. Opazujemo dve vrsti tokov: Rešetar, op. cit., Archiv für slavische Philologie, XIII, str. 177, in R. 1. Sredobežni tokovi: gre za inovacije, ki so nastale na slovenskem po- Strohal, Jezične osobine u kotaru karlovačkom, Rad, 146, str. 78). dročju. Najpogosteje se kažejo najprej v Ljubljani ali njeni okolici in se širijo v bolj oddaljene regije. Izoglose teh inovacij so krožne in omejujejo območja, katerih center je vedno bolj ali manj Ljubljana. Primere tega tipa izoglos naj-Predstavljamo si, da je zaradi počasnega prodiranja slovenščine in kajka- demo na kartah št. 22, 28, 29, 31, 33, 36, 54 in 61. Posebej zanimiva je karta vščine na izvorno čakavska področja težko natančno določiti mejo med obe- št. 31, ki kaže na pojav, ki je še v svojem začetku. Vidimo, da se ne kaže nuj-ma dialektoma. Predvsem se pogosto dogaja, da nekateri govori, kjer se »kaj« no v eni sami točki, ampak se ista inovacija lahko neodvisno pojavi na dveh reče ča, sicer predstavljajo večino razločevalnih značilnosti tako imenovanih različnih krajih v isti regiji. kajkavskih dialektov, pri katerih si Rešetar dovoljuje (op. cit., Archiv für sla-Izoglose tega tipa vedno težijo k sredobežnemu širjenju v enakih pogojih vische Philologie, XIII, str. 97), da jih uvrsti kot čakavske govore, in obratno. in ni nobena redkost, da srečamo dve, ki sta koncentrični, predvsem kadar gre Tako v Skadančini (ali Skandanščini, 234), Obrovu ( 235), Podgradu ( 286) in za dva pojava, kjer je eden pogoj za drugega. Tako inovacija, ki smo jo preu-Račicah ( 238) Liburni govorijo slovenščino, v kateri se »kaj« reče ča, medtem čevali na karti št. 29, pokriva področje, ki se popolnoma prekriva s pojavom, ko v Lipi ( 249) in Klani ( 250) govorijo čakavsko, kjer se »kaj« reče kaj (Reše-ki smo ga preučevali na karti št. 28. Karta št. 32, na kateri so zbrani podat-tar, ibid. , str. 169). Rešetar ( ibid. , str. 98) ima gotovo prav, ko ugovarja, da bi ki obeh prejšnjih, nam omogoča, da vidimo celoten pojav naenkrat. Novejša 51 Atlas_dvojine_FINAL.indd 51 23. 05. 2022 10:21:16 inovacija je predstavljena z rumeno cono v sredini, starejša pa z modro cono, SKLEP ki jo skoraj v celoti obkroža. Stanja pred inovacijami pa na obodu območja tvorijo venec, označen z rdečo in modro. Lahko zaključimo, da lingvistično zgodovino slovenščine narekujejo geograf-2. Tokovi, ki prihajajo od zunaj: gre za dejstva, ki izvirajo iz drugih regij ske nujnosti višjega reda. Slovenščina je trdno usidrana sredi visokih gora, ki in dosežejo Slovenijo le zaradi zemljepisnih širjenj. Na slovenskem območju jo nekoliko ščitijo z vseh strani, zato je na severu dolgo kljubovala nemšči-se sprva pojavljajo kot zareze in njihove izoglose dobijo obliko parabole. Ko ni in na vzhodu italijanščini ter hkrati predstavljala dvojno oviro inovacijam, pa je enkrat načeto celotno področje, se inovacija širi kot oljna packa in staro ki so bile skupne večini jugoslovanskih govorov, od tod njen arhaični videz. stanje je popolnoma preplavljeno. Vseeno pa naravna odprtost dežele proti vzhodu pomaga, da jo dosežejo ino- Nekatere inovacije, ki so prišle od zunaj, prihajajo na slovensko ozemlje vacije s tega področja. Njihov uspeh je veliko večji, kot je videti na prvi pog-na Koroškem, zato sumimo, da so rezultat nemškega vpliva (gl. karte št. 23, led. Kljub nekoliko posebni situaciji, ki ji jo daje od centra oddaljeni položaj, 19 in 17). slovenščina ni nikoli nehala prispevati k življenju oziroma skupni jezikovni A velika večina inovacij, ki sežejo na slovensko področje, izvira z ju-evoluciji vseh južnoslovanskih govorov, čeprav počasneje kot druga jugoslo-govzhoda. Porajajo se v centru jugoslovanskega področja in od tam dosega- vanska narečja. Glavni nauk, ki ga lahko z geografsko metodo potegnemo iz jo skrajne konce. Ta posebnost se kaže v stratigrafskih prerezih z globokimi študija slovenske dialektologije, je dejstvo, da slovenske govore, ki nikakor ne vrzelmi na listih št. 12 in 35 v atlasu. Izkaže se, da te vrzeli popolnoma od-predstavljajo zaprte skupine, neprodušno ločene od drugih jugoslovanskih go-režejo srbščino na vzhodu od slovenščine na zahodu, kar kaže, da se evolu- vorov, inovacije iz drugih delov južnoslovanskega jezikovnega prostora do- cija dveh skrajnih tipov enega in istega jezika včasih pomembno razlikuje. sežejo nazadnje. Nova dejstva se, ko pridejo na meje Slovenije, tam za nekaj časa usta- vijo, potem prodirajo v Belo Krajino (glej karte št. 28, 10, 16 in 26), ki jo popolnoma preplavijo (karte št. 4, 8, 13, 15, 21, 31, 46, 70, 66 in 67). Od ZAHVALE tod se zarinejo v slovensko območje, običajno na območje reke Save, kjer gredo po toku navzgor (karte št. 47, 50, 52, 60 in 65) in se počasi širijo Dovolite mi, da za konec izrazim vso hvaležnost članom Komisije za znan- (karte št. 46, 62, 68 in 69), kmalu dosežejo Ljubljano (karte št. 19, 23, 25, stvena in literarna potovanja in misije ( Commission des voyages et missions 55 in 70). Področje Slovenije je tako načeto. Vseeno pa se ti isti pojavi, ki scientifiques et littéraires), ki so mi z učinkovito pomočjo, ki so mi jo nakloni-ne srečajo nobenih ovir na južni strani, zelo hitro širijo ob obali Istre in v li, dali možnosti, da se soočim z izdatki, ki so nastajali med anketami po Slo-regijo Trsta (karte št. 13, 10, 9, 8, 15, 16, 17, 19, 21, 23, 24, 25, 28, 31, 36, veniji. Najlepšo zahvalo izražam tudi Inštitutu za slovanske študije ( L‘institut 53, 62, 63, 65, 66, 67, 68 in 70). Od tod gredo po toku Soče navzgor in na des études slaves), ki mi je je s svojimi prispevki pomagal premostiti draginjo Kras, tako da pridejo do Ljubljane z zahoda (karte št. 6, 46, 47, 50, 52 in tiska te knjige. 4). Slovensko področje je tako ukleščeno z dveh strani, ki težita ena proti Zahvalo namenjam tudi vsem tem, katerih nasveti in ustrežljivost so mi drugi v ljubljanski regiji (karti št. 55 in 64). Ko pride do združenja, nasta-omogočili, da sem izpeljal to delo. Ta gre najprej g. A. Meilletu, ki je dal idejo neta dva odseka, od katerih je eden na Dolenjskem, drugi pa na Gorenjskem zanj, vodil izvedbo in sledil napredku z zanimanjem, katerega vrednost bodo (karte št. 5, 18, 19, 40 in 56). Potem ta dva otočka izgineta. Včasih se staro znali ceniti vsi, ki ga poznajo. Izražam mu najglobljo hvaležnost. stanje ohranja dlje v dolini Drave kot na Kranjskem (karte št. 40, 48, 49, 51 Z veseljem se zahvaljujem tudi g. Vendryesu, ki mi je pomagal s svoji- in 58). Tak je v večini primerov način napredovanja inovacij, ki prihajajo mi odličnimi nasveti, g. Ramovšu, katerega erudiciji na področju slovenščine z jugovzhoda. in ustrežljivosti ni enakih, g. J. Ribariču, ki mu dolgujem dragocene nasvete o istrskih govorih in ki mi je podal informacije o neobjavljeni karti, ki jo je 52 Atlas_dvojine_FINAL.indd 52 23. 