Dragica Čeč 
KAKO SE JE 
SKAVT PETER 
UČIL ŽIVLJENJA 
Ko se podirajo miti 
Skavtsko gibanje je v svetu kontinuirano giba- 
nje, ki se je začelo s taborom 16 dečkov pod 
vodstvom veterana burske vojne Baden-Powella 
leta 1907 na otočku Brownsea. Gibanje je bilo ta- 
ko popularno, da se je v enem letu razširilo čez 
morje na kontinent. Čeprav so mladi do danes 
ohranili svoje klobuke in rutke, so postali iz mili- 
tarističnega gibanja (tako so ga označili sodob- 
niki) vzgojno gibanje. »Vojaška disciplina in celo 
militaristični vzorci organiziranja mladih so bi- 
li značilnost angleških skavtov,«1 trdijo še neka- 
tere sodobne sinteze mladinskih gibanj. To so 
oznake avtorjev, ki trdijo, da so mladinska giba- 
nja nastala zaradi pojava novih pedagoških teo- 
rij. »Teoretiki in praktiki dela z mladimi so se za- 
vedali, daje treba presežno energijo'mladih ne- 
kako kanalizirati in 'družbeno konstruktivno' 
uporabiti. (...) Pri tem pa so vedeli, da tradicio- 
nalni izvori socialne kontrole in sekundarne so- 
cializacije mladih, kot so bile družine in re- 
ligiozne organizacije, ne bodo zadoščali za to- 
vrstno kanaliziranje in usmerjanje mladostniš- 
kih energij.«2 
Tudi pri nas je gibanje kratkohlačih dečkov s 
klobuki dobilo naziv skavtsko. Kmalu se mu je 
pridružilo še gozdovniško gibanje, ki pa ga je 
družba sprejela kot del skavtskega gibanja.3 Ime 
gozdovnik se je izgubilo v besednjaku družbe, 
živeče v drugi Jugoslaviji. Na osnovni ideji sve- 
tovnega skavtskega gibanja, ki je za pripadnike 
gibanja danes predvsem vzgojno, sta v novo slo- 
vensko državo leta 1990 vstopili dve organizaciji, 
ki vsaka na svoj način sledita zahtevam krovnih 
skavtskih organizacij: po kontinuiteti starejša ta- 
borniška in nova skavtska organizacija. Danes se 
obe imenujeta »svetovljansko« skavtski, čeprav 
jih slovenska družba tradicionalno označuje kot 
taborniški.4 Pri tem je vsaka konkretna povezava 
s stegi, ki so »pod italijanskim okupatorjem po- 
hiteli s samolikvidacijo,«b naravnost spekulativ- 
na in ne zdrži zgodovinske revizije. Po natančni 
primerjavi gibanj lahko ugotovimo, da je zveza 
tabornikov, ki je nastala 1.1951, prevzela le neka- 
tere metodološke pripomočke skavtskega giba- 
nja. Ideja skavtstva se v povojnem času ni mogla 
ohraniti, saj je ta čas opravil z meščanstvom, z 
njegovimi idejami, z vrednotami in z načinom 
John R. Gillis, Mladina in zgodovina, Ljubljana 1999, 
str. 244 (v nadaljevanju Gillis, Mladina...). 
Ibidem. 
Joža Glonar, Slovar slovenskega jezika, Ljubljana 1936, 
s. v. gozdovnik. 
Športna terminologija je od svojih nastankov pa do da- 
nes spremenila svoj pomen. Če je nekdo leta 1920 pu- 
hal v breg, da bi dosegel kočo na Stolu, je svoj šport oz- 
načil z besedo turistika. Tričctrt stoletja kasneje bi ne- 
poznavalec njegovo »turistikoi prej napačno razumel 
kot izlet na Bled. 
Skavti in gozdovniki na Slovenskem, Muzej narodne os- 
voboditve Maribor, Maribor 1990, str. 10 (v nadaljeva- 
nju: Skavti...). 
56 ZGODOVINA ZA VSE 
življenja. Povojni čas je namreč čisto spremenil 
miselno atmosfero in- dojemanje sveta vseh, ki 
so živeli v okviru in času, ki se ga politično ozna- 
čuje kot druga Jugoslavija. 