05. 2022 10:21:17 naredil o Istri, in mi dovolil, da sem uporabil bistvene informacije, g. L. Haupt-manu, katerega ljubeznivosti dolgujem zgodovinska pojasnila, deloma neobjavljena, ki se nanašajo na mejo na Sotli, g. A. Brezniku, ki mi je pokazal rokopis svojih študij o govorih Poljane, Horjula in Postojne, g. J. Pretnarju, ki mi je bil v veliko pomoč pri pripravi vprašalnika, gospodom R. Nahtigalu, J. Glonarju in J. Grafenauerju (za govor Brda), L. Pivku (za govor Markovcev), J. Kotniku (za govor Dobrij), F. Šturmu (za govor Košane), J. Malnarju (za govor Osil-nice), L. Erlichu (za govor Žabnice), A. Debeljaku (za govor Šegove vasi), K. Zeleniku (za govor Biša) in M. Mastnaku (za govor Dramelj). Prav tako gre moja zahvala tudi Višjemu šolskemu svetu v Ljubljani, kjer so mi prijazno na-pisali priporočilo z okrožnico za vse učitelje in profesorje v srednješolskem izobraževanju v Sloveniji. Veliko dolgujem tudi svojemu kolegu iz Strasbour-ga g. H. Bauligu, ki mi je z ljubeznivostjo, za katero sem mu hvaležen, predal dragoceno izkušnjo iz kartografske tehnike, in g. J. E. Gérocku, ki mi je poso-dil karte Slovenije, ki so mi zelo koristile pri pripravi atlasa. Za konec sem prihranil vse svoje zahvale številni množici informatorjev, ki so ostali anonimni, a na katerih usluge opozarjam na častnem mestu, saj je atlas konec koncev veliko bolj njihovo delo kot moje. 53 Atlas_dvojine_FINAL.indd 53 23. 05. 2022 10:21:17 Atlas_dvojine_FINAL.indd 54 23. 05. 2022 10:21:17 Atlas Atlas_dvojine_FINAL.indd 55 23. 05. 2022 10:21:17 Opomba Iz tipografskih razlogov smo morali barve na večini kart zamenjati s sivinami. Večja ali manjša gostota črtkanja predstavlja bolj ali manj močne barve. Narava in smer sivin izraža različne barve. Gre za naslednje ujemanje: rdeča modra zelena vijolična rumena oranžna rjava siva Legenda (zemljevidu na desni strani) Ouscoques de Peroj – Uskoki iz Peroja Allemand – nemščina Istro-Romains ou Latini – Istroromani ali Latini Hongrois – madžarščina Fiume – Reka Frioulan – furlanščina Carniole – Kranjska Italien – italijanščina Haute-Carniole – Gorenjska Carinthie – Koroška Carniole-Intérieure – Notranjska Vénétie – Benečija Basse-Carniole – Dolenjska Val de Resia – Rezija Ilôt allemand de Gottchee – Nemški otok v Kočevju Littoral – Primorska Carniole-Blanche – Bela krajina Comté de Gorica et de Gradisca – Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska Basse-Styrie – Spodnja Štajerska Slovènes d‘Istrie – Slovenci v Istri Versant nord – severni del Istrie – Istra Versant sud – južni del Slovinci de la région de Buje – Slovinci iz regije Buj Petite-Styrie – Mali Štajer (Prlekija) Čakaviens ikaviens de l'Istrie centrale – Ikavski Čakavci iz osrednje Istre Kajkavien – Kajkavsko Čakaviens de Libournie et de l'Istrie centrale – Čakavci iz Liburnije in osre- Čakavien – Čakavsko dnje Istre Štokavien – Štokavsko 56 Atlas_dvojine_FINAL.indd 56 23. 05. 2022 10:21:20 1. Karta narečij 57 Atlas_dvojine_FINAL.indd 57 23. 05. 2022 10:21:24 Legenda (zemljevidu na desni strani) Collines de Slovenie – Goričko Golfe de Trieste – Tržaški zaliv Golfe de Fiume – Reški zaliv Carniole sèche – Suha krajina Gottchee – Kočevje Alpes Juliennes – Julijske Alpe 58 Atlas_dvojine_FINAL.indd 58 23. 05. 2022 10:21:27 2.in 3. Fizična karta Merilo / Kilometri 59 Atlas_dvojine_FINAL.indd 59 23. 05. 2022 10:21:33 4. (dvâ) gradộva vprašanje št. 237 60 Atlas_dvojine_FINAL.indd 60 23. 05. 2022 10:21:36 5. (dvâ) sinộva vprašanje št. 238 61 Atlas_dvojine_FINAL.indd 61 23. 05. 2022 10:21:39 6. (dvâ) tatộva vprašanje št. 236 62 Atlas_dvojine_FINAL.indd 62 23. 05. 2022 10:21:43 7. (dvâ) sodâ vprašanje št. 234 63 Atlas_dvojine_FINAL.indd 63 23. 05. 2022 10:21:47 8. zlatộ (nočî) vprašanje št. 106 (262) 64 Atlas_dvojine_FINAL.indd 64 23. 05. 2022 10:21:49 9. Končnica - â vprašanja št. 234, 236, 237 in 238 65 Atlas_dvojine_FINAL.indd 65 23. 05. 2022 10:21:52 10. (dvâ) brâta vprašanje št. 230 66 Atlas_dvojine_FINAL.indd 66 23. 05. 2022 10:21:57 11. (dvâ) brâta (Jugoslavija) vprašanje št. 230 Dona va Dona Istra vav Beograd B O S N A S R B I J A Ancona ČRNA GORA HERCEGOVINA 67 Atlas_dvojine_FINAL.indd 67 23. 05. 2022 10:22:01 12. (dvâ) brâta (stratigrafski prerez) vprašanje št. 230 ISTRA SLOVENIJA HRVAŠKA KRBAVA DALMACIJA Istrski otok Hrvaški otok Fućki, Čakavci iz iz Štokavci iz Čičarije in Čičarije in Čičarije, ikavski Čakavci Slovinci iz osrednje Istre nariv Vrzel meja š tokavščine prvotno stanje 68 Atlas_dvojine_FINAL.indd 68 23. 05. 2022 10:22:04 13. Končnica - ộva vprašanja št. 236, 237 in 238 69 Atlas_dvojine_FINAL.indd 69 23. 05. 2022 10:22:07 14. Končnica - î 70 Atlas_dvojine_FINAL.indd 70 23. 05. 2022 10:22:17 15. Končnica - û vprašanje št. 238 71 Atlas_dvojine_FINAL.indd 71 23. 05. 2022 10:22:23 16. (dvâ) dnî vprašanje št. 265 72 Atlas_dvojine_FINAL.indd 72 23. 05. 2022 10:22:27 17. dvâkrat vprašanje št. 228 73 Atlas_dvojine_FINAL.indd 73 23. 05. 2022 10:22:30 18. (dvệ) glavệ vprašanje št. 258 74 Atlas_dvojine_FINAL.indd 74 23. 05. 2022 10:22:34 19. (dvệ) ríbi vprašanje št. 252 75 Atlas_dvojine_FINAL.indd 75 23. 05. 2022 10:22:38 20. (trî) ríbe vprašanje št. 252 76 Atlas_dvojine_FINAL.indd 76 23. 05. 2022 10:22:42 21. (dvệ) nočî vprašanje št. 262 77 Atlas_dvojine_FINAL.indd 77 23. 05. 2022 10:22:45 22. (dvệ) n î ti vprašanje št. 261 78 Atlas_dvojine_FINAL.indd 78 23. 05. 2022 10:22:48 23. (dvệ) c ȩ́r k v i vprašanje št. 270 79 Atlas_dvojine_FINAL.indd 79 23. 05. 2022 10:22:51 24. cȩ́rkəv vprašanje št. 269 80 Atlas_dvojine_FINAL.indd 80 23. 05. 2022 10:22:54 25. (dvệ) máteri vprašanji št. 267 in 273 81 Atlas_dvojine_FINAL.indd 81 23. 05. 2022 10:22:57 26. (dvệ) hčê˛ri vprašanji št. 268 in 272 82 Atlas_dvojine_FINAL.indd 82 23. 05. 2022 10:23:00 27. Končnica -ệ v srednjem spolu vprašanji št. 257 in 258 83 Atlas_dvojine_FINAL.indd 83 23. 05. 2022 10:23:03 28. (dvệ) ókni vprašanje št. 239 84 Atlas_dvojine_FINAL.indd 84 23. 05. 2022 10:23:11 29. (trî) ǫ́kna vprašanje št. 240 85 Atlas_dvojine_FINAL.indd 85 23. 05. 2022 10:23:17 30. dóbra (srednji spol množine) vprašanji št. 143 in 240 86 Atlas_dvojine_FINAL.indd 86 23. 05. 2022 10:23:20 31. (dvệ) lẹ́ti vprašanje št. 241 87 Atlas_dvojine_FINAL.indd 87 23. 05. 2022 10:23:23 32. Združeni karti št. 28 in 29 88 Atlas_dvojine_FINAL.indd 88 23. 05. 2022 10:23:26 33. ókno (tožilnik) vprašanje št. 60 89 Atlas_dvojine_FINAL.indd 89 23. 05. 2022 10:23:30 34. Združene karte št. 28, 29 in 33 90 Atlas_dvojine_FINAL.indd 90 23. 05. 2022 10:23:34 35. (dvệ) ókni (stratigrafski prerez) vprašanje št. 239 SLOVENIJA HRVAŠKA SRBIJA delovanje, analogno delovanje, analogno MOŠKEMU MOŠKEMU spolu delovanje, analogno MNOŽINI spolu Knjižna Knjižna srbohrvaščina knjižna knjižna slovenščina Praslovanščina 91 Atlas_dvojine_FINAL.indd 91 23. 05. 2022 10:23:37 36. (dvệ) perệsi vprašanje št. 247 (248) 92 Atlas_dvojine_FINAL.indd 92 23. 05. 2022 10:23:40 37. dvệstọ vprašanje št. 364 93 Atlas_dvojine_FINAL.indd 93 23. 05. 2022 10:23:43 38. (pri obẹ́h) brátih vprašanje št. 280 (281) 94 Atlas_dvojine_FINAL.indd 94 23. 05. 2022 10:23:46 39. (k obẹ́ma) brátoma vprašanje št. 286 95 Atlas_dvojine_FINAL.indd 95 23. 05. 2022 10:23:49 40. (k obẹ́ma) bábama vprašanje št. 294 96 Atlas_dvojine_FINAL.indd 96 23. 05. 2022 10:23:54 41. mîdva vprašanja št. 387-392 97 Atlas_dvojine_FINAL.indd 97 23. 05. 2022 10:23:57 42. onâdva vprašanje št. 376 98 Atlas_dvojine_FINAL.indd 98 23. 05. 2022 10:24:00 43. mê˛dvẹ (vê˛dvẹ) vprašanji št. 415 in 416 (418 in 419) 99 Atlas_dvojine_FINAL.indd 99 23. 05. 2022 10:24:06 44. ónidvẹ vprašanje št. 411 100 Atlas_dvojine_FINAL.indd 100 23. 05. 2022 10:24:10 45. mê˛ (vê˛) vprašanje št. 414 (417) 101 Atlas_dvojine_FINAL.indd 101 23. 05. 2022 10:24:13 46. (òn) nâju (vîdi, vâju, vîdi) vprašanja št. 393, 394, 395 (396, 397, 398) 102 Atlas_dvojine_FINAL.indd 102 23. 05. 2022 10:24:16 47. nâjin (vâjina) vprašanje št. 399 (400) 103 Atlas_dvojine_FINAL.indd 103 23. 05. 2022 10:24:19 48. (jàz) ju (vîdim) vprašanje št. 377 104 Atlas_dvojine_FINAL.indd 104 23. 05. 2022 10:24:22 49. njûna vprašanje št. 382 105 Atlas_dvojine_FINAL.indd 105 23. 05. 2022 10:24:25 50. (pri) nâju vprašanji št. 401 in 402 106 Atlas_dvojine_FINAL.indd 106 23. 05. 2022 10:24:28 51. (pri) njîju vprašanje št. 383 (384) 107 Atlas_dvojine_FINAL.indd 107 23. 05. 2022 10:24:31 52. (z) nâma vprašanji št. 406 in 407 (403-405) 108 Atlas_dvojine_FINAL.indd 108 23. 05. 2022 10:24:34 53. (ž) njîma vprašanje št. 386 (385) 109 Atlas_dvojine_FINAL.indd 109 23. 05. 2022 10:24:37 54. tâ vprašanji št. 236 in 237 110 Atlas_dvojine_FINAL.indd 110 23. 05. 2022 10:24:40 55. mladâ vprašanje št. 230 111 Atlas_dvojine_FINAL.indd 111 23. 05. 2022 10:24:43 56. mladệ vprašanje št. 251 112 Atlas_dvojine_FINAL.indd 112 23. 05. 2022 10:24:46 57. stârih vprašanje št. 280 113 Atlas_dvojine_FINAL.indd 113 23. 05. 2022 10:24:49 58. stârima vprašanje št. 286 114 Atlas_dvojine_FINAL.indd 114 23. 05. 2022 10:24:52 59. dvâ vprašanja št. 230, 234, 236, 237 in 239 115 Atlas_dvojine_FINAL.indd 115 23. 05. 2022 10:24:55 60. dvệ (ríbi) vprašanja št. 249, 252-255,257-259, 261-263, 267, 268 in 270-273 116 Atlas_dvojine_FINAL.indd 116 23. 05. 2022 10:24:58 61. dvệ (ókni) vprašanje št. 239 117 Atlas_dvojine_FINAL.indd 117 23. 05. 2022 10:25:01 62. obâ vprašanje št. 231 118 Atlas_dvojine_FINAL.indd 118 23. 05. 2022 10:25:05 63. dvẹ́h vprašanje št. 274 119 Atlas_dvojine_FINAL.indd 119 23. 05. 2022 10:25:08 64. dvẹ́ma vprašanja št. 287, 290, 291, 292, 294 in 295 120 Atlas_dvojine_FINAL.indd 120 23. 05. 2022 10:25:12 65. (mîdva) pí ševa vprašanje št. 387 (388, 389, 408) 121 Atlas_dvojine_FINAL.indd 121 23. 05. 2022 10:25:15 66. (vîdva) govorí ta vprašanje št. 390 (391, 393, 409) 122 Atlas_dvojine_FINAL.indd 122 23. 05. 2022 10:25:18 67. (onâdva) píšeta vprašanji št. 375 in 376 123 Atlas_dvojine_FINAL.indd 123 23. 05. 2022 10:25:25 68. (mê˛dvẹ) píševa vprašanje št. 415 (416 in 420) 124 Atlas_dvojine_FINAL.indd 124 23. 05. 2022 10:25:28 69. (vê˛dvẹ) píšeta vprašanje št. 418 (416 in 421) 125 Atlas_dvojine_FINAL.indd 125 23. 05. 2022 10:25:32 70. (ónidvẹ) píšeta vprašanji št. 410 in 411 126 Atlas_dvojine_FINAL.indd 126 23. 05. 2022 10:25:34 LEGENDA H KARTAM 6. – (dvâ) tatộva Knjižna oblika tatộva obstaja samo še v rdečih conah. Skoraj povsod jo 1. – Karta dialektov je nadomestila oblika iz pogovornega jezika tâta (modre cone). Na me-Karta prikazuje glavne skupine dialektov, ki jih običajno ločujemo v slo- jah področja imamo množino tipa tâti (vijolične cone). V mnogih govo-venščini in na sosednjih jezikovnih področjih. Podatki za Istro so vzeti rih, predvsem na Koroškem, je besedo zamenjala druga slovenska ( zlộdej, iz še neobjavljenih del g. Ribarića o tej regiji. Karta med drugim prinaša cigàn), nemška ( Schelm, Lump, Räuber) ali madžarska beseda ( tolvaj). tudi zaporedne številke vsake od točk, ki jih omenjamo tako v predgovo- Glej Les formes du duel en slovène, str. 14, 16, 23, 39 (3-krat), 41, 43 in ru tega atlasa kot v delu istega avtorja Oblike dvojine v slovenščini (Les 60 (2-krat). formes du duel en slovène). Glej predgovor k Atlasu, str. 18 in sl. in Les 7. – (dvâ) sodâ formes du duel en slovène, str. 25 (3-krat) in 33 (2-krat). Staro naglaševanje sodâ (rdeča cona) je na skoraj vseh področjih zame-2 in 3. – Fizična karta njalo analogno naglaševanje sộda (vijolična cona). V Ziljski dolini obsta-Fizična karta je namenjena prikazu reliefa Slovenije in na eni strani pou- ja posebno naglaševanje sọda (vijolična cona) . Na mejah slovenskega darku velikih naravnih in umetnih komunikacijskih poti, ki so omogočale jezikovnega prostora so besedo sộd zamenjale druge slovenske ( polov-jezikovno izmenjavo, na drugi strani pa naravnim in političnim oviram, nják na Štajerskem) ali tuje besede (na primer nem. Fass na Koroškem). ki so ustvarjale jezikovne prepreke. Nekdanja meja med Avstrijo in Italijo Glej Les formes du duel en slovène, str. 13, 14, 16, 17, 23 in 39. je zaznamovana s črto izmenjujočih se črtic in pik ._._._. Nove meje med 8. – zlatộ (nočî) Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko pa so označene s krepko črto Vsaka slovenska beseda z nekdanjo mehko intonacijo v vzglasju (* zlâto) iz križcev ++++++. Jezikovne meje s karte dialektov so prenesene na fi-ali z nekdanjim kratkim naglašenim samoglasnikom na začetku besede zično karto z rdečo črto. Glej uvod v Atlas, str. 32 in sl. (* nèbo) je svoj naglas preneslo na naslednji zlog s padajočo intonacijo in 4. – (dvâ) gradộva podaljšavo samoglasnika, če je bil ta kratek ( zlatộ, nebộ). Ta prenos na-Knjižna oblika gradộva obstaja danes samo še v rdeči coni. Skoraj pov-glasa je moral biti izvorno panslovanski fenomen. A sedaj obstaja samo sod jo je zamenjala oblika govorjenega jezika grâda (modre cone). Na v rdeči coni. V modrih conah je naredil prostor sekundarnemu naglasni mejah področja imamo množino tipa grâdi (vijolične cone). Vidimo, da umik s končnega zloga ( zlâto). Glej Les formes du duel en slovène, str. 15, se tu in tam še najdejo oblike arhaičnega tipa kot gradâ (oranžne cone) in 16 (2-krat), 46 in 113. gradû (rumene cone). Enkrat najdemo drugo besedo grẹšîni (siva cona), 9. – Končnica -â cf. slov. knjiž. graščína. Glej Les formes du duel en slovène, str. 13, 14, V rdečih conah je potrjen končni naglas bodisi starejšega ali novejše-16, 18, 23, 29, 39 (2-krat), 41 in 43. ga datuma v imenovalniku-tožilniku dvojine tipa gradâ. V drugih conah 5. – (dvâ) sinộva imamo končni naglas, ki je na splošno padajoč (), a to dejstvo ničesar ne Knjižna oblika sinộva obstaja samo še v rdečih conah. Skoraj povsod jo dokazuje v modrih conah, kjer je bil rastoči naglas (´) povsod zamenjan je nadomestila oblika iz pogovornega jezika sîna (modra cona). Na mejah s padajočim (), ima pa polno vrednost v rumenih conah, kjer se oba na-področja imamo oblike množine kot tožilnik sîn (vijolična cona). Vidi-glasa, rastoči (´) in padajoči (), še vedno ločita. Izoglosa prejšnje karte je mo, da se tu in tam še najdejo oblike arhaičnega tipa kot sinâ (oranžne bila za potrebe prikaza prenesena na to karto v obliki debele pikčaste črte, cone), sinû (rumene cone) in sinî (siva cona). Glej Les formes du duel en glej Les formes du duel en slovène, str. 16 (3-krat), 17, 39, 74 (2-krat), slovène, str. 13, 14, 16, 18, 23, 39 (2-krat), 41 in 43. 142 in 328. 127 Atlas_dvojine_FINAL.indd 127 23. 05. 2022 10:25:36 10. – (dvâ) bráta času najdemo samo še v rdeči coni. V 17. stoletju naj bi med drugim pok- V imenovalniku in tožilniku samostalnikov moškega spola je dvojina oh- rivale tudi oranžno in v 16. stoletju rumeno cono. V nobenem obdobju ranjena v skoraj celotni Sloveniji in v nekaterih sosednjih regijah (tip dvâ pa jih ne moremo potrditi v modrih conah. Glej Les formes du duel en bráta, rdeča cona). Na Hrvaškem in v Istri jo zamenja dvojina (tip dvâ slovène, str. 47 in sl. bráti, modre cone). Posebna oblika srbohrvaščine dvâ, trî, čètiri bráta 15. – Končnica -û povsod ostaja izven slovenskega področja (rumene cone). Zdi se, da del-Oblike v imenovalniku-tožilniku dvojine tipa sinû v sedanjem času naj-no pokriva regije, kjer je bila dvojina že prej eliminirana in jo je zamenja-demo samo še v modri coni. V 16. stoletju so se med drugim širile tudi v la množina (vijolična cona). Glej Les formes du duel en slovène, str. 23, rumeni coni. V nobenem obdobju pa jih ne moremo potrditi v rdečih co-25, 27 (2-krat), 32, 34, 166, 223, 231, 334 in 408. nah. Glej Les formes du duel en slovène, str. 52 (2-krat). 11. – (dvâ) bráta (Jugoslavija) 16. – (dvâ) dnî Gre za isti preučevani pojav kot na prejšnji karti. A tu smo želeli zaobjeti Slovenščina skoraj povsod ohranja arhaično obliko dnî (st. sl. dъni) (rdeče razvoj v celotni Jugoslaviji. Videti je, da se je pojav začel v regiji, ki se cone). Zunaj Slovenije skoraj takoj najdemo obliko dâna (modra cona). nahaja nekoliko vzhodno od Krbave. Glej Les formes du duel en slovène, Izolirana oblika dân (zelena cona) je gramatikalizirana oblika. Glej Les str. 25 (2-krat), 32, 166 in 231. formes du duel en slovène, str. 61, 62 in 68. 12. – (dvâ) bráta (stratigrafski prerez) 17. – dvâkrat Preučevani pojav je isti kot na prejšnjih dveh kartah. A tu gre za navpični Stara oblika dvâkrat obstaja v centru slovenskega jezikovnega prostora prerez. Prvotno stanje ( dva jelena, tri jeleni) je prikazano v rdečem. Poja- (temno modra cona). V več regijah je postala fonetično dvâkat (zelene vlja se samo v Sloveniji. Cona, kjer je dvojina izginila in jo je zamenjala cone). Na Štajerskem je beseda šla v ženski spol (tip dvệkrat na precej ši-množina, je prikazana kot globoka vrzel (v modri barvi), ki se odpira v rokem področju (svetlo modra)). Na Koroškem najdemo besedo bart (sre-centru Jugoslavije, med Slovenijo in Srbijo. A posebna srbohrvaška ob- dnja visoka nemščina vart), ki je izvorno ženskega spola kot v nemščini lika ( dva jelena, tri jelena, rumena cona), ki jo je proti zahodu zanesel (vijolične in svetlo rdeče cone), a je postala moškega spola v večini regij, štokavski val, pokriva velik del vrzeli kot nariv in celoten pojav se tako kjer je nadomestila moški krât (rjava in temno rdeča cona), kakor izha-upogne proti zahodu. Uskoki iz Istre, med katerimi nekateri izvirajo iz ja iz poteka izoglose med moškim in ženskim spolom (debela pikčasta regije, kjer je dvojina izginila v množini (modra cona), medtem ko drugi črta). Na jugu področja je beseda pt, kot v srbo-hrvaščini dváput (rume-izvirajo iz regije, kjer dvojina še ni povsem izginila (vijolična cona), so ne cone). Glej Les formes du duel en slovène, str. 65, 66 (2-krat), 67, 130 danes edine priče tega, kakšno je bilo jezikovno stanje v centru Jugosla- in 131 (2-krat). vije pred prihodom štokavskega vala. Glej Les formes du duel en slovène, 18. – (dvệ) glavệ str. 34 (2-krat), 37 in 38. Končni naglas glavệ (rdeče cone in, še pred kratkim, vijolična cona), 13. – končnica -ộva glavî (zelena cona), žœnǽ (rumena cona) se je v večini govorov umaknil Oblike v imenovalniku-tožilniku dvojine tipa gradộva trenutno najdemo analognemu začetnemu naglasu tipa glâvi (modre cone). Glej Les formes samo še v rdeči coni. A v 16. stoletju so bile med drugim razširjene tudi v du duel en slovène, str. 73, 74 (2-krat), 142 in 328. rumenih conah. V nobenem obdobju pa jih ne moremo potrditi v modrih 19. – (dvệ) ríbi conah. Glej Les formes du duel en slovène, str. 42 (2-krat) in 43 (2-krat). V imenovalniku-tožilniku dvojine samostalnikov ženskega spola se je tip 14. – Končnica -î ríbi ohranil samo v ekscentričnih govorih (rdeča cona). V centru področ- Oblike v imenovalniku-tožilniku dvojine tipa sinî (st. sl. syny) v sedanjem ja je dvojina izginila v korist množine ríbę tako kot v kajkavščini (modre 128 Atlas_dvojine_FINAL.indd 128 23. 05. 2022 10:25:36 cone). Vijolične cone prikazujejo področja prehoda. Kot izhaja iz pregle-zamenjal stari tožilnik crkəv (st. sl. crъkъvь). Oblika tipa crkva, ki je že da naslednje karte, je v rumenih conah ríbi množina in ne dvojina. napadla slovensko področje z vzhodne strani (modre cone), izhaja iz ana- Ta karta je najznačilnejša od vseh v atlasu. Kaže, da je izginjanje dvojine logije z osnovami na *– a-. Glej Les formes du duel en slovène, str. 118. pojav, katerega izvor moramo iskati proti zahodu in jugozahodu sloven- 25. – (dvệ) máteri skega jezikovnega prostora. Inovacija prodira čez Slovenijo po diagonali Karta popolnoma reproducira podobo kart št. 19 in 23. Dvojinsko obliko po toku Save navzgor. Glej Les formes du duel en slovène, str. 75, 88, 93, máteri, ki se je ohranila v rdečih conah, je v modrih conah zamenjala mno-95, 96, 98, 110, 118, 123 (2-krat), 127, 152, 221, 222, 223 (3-krat), 231, žinska oblika tipa mátęrę, ki izhaja iz analogije z osnovami na *– ā. Rja-238, 247, 322, 334, 335, 336, 415, 418, 422 (2-krat) in 424. ve cone so cone prehoda. Oblika na –i rumene cone je množinska oblika. 20. – (trî) ríbe Cona, ki jo omejuje debela pikčasta črta, predstavlja nepravilno naglaševa-Imenovalnik množine ženskega spola trde sklanjatve tipa ríbi (st. sl. ryby) nje dv. matri (zelena cona), mn. matệr (vijolična cona). Glej Les formes ostaja le še v omejenih conah (rumene). Povsod drugod (rdeče cone) ga du duel en slovène, str. 121, 122 (2-krat), 123 (2-krat), 124, 127 in 128. zamenjuje pripadajoča mehka oblika, tako kot dúše (st. sl. dušę). Glej Les 26. – (dvệ) hčri formes du duel en slovène, str. 94, 95 (2-krat) in 104. Ta karta popolnoma reproducira podobo kart št. 19, 23 in 25. Obliko dvo- 21. – (dvệ) nočî jine hčri, ki se ohranja v svetlo rdeči coni, je v modrih conah zamenjala Končni naglas nočî (rdeča cona) se je skoraj povsod ohranil. V conah (mod-oblika množine tipa hčr, ki izhaja iz analogije z osnovami na *– ā. Vi-rih), kjer je bil nadomeščen z začetnim naglasom tipa nộči, se je to zgodilo jolične cone so cone prehoda. Oblike tipa hčrệ v temnordečih conah so zaradi sekundarnega premika naglasa, o katerem smo govorili pri karti št. 8. nastale po analogiji s tipom glavệ. Oblika tipa hčri se ohranja na vzho-Vijolične cone omahujejo med obema oblikama. V rumenih conah so pojav du Slovenije (zelena cona), ker je beseda hčî tu doživela analogijo, a ne z prekrili drugi pojavi. Glej Les formes du duel en slovène, str. 113 (str. 164, osnovami na *– ā, temveč z osnovami na *- i-. Glej Les formes du duel en popravek: namesto karta 21 je treba brati karta 31). slovène, str. 123, 124, 125 in 127 (2-krat). 22. – (dvệ) nîti 27. – končnica – ệ v srednjem spolu Oblika nîti se je ohranila v območjih zunaj centra (modre cone). Pri nap-Imenovalnik-tožilnik dvojine v srednjem spolu na – ệ tipa okệ se ohranja redovanju v center področja najprej najdemo cone (vijolične) z vokalno samo še v rdečih conah. V 16. stoletju je bil razširjen tudi v zeleni coni. redukcijo –i, tip nît. V samem centru (rdeča cona) pa opazujemo popoln V nobenem obdobju pa ni potrjen v modri coni. Glej Les formes du duel izpad – i, tip nît. Glej Les formes du duel en slovène, str. 15 (2-krat) in 131. en slovène, str. 142. 23. – (dv) crkvi 28. – (dvệ) ókni Karta popolnoma reproducira podobo karte št. 19. Obliko dvojine crkvi, Imenovalnik-tožilnik dvojine v srednjem spolu tipa ókni (rožnata cona), v ki je ohranjena v svetlo rdečih conah, je v modrih conah zamenjala mno-Beli krajini kn (oranžna cona) je izpričan samo še v obrobnih govorih. žinska oblika tipa crkve, ki izhaja iz analogije z osnovami na *– a-. Vi-V centru slovenskega jezikovnega prostora (rjava cona) je naredil pros- jolične cone so cone prehoda. Oblika na –i v rumeni coni je množinska tor obliki ókna, analogni dvojini moškega spola. Nasprotno pa je oblika oblika. V temno rdečih conah najdemo tip cęrkvệ, ki je nastal po analogiji na – a (tip kna), ki jo srečamo predvsem na vzhodu Slovenije (modre s tipom glavệ. Glej Les formes du duel en slovène, str. 118, 119 in 123. cone), oblika množine. Enako je z oblikami tipa kn v zelenih conah. V 24. – crkəv spodnji Štajerski se vzhodna izoglosa (in ne zahodna, kot je po pomoti Stari imenovalnik ednine st. sl . crъky ostaja le še sporadično v čakavskem tiskano v knjigi Les formes du duel en slovène, str. 151, 4) cone kn ujecírki (rumena cona). Na celotnem slovenskem področju (rdeče cone) ga je ma z izogloso naslednje karte. Debela pikčasta črta zaznamuje izogloso 129 Atlas_dvojine_FINAL.indd 129 23. 05. 2022 10:25:36 med oblikami dvojine in oblikami množine. Glej Les formes du duel en vijolične barve je dvojina izničena in poznajo samo še množinsko obliko slovène, str. 143 (3-krat), 145, 148, 151, 152 (2-krat), 155, 156, 157, 158 okna (svetlo vijolične cone) ali okne (temno vijolične cone). Glej Les for- (2-krat), 160, 162, 166 (2-krat), 168, 223, 231 in 256. mes du duel en slovène, str. 151 (2-krat), 152, 155 in 156. 29. – (trî) kna 33. – ókno (tožilnik) Etimološki imenovalnik-tožilnik množine v srednjem spolu tipa kna Staro obliko ókno srečamo na obrobju slovenskega jezikovnega prostora (rdeče cone) je v številnih govorih, predvsem na severu slovenskega jezi-in na sosednjih območjih (rdeča cona). V notranjosti slovenskega jezikov- kovnega prostora, zamenjala oblika tipa kne (modre cone), ki je narejena nega prostora je prešla v óknu (vijolične cone) in v óknə̹ (zelene cone). po pridevniku tipa dóbre, ki ga preučujemo na naslednji karti. V središču Oblika ókə̹n, ki jo srečamo v središču prostora (modra cona), ni fonetična, jezikovnega prostora (rumene cone) obstaja oblika moškega spola kni. ampak je rezultat analogije z moškim spolom. Glej Les formes du duel en Glej Les formes du duel en slovène, str. 149, 150 (2-krat), 151, 155, 156, slovène, str. 157, 158 (2-krat), 159 in 160. 160 in 190. 34. – Združene karte št. 28, 29 in 33 30. – dóbra (srednji spol množine) Karta poudarja odnos med dvojino srednjega spola z ednino in množino Imenovalnik-tožilnik srednjega spola množine dóbra (rdeče cone) je sko-srednjega spola. Ničta končnica ednine (tip ókən) je označena z znakom raj povsod na severu področja nadomestila oblika dóbre (modra cona), ∞. Na obrobju slovenskega jezikovnega prostora obstajajo popolni sis- ki izhaja iz kombinacije analogije z imenovalnikom-tožilnikom ženskega temi srednjega spola: ed. okno / dv. okni / mn. okna (svetlo rdeče cone), spola množine in tožilnikom moškega spola množine. Glej Les formes du ed. okno / dv. okne / mn. okna (temno rdeča cona), ed. okno / dv. okni / duel en slovène, str. 150 (2-krat) in 197. mn. okne (svetlo zelene cone). Bolj v notranjosti najdemo cono, kjer mo-31. – (dv) lti ška oblika prodira samo v dvojino: ed. okno / dv. okna / mn. okna (temno Preučevani pojav je enak kot na karti št. 28. A gre za model in v tem pri-modre cone), ed. okno / dv. okna / mn. okne (svetlo modra cona). Še bolj meru je razvoj manj napredoval. Dvojina moškega spola tipa lta (rjav notranjosti naletimo na cono, kjer bodisi oblika ednine (sistem ed. okən ve cone) se pojavlja le sporadično na Koroškem v sredini področja stare / dv. okna / mn. okna, rjave cone, in sistem ed. okən / dv. okna / mn. okne, oblike lti (rdeča cona). Oblika tipa lệta v modrih conah pa predstavlja svetlo oranžne cone) bodisi oblika množine (sistem ed. okno / dv. okna obliko srednjega spola množine. Glej Les formes du duel en slovène, str. / mn. okni, sive cone) utrpi analogijo moškega spola skupaj z dvojino. 151, 162 (2-krat), 163 in 164 (2-krat; prvič je po pomoti natisnjeno karta Nazadnje pa so, povsem v središču področja, vsa števila enaka kot v tipu 21 namesto karta 31). moškega spola in imamo sistem ed. okən / dv. okna / mn. okni (rumene 32. – Združeni karti št. 28 in 29 cone). Napačni sistemi, kot ed. okən / dv. okni / pl. okna (temno zelena Plastenje kart ponazarja odnose med dvojino in množino samostalnikov cona) so redki. Najdemo regije, predvsem proti vzhodu Slovenije, ki ne srednjega spola. Na obrobju slovenskega področja se dvojina jasno razli- razlikujejo dvojine od množine: sistem ed. okno / dv., mn. okna (svetlo vi-kuje od množine; obstajajo sistemi: dv. okni / mn. okna (svetlo rdeče cone), jolične cone), sistem ed. okən / dv., mn. okne (temno oranžna cona). Glej dv. okni / mn. okne (zelene cone) in dv. okne / mn. okna (temno rdeče cone). Les formes du duel en slovène, str. 160 in 162. Ko napredujemo proti središču jezikovnega prostora, najdemo območja, 35. – (dvệ) ókni (stratigrafski prerez) kjer je dvojina utrpela analogijo moškega spola, medtem ko množina ostaja Preučevani pojav je isti kot na prejšnjih dveh kartah. A tu gre za navpič- srednjega spola; imamo sisteme dv. okna / mn. okna (temno modre cone) ni prerez. Nekdanji sistem ed. okno / dv. okni / mn. okna (rumena cona) in dv. okna / mn. okne (svetlo modre cone). Nazadnje je povsem v središ- najdemo samo še v nekaj regijah Slovenije. V središču jugoslovanskega ču (rumene cone) sistem tipa moškega spola: dv. okna / mn. okni. V conah območja predstavlja regija, kjer dvojina izgine v korist množine, globoko 130 Atlas_dvojine_FINAL.indd 130 23. 05. 2022 10:25:36 vrzel. Z vsake strani vrzeli obliko dvojine srednjega spola zamenja obli-Cone ohranjanja dvojine (vijolične cone za 19. stoletje in rdeče cone za ka moškega spola (zelene vrzeli). Na mejah Slovenije in Hrvaške vidimo sedanji čas) so manj obsežne kot za moški spol. Večina govorov ima tu interferenco obeh pojavov: oblika ókna predstavlja hkrati končnico dvoji-množino (modra cona). V štokavščini (zelene cone) je končnica –ma ne moškega spola in naglas množine srednjega spola. Glej Les formes du končnica za množino. Glej Les formes du duel en slovène, str. 188, 198, duel en slovène, str. 162 in 165. 202, 205, 219, 221, 222, 223, 231, 315, 334, 384 in 422 (2-krat). 36. – (dvệ) persi 41. – mîdva V osnovah na – es- se dvojina na – i obdrži samo na obrobju jezikovne-Naglas midvâ (rdeča cona) se je na približno polovici slovenskega jezi-ga prostora (rdeče cone). V središču doživi analogijo z dvojino moškega kovnega prostora umaknil naglasu mîdva (modre cone). Obe naglaševanji spola na –a (modre cone). Proti Hrvaški dvojino zamenja množina na – e najdemo v oranžnih conah. V Malem Štajerju (Prlekiji) imamo tip mîja (zelena cona). V Beli krajini se izogibajo dvojini (rumena cona). Glej Les (zelena cona), v Prekmurju tip mîjva (rjava cona). Na Štajerskem opazi-formes du duel en slovène, str. 167 in 168 (2-krat). mo poudarjene oblike tipa mîdvadva (temno vijolične cone) ali mîjadva 37. – dvstọ (svetlo vijolične cone). V kajkavščini (rumena cona) je vi dva prava mno-Na obrobju slovenskega jezikovnega prostora se ohrani naglas na stộ žina. Glej Les formes du duel en slovène, str. 236, 237, 238, 246, 247 (3- (rdeče cone), medtem ko se v središču in v kajkavščini umakne na dv krat), 248 (2-krat), 250, 264, 304, 315 in 409. (modra cona). Rezijska dolina ima drugo besedo (rumena cona). Glej Les 42. – onâdva. formes du duel en slovène, str. 173, 174 (2-krat) in 231. V slovenskem jezikovnem prostoru je osebni zaimek onâdva (svetlo rde-38. – (pri obh) brátih če cone) slabo razvit. V velikem številu govorov imajo raje kazalni za- V redkih govorih, kjer se je ohranil mestnik dvojine vse do 19. stoletja imek ộna dvâ (rjave cone) ali oblike tipa obâ (rumene cone). V Malem (vijolične cone) ali vse do danes (modre cone), se je stara končnica – u tu Štajerju (Prlekiji) tip onîja (temno rdeče cone) ustreza tipu mîja in v Prek-umaknila končnicam – ma dajalnika-orodnika. Na največjem delu sloven-murju gre vzporedno s tipom mîjva tip njeva (oranžna cona). Tip množine skega jezikovnega prostora in na sosednjih področjih je mestnik dvoji-oni dva (modre cone) obstaja v kajkavščini, v Istri in sporadično v Malem ne nadomestil mestnik množine (rdeča cona). Ponekod najdemo tudi ro- Štajerju (Prlekiji) ter v Prekmurju. Glej Les formes du duel en slovène, str. dilnik množine (rumene cone) ali dajalnik in orodnik množine (oranžne 233, 241 (2-krat), 242 (2-krat), 246, 250, 263, 304, 315 in 409. cone). V štokavščini (zelene cone) je končnica –ma končnica za množino. 43. – mê˛dv (vê˛dv) Glej Les formes du duel en slovène, str. 185, 186, 187 (2-krat), 188 (2-Poleg govorov, kjer oblike tipa mîdva, vîdva hkrati služijo za moški in krat), 223, 331 in 375. ženski spol (rdeče cone), najdemo cone (modre), ki so v ženskem spo- 39. – (k obma) brátoma lu razvile posebno obliko tipa mdv, vdv. Glej Les formes du duel en V dajalniku (orodniku) moškega spola dvojina vztraja v precej pomemb-slovène, str. 236, 237, 238, 246, 247 (4-krat), 248 (2-krat), 250, 255, 258, nih otočkih (rdeče cone). A v središču slovenskega jezikovnega prostora, 264, 304, 315 in 413. v kajkavščini in čakavščini je tam množina (modra cona). V štokavščini 44. – ónidv (zelene cone) je končnica –ma množinska končnica. Glej Les formes du V slovenskem jezikovnem prostoru je osebni zaimek ónidv (svetlo rdeče duel en slovène, str. 188, 196 (2-krat), 197, 206, 219, 221, 222, 223 (3-cone) slabo razvit. V velikem številu govorov imajo raje kazalni zaimek krat), 315, 334, 384 in 408. ộni dvệ (rjave cone) ali oblike tipa obệ (rumene cone). V Malem Šta-40. – (k obma) bábama jerju (Prlekiji) imamo tip onîjẹ (temno rdeče cone) in tip jedvi (oranžna Preučevani pojav je isti kot na prejšnji karti, vendar v ženskem spolu. cona). Tip množine óne obstaja v Istri in sporadično v Prekmurju. Glej 131 Atlas_dvojine_FINAL.indd 131 23. 05. 2022 10:25:36 Les formes du duel en slovène, str. 241 (2-krat), 242 (2-krat), 246, 250, srečamo obliko jedvin (vijolična cona). Na meji cone ohranjanja dvojine 263, 304 in 315. najdemo poudarjene oblike tipa (ód) njìh dvh. Množina tipa njìh (redkeje 45. – m (v) njîhov) je že zavzela velik del slovenskega jezikovnega prostora. Glej Les Poleg govorov, kjer zaimki za množino mî, vî služijo hkrati za moški in formes du duel en slovène, str. 290. ženski spol (rdeče cone), najdemo več con (modrih), kjer se je v žen- 50. – (pri) nâju skem spolu razvila posebna oblika tipa m, v. Glej Les formes du duel en Dvojina se ohranja v večini slovenskih govorov, včasih v etimološki ob-slovène, str. 256 (2-krat) in 258. liki nâju (rdeče cone), veliko pogosteje pa v obliki dajalnika-orodnika 46. – (òn) nâju (vîdi, vâju, vîdi) nâma (modra cona). Na meji cone ohranjanja dvojine najdemo poudar- Dvojina se ohranja v večini slovenskih govorov, najpogosteje v etimo- jene oblike tipa nâjdvh (vijolične cone), ki se hitro umikajo oblikam loški obliki nâju (svetlo rdeča cona), redkeje pa v analogni obliki nâja tipa nàsdvh (zelene cone). Množina tipa nàs že zavzema slovenski je- (temno rdeča cona). Na meji cone ohranjanja dvojine najdemo poudar- zikovni prostor (rumene cone). Včasih celo najdemo orodnik množine jene oblike tipa nâjudva (vijolične cone), ki se hitro umaknejo oblikam nâmi, ki nadomešča starejši nâma (rjava cona). Glej Les formes du duel tipa nàsdva (zelene cone). Množina tipa nàs začenja zavzemati slovensko en slovène, str. 375. področje (modre cone). Glej Les formes du duel en slovène, str. 269, 270, 51. – (pri) njîju 271, 273 (2-krat), 279, 299, 300, 304 (2-krat), 315, 378 in 409. Dvojina se ohranjajo samo še na severu slovenskega jezikovnega pros- 47. – nâjin (vâjina) tora, včasih v etimološki obliki tipa njîju, ju (oranžne cone), veliko po-Dvojina se ohranja v večini slovenskih govorov, najpogosteje v obliki gosteje pa v obliki dajalnika-orodnika njîma, jima (rdeče cone). Na meji svojilnega zaimka nâjin (rdeča cona), redkeje pa v obliki rodilnika oseb-cone ohranjanja dvojine najdemo poudarjene oblike tipa njìhdvẹh (zele-nega zaimka nâju (vijolična cona). Na meji cone ohranjanja dvojine naj-ne cone). Množina tipa njìh (svetlo modre cone) ali redkeje njîmi (temno demo poudarjene oblike tipa (od) nàs dvh (zelene cone). Množina tipa modre cone) je že zajela velik del slovenskega jezikovnega prostora. Glej nàš začenja zavzemati slovensko področje (modre cone). Glej Les formes Les formes du duel en slovène, str. 311 in 375. du duel en slovène, str. 276, 279 (2-krat) in 409. 52. – (z) nâma 48. – (jàz) ju (vîdim) Dvojina se ohranja v večini slovenskih govorov, najpogosteje v etimološki Oblike dvojine se ohranjajo samo še na severu slovenskega jezikovne- obliki nâma (rdeče cone), včasih v obliki nâmaj (temno rdeče cone). Na ga prostora. Tam imajo različne tipe: ju, jêju, jûji, jji itn. (svetlo rdeče meji cone ohranjanja dvojine najdemo poudarjene oblike tipa nâma dv- cone). Krepka pikčasta črta obkroža območje njùj, kot je obstajalo leta ma (vijolične cone), ki se hitro umikajo pred oblikami tipa nâm dvm(a) 1812 (po Šmigocu, glej Les formes du duel en slovène, str. 286). Na meji (zelene cone). Množina tipa nâm, nâmi začenja posegati v slovenski jezi-cone ohranjanja dvojine najdemo poudarjene oblike tipa jidva (vijolične kovni prostor (modre cone). Glej Les formes du duel en slovène, str. 311, cone), ki se hitro umikajo tipu njîh dva (zelene cone). Množina tipa njìh je 315 (4-krat), 384 in 409. že zavzela velik del slovenskega področja (modre cone). Po obliki mno- 53. – (ž) njîma žina jχ (temno rdeča cona) je stara dvojina. Glej Les formes du duel en Dvojina se ohranja v večini slovenskih govorov, najpogosteje v etimolo-slovène, str. 282, 284, 297, 299, 303, 304 (2-krat) in 315. ški obliki njîma (rdeče cone), redkeje v obliki tipa njîmaj (svetlo vijolična 49. – njûna cona). Na meji cone ohranjanja dvojine najdemo poudarjene oblike tipa Oblike dvojine se ohranjajo samo še na severu slovenskega jezikovne- njîma dvma (temno vijolične cone), ki se hitro umikajo pred oblikami ga prostora (rdeče cone). V Malem Štajerju (Prlekiji) in v Prekmurju tipa njîmi dvmi (zelene cone). Prodor množine tipa njîmi (modre cone) 132 Atlas_dvojine_FINAL.indd 132 23. 05. 2022 10:25:36 je že precej napredoval. Glej Les formes du duel en slovène, str. 315 (4-moškim dbrama in ženskim dbrima (vijolična cona). V največjem delu krat) in 409. jezikovnega prostora srečamo le že množinsko obliko dajalnika stârim. 54. – tâ Glej Les formes du duel en slovène, str. 331 in 334. Etimološka oblika dvojine moškega spola tâ se ohranja samo še v omeje-59. – dvâ nem delu slovenskega jezikovnega prostora (rdeče cone). Na severu Slo- Stara dvoustnična izgovarjava w ( dwâ) se ohranja samo še na severoza-venije najdemo tip šta (oranžna cona) in tip tta (rjave cone). V Prek-hodu (rdeča cona). Na Koroškem imamo obliko dbâ z b (vijolična cona). murju najdemo poudarjeno obliko tệv (vijolična cona) . Moška množina Na mejah področja dwâ najdemo spirantsko bilabialno izgovarjavo dâ tî je komaj načela slovensko področje (rumene cone). Nasprotno pa je (zelene cone). Na vsem preostalem področju se ohranja zobno-ustnična dvojino moškega spola nadomestila dvojina ženskega spola tệ v celotni izgovarjava v, torej dvâ (modre cone). A v 16. stoletju je izoglosa (nari-modri coni, kar je povzročilo prehod v žensko množino t v zeleni coni. sana s krepko pikčasto črto) najverjetneje potekala veliko bolj na jugu in Glej Les formes du duel en slovène, str. 319 (3-krat), 320 (2-krat), 321 in samo svetlo modra cona je poznala spirantsko zobno-ustnično izgovar-331. javo. Glej Les formes du duel en slovène, str. 345, 346, 347, 377 in 383. 55. – mladâ 60. – dvệ (ríbi) Etimološki končni naglas dvojine mladâ se ohranja samo še na omejenem Stari ě je v določenem številu govorov postal ệ (dvệ) (rdeča cona). Prek delu slovenskega jezikovnega prostora (rdeča cona). Najpogosteje ga je široke cone slovenskega jezikovnega prostora se je diftongiziral v j, âj nadomestilo naglaševanje po analogiji s tipom mláda (modre cone). Prek- ( dvj, dvâj, modra cona). Na delu slovenskega in čakavskega področja murje predstavlja zanimiv tip mládiva (vijolična cona). Množina mládi je se je razvil v jệ, î ( dvjệ, dvî, rumene cone). Glej Les formes du duel en komaj načela slovensko področje (zelene cone). Glej Les formes du duel slovène, str. 350, 351 (2-krat), 366, 377 in 383. en slovène, str. 328 in 334. 