Skavtsko gibanje je leta 1922 našlo svoj odmev 
predvsem med meščani, o čemer zgovorno pri- 
ča fenomen hitrega naraščanja ljubljanskih skav- 
tov v prvem letu njihovega delovanja. Skavti so 
postali popularni v vrstah uradništva in meš- 
čanstva. Meščani (uradniki in učitelji) so bili tisti 
ljudje, ki so se ogrevali nad »svobodoljubljem v 
duševnem oziru«6, kot so si razlagali povojni li- 
beralizem. »To je bil liberalizem, ki ni nastopal 
proti veri, je pa hotel svobodo svojih nazorov v 
kulturi, verstvu, filozofiji in življenju nasploh.«7 
V tak svetovni nazor se je skavtska ideja zagoto- 
vo primerno vključila s svojo versko strpnostjo 
in z miroljubnim svetovljanstvom. 
Temeljna knjižica, ki predstavlja razvoj skavtov 
in gozdovnikov, je katalog razstave v Muzeju no- 
vejše zgodovine v Mariboru.8 Nastala je s po- 
močjo predvsem skavtske periodike in subjek- 
tivnih virov, kot so spomini in intervjuji s skavti 
in z gozdovniki. Vsekakor je bila uporaba interv- 
jujev (ki danes spada v metodološki koncept 
»ora/ history«) pravilna metodološka odločitev, 
ki je vodila tudi avtorje knjige z naslovom 70 let 
skavtstva in gozdovništva v Kamniku. Metodo, 
ki je sicer zaradi pomanjkanja arhivskih virov ze- 
lo primerna, je treba uporabljati z veliko mero 
pazljivosti, saj ima številne zanke, ki od zgodovi- 
narja zahtevajo dobro poznavanje časa in pro- 
stora, o katerem želi izvedeti več podrobnosti.9 
Več skavtske literature in verjetno del arhiva 
ljubljanskih stegov so posamezniki po vojni po- 
darili NUK-u. Arhiv krovne organizacije pa je do- 
živel usodo večine društvenih arhivov, ki so do- 
čakali 2. svetovno vojno - člani so ga uničili. 
Namen te sinteze je umestitev fenomena 
skavtstva v čas in prostor medvojne Slovenije, v 
katerem je gibanje zaživelo in tako spodbudilo 
drugačno obnašanje družbe v njenem odnosu 
Jurij Perovšek, Idejni, socialnogospodarski in narodno- 
politični nazori slovenskega meščanstva v času med 
svetovnima vojnama, v: Zgodovinski časopis 1997, št. 4, 
str. 529-554, povzema po Slovenskem narodu, 23. 8. 
1924 (v nadaljevanju: Perovšek, Idejni...). 
Perovšek, Idejni..., str. 530. 
Skavti... 
Pri.: Paul Thompson, The Voice of the Past, Second edi- 
tion, Oxford University Press, Oxford 1988. 
do mladih. Namesto številk in krajev se bodo 
najprej iskali mladi, in to v smislu, kaj so bili in 
kaj so hoteli biti ... Mladih ne smemo odkrivati 
leta 1922, ampak takrat, ko je slovenska pedago- 
gika spoznala skavte in se začela z njimi teoretič- 
no spoznavati. Brali boste o družbi in njenih pri- 
zadevanjih, da bi umestila obdobje mladosti in 
mladostniških organizacij v svoj miselni spekter. 
Odkrivanje novega 
življenjskega obdobja mladosti 
ali kako se je srednješolec 
postavljal na lastne noge 
Pojem mladostnik se je v našem prostoru pr- 
vič pojavil z uvedbo instituta mladinskega sod- 
nika. Institut, ki je od leta 1908 na Kranjskem za- 
poslil enega sodnika, se je ukvarjal z mladinskim 
prestopništvom oseb, ki so dopolnile 14 let.10 
Vsebinsko in idejno je institut izoblikoval njegov 
sodnik in pisatelj Fran Milčinski, ki je bil poklic- 
no in osebno zapisan pedagoški znanosti in nje- 
nemu napredku. Za kaznovanje otrok mlajših 
od 14. let, ki so jih zalotili pri prekršku, pa so bili 
zadolženi njihovi šolski skrbniki ali starši, kar 
pomeni, da so se popolnoma izognili kaznim 
predpisanim v klavzulah različnih zakonov. 
'v. 
«*'• 
ileva. DcCck, ki posnema 
odrasle, ki kadi In kl U 
nJega  ne bo  nikdar kaj 
prida. 
Močen In idrav deCek, 
športnik,   ne   kadi. 
Čeprav se je v kazenski literaturi uveljavil po- 
jem zanemarjene mladine,11 se v vsakdanji rabi 
izraz mladina ni uveljavil, da bi označil določe- 
no starostno skupino v populaciji. V takšni ure- 
jenosti družbe je vsak otrok nosil takšno ime, ki 
;; 
10 Albert Mrgole, Malopridna mladež med zaščitniki in 
preganjalci, 'Cf Ljubljana 1999 (v nadaljevanju: Mrgo- 
le, Malopridna mladež...). 
Uveljavil ga je Milčinski v svojih delih o mladinskem 
prestopništvu, temi, kateri je bil zapisan po službeni in 
emocionalni plati. Izraz se je uveljavil še v krogu piscev 
Domačega ognjišča, socialno pedagoškega časopisa, ki 
je začel izhajati leta 1907. Širše se pojem ni uveljavil. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 57 
je vsem ostalim članom družbe povedalo naj- 
več: ko se je govorilo o socialnem statusu, je bil 
mladostnik srednješolec ali obrtniška mladina; 
ko se je govorilo o njegovem obnašanju v druž- 
bi, je bil označen za fanta ali mladeniča. Pojem 
mladine, ki bi označeval starostno skupino, v ka- 
teri bi se znašli kmečki fantje in dekleta, srednje- 
šolci - študenti in delavska mladina, se je uporab- 
ljal le redko. Kot mladino so označevali le sred- 
nješolce. 
Če so bili enajstletniki izvzeti iz določil kazen- 
skega prava, pa so bili vsaj dijaki srednjih šol 
(gimnazij in realk) pod strogim nadzorom šol- 
skih oblasti, ki so urejale njihovo življenje, tudi 
ko so po končanem pouku zapustili šolske učil- 
nice. V strogem krščanskem duhu je bila to tudi 
moralna dolžnost šolskih predstojnikov, saj so 
bili dijaki srednjih šol zbrani z vseh vetrov in so 
si v kraju, kjer je stala šola, našli svoje stanovanje, 
hrano in družbo ter tako rekoč tudi »starše«.12 
Šolski predstojniki so postali nadzorniki te mla- 
dine, ker bi bili otroci drugače brez pravega nad- 
zora. Skrbno so nadzorovali razmere, v katerih 
živijo njihovi dijaki. Seveda bi jih najbolj motile 
moralno sporne družine, pri katerih bi se nasta- 
nili dijaki. Zato so si pridržali pravico do svetova- 
nja o spremembi bivališča njihovega dijaka. 
Končno pa so si v primeru, če ne bi obveljal nji- 
hov nasvet, pridržali pravico do izključitve dijaka. 
Prvi poizkusi vključevanja mladih v določeno 
meščansko organizacijo so se začeli med obrt- 
niškimi vajenci leta 1896. Te so sokoli organizira- 
li kot sokolski naraščaj. Ker je takšno delovanje 
prepovedovala odredba deželne vlade, so sokoli 
svojo dejavnost med dijaki nekako formalno pri- 
krivali vse do leta 1899, ko jim je ista institucija 
dovolila vzgajati dijake v sokolski telovadbi po 
Tyrsevem sistemu. Ko se je leta 1908 spremenila 
politična situacija na Kranjskem, so sokoli pravi- 
co delovanja med dijaško mladino zopet izgubi- 
li- Njihovo delovanje je bilo zopet formalno v 
navzkrižju z zakoni, a mladi so bili pridobljeni. 
Leta 1913 je bilo mladine, ki je bila v sokolskem 
naraščaju jasno razdeljena na dijaško in obrtno, 
toliko, da je morala deželna vlada preklicati pre- 
poved vključevanja dijakov v sokolska društva.13 
Izoblikovanje   novega   življenjskega   obdobja 
mladosti, ki je nosilo neko mero samoiniciativ- 
nosti, je bilo težko. 
V pravilih slovenske realke iz leta 1901 se je 
spekter delovanja učenca realke omejil takole: 
•oRealčni učenci se ne smejo udeleževati pri druš- 
tvih, osnovanih od nerealcev niti kot udje niti 
kot poslušalci. (...) Ti tudi ne smejo med seboj us- 
tanavljati nikakih društev, torej tudi ne nositi ni 
društvenih ni kakih drugih znamenj. Shajati in 
zbirati se smejo, da bi se literarno izobraževali 
ali gojili družabnost, le z dovoljenjem učiteljske- 
ga zbora in pod njegovim nadzorstvom.«• 
Slovenski sokolski študent Mitja Ambrožič je 
izdal potovalni koledar za slovenske dijake, kar 
je pomenilo višek mladinskega potovalnega tu- 
rizma, ki se je razvijal med dijaki že od leta 1902. 
Popotniško oz. ferialno društvo