61. – dvệ (ókni) 56. – mlad Etimološke oblike dvojine srednjega spola dvệ, dvj, dvî, se ohranjajo Dvojina se ohranja na obrobju slovenskega jezikovnega prostora bodisi samo še na obrobju slovenskega jezikovnega prostora (rdeča cona). V sre- v etimološki obliki s končnim naglasom tipa mlad (svetlo vijolična cona) dišču najdemo dvojino moškega spola dvâ (rjava cona). Oblika dvâ, ki jo bodisi v obliki z začetnim naglasom po analogiji tipa mládi (rdeča cona), srečamo na vzhodu in jugu Slovenije (modre cone), je množinska oblika bodisi v obliki mládivi v Prekmurju (rdeča cona). Množina, ki je že prodrla srednjega spola. Glej Les formes du duel en slovène, str. 354, 355 (2-krat), vse do središča jezikovnega prostora , prav tako predstavlja staro naglaše-356, 377 in 387. vanje mlad (temno vijolična cona) poleg naglaševanja po analogiji mláde 62. – obâ (modre cone). Glej Les formes du duel en slovène, str. 328 in 334. Oblika obâ se nahaja v največjem delu slovenskega jezikovnega prostora 57. – stârih (rdeča cona). Na obrobju in na sosednjih področjih srečamo poudarjeno Stara oblika mestnika dvojine (st. sl. staruju) se v slovenščini ni nikjer oh-obliko tipa obadvâ (modre cone). V vijoličnih conah gre za nihanje med ranila. Najdemo obliko dajalnika-orodnika dvojine stârima (rdeča cona) obema oblikama. Oblika dedwâ iz zelene cone je fonetična varianta obali mestnika množine stârih, ki je veliko pogostejša (modre cone). Glej like obadvâ. Glej Les formes du duel en slovène, str. 360, 363, 364 in 383. Les formes du duel en slovène, str. 330. 63. – dvh 58. – stârima Dvojina se ohranja samo še v nekaj govorih, kjer dobi etimološko obli- Stara oblika dajalnika-orodnika dvojine stârima se ohranja samo še na ko dveju, dvu (rdeče cone) ali novo obliko tipa dvuji, dvujih (svetlo vi-osamljenih otočkih (rdeče cone). V Reziji opazujemo razlikovanje med jolične cone). Na Dolenjskem najdemo oblike tipa dvejih, ki so hkrati 133 Atlas_dvojine_FINAL.indd 133 23. 05. 2022 10:25:36 dvojinske in množinske (rumena cona). V vseh drugih govorih obstajajo 68. – (mdv) píševa oblike množine: tip dvh (temno modre cone), tip dvejh (zelene cone), Poleg govorov, kjer oblike dvojine na – va (rdeče cone) in – ma (tem-tipa dviẹh, dvih (svetlo modre cone) in tip dwh (temno vijolična cona). no vijolične cone) služijo hkrati za moški in ženski spol, najdemo cone Glej Les formes du duel en slovène, str. 370, 371 (2-krat), 372 (2-krat), (zelene), kjer se je v ženskem spolu razvila posebna oblika končnice 373, 377 (2-krat), 378 in 383. – ve, – vi. Množinske oblike na – mo (modra cona) so že močno načele 64. – dvma slovenski jezikovni prostor. V svetlo vijolični coni ne moremo reči, ali Oblike dvojine tipa dvma se ohranjajo v enem delu slovenskega področ- je končnica – ma končnica dvojine – ma ali fonetična sprememba mno-ja, predvsem na severu (rdeče cone). A v številnih govorih so se že umak- žinske končnice – mo. Glej Les formes du duel en slovène, str. 410, 413, nile pred oblikami množine tipa dvm, dvmi (modre cone). V vijoličnih 415 (3-krat), 418, 419, 421 in 422 (3-krat). conah poznamo obe obliki. Glej Les formes du duel en slovène, str. 379, 69. – (vdv) píšeta 383 in 384 (2-krat). Poleg govorov, kjer oblike dvojine na – ta služijo hkrati za moški in ženski 65. – (mîdva) píševa spol (rdeče cone), najdemo cono (zeleno), kjer se je v ženskem spolu raz- Skoraj po celotnem slovenskem področju najdemo oblike dvojine. A vila posebna oblika na – ti. Množinske oblike na – te (modra cona) so moč- končnica – va (rdeče cone) je že izgubila precej vpliva zaradi nove konč- no načele slovenski jezikovni prostor. Glej Les formes du duel en slovène, nice – ma (zelene cone). V Slovenijo začenjajo prodirati oblike množine str. 410, 413, 415 (3-krat), 418, 419, 421 in 422 (3-krat). na – mo (modra cona). V vijolični coni ne moremo reči, ali je končnica 70. – (ónidv) píšeta – ma končnica dvojine – ma ali fonetična sprememba množinske končni-Poleg govorov, kjer oblike dvojine na – ta služijo hkrati za moški in ženski ce – mo. Glej Les formes du duel en slovène, str. 387 (2-krat), 389, 403, spol (rdeče cone), najdemo cone, kjer se je v ženskem spolu razvila po-404 (3-krat), 405, 408 (2-krat), 409 (2-krat) in 421. sebna oblika končnice – te (vijolične cone) ali – ti (zelena cona). Množin-66. – (vîdva) govoríta ske oblike na – jo (modra cona) so močno načele slovenski jezikovni pros-Skoraj po celotnem slovenskem področju najdemo oblike dvojine. A tor. Glej Les formes du duel en slovène, str. 410, 413, 415 (3-krat), 418, končnico – ta osnov (rdeče cone) je v nekaterih zahodnih govorih (vijolič- 419, 421 in 422 (3-krat). ne cone) zamenjala končnica – sta atematskih glagolov. V zeleni coni je končnica – ta najverjetneje tudi dvojinska končnica, a tega ne moremo do-kazati, ker ima tudi množina končnico – ta, ki je fonetično izšla iz – te. Na jugozahodu in jugovzhodu začenjajo prodirati v Slovenijo oblike množi-ne na – te (modra cona). Glej Les formes du duel en slovène, str. 397 (2-krat), 399 (2-krat), 403 (2-krat), 405, 408 (2-krat) in 421. 67. – (onâdva) píšeta Skoraj po celotnem slovenskem jezikovnem prostoru najdemo oblike dvojine. A končnico – ta osnov (rdeče cone) je v nekaterih zahodnih govorih (vijolične cone) zamenjala končnica atematskih glagolov – sta. Na jugozahodu in jugovzhodu začenjajo prodirati v Slovenijo oblike množi-ne na – jo (morda cona). Glej Les formes du duel en slovène, str. 397, 399 (2-krat), 405, 408 (2-krat), 409 (2-krat) in 421. 134 Atlas_dvojine_FINAL.indd 134 23. 05. 2022 10:25:36 KAZALO KART V ATLASU 31. (dvệ) lti 32. Združeni karti št. 28 in 29 33. ókno (tožilnik) 1. Karta narečij 34. Združene karte št. 28, 29 in 33 2 in 3. Fizična karta 35. (dvệ) ókni (stratigrafski prerez) 4. (dvâ) gradộva 36. (dvệ) perệsi 5. (dvâ) sinộva 37. dvệstọ 6. (dvâ) tatộva 38. (pri obh) brátih 7. (dvâ) sodâ 39. (k obma) brátoma 8. zlatộ (nočî) 40. (k obma) bábama. 9. Končnica -â 41. mîdva 10. (dvâ) brâta 42. onâdva 11. (dvâ) brâta (Jugoslavija) 43. mdv (vdv) 12. (dvâ) brâta (stratigrafski prerez) 44. ónidv 13. Končnica -ộva 45. m (v) 14. Končnica -î 46. (ón) nâju (vîdi, vâju, vîdi) 15. Končnica -û 47. nâjin (vâjina) 16. (dvâ) dnî 48. (jàz) ju (vîdim) 17. dvâkrat 49. njûna 18. (dvệ) glavệ 50. (pri) nâju 19. (dvệ) ríbi 51. (pri) njîju 20. (trî) ríbe 52. (z) nâma 21. (dvệ) nočî 53. (ž) njîma 22. (dvệ) nîti 54. tâ 23. (dvệ) crkvi 55. mladâ 24. crkəv 56. mlad 25. (dvệ) máteri 57. stârih 26. (dvệ) hčri 58. stârima 27. Končnica -ệ v srednjem spolu 59. dvâ 28. (dvệ) ókni 60. dvệ (ríbi) 29. (trî) kna 61. dvệ (ókni) 30. dóbra (srednji spol množine) 62. obâ 135 Atlas_dvojine_FINAL.indd 135 23. 05. 2022 10:25:36 63. dvh 64. dvma 65. (mîdva) píševa 66. (vîdva) govoríta 67. ( onâdva) píšeta 68. (mê˛dv) píševa 69. (vê˛dv) píšeta 70. (ónidv) píšeta 136 Atlas_dvojine_FINAL.indd 136 23. 05. 2022 10:25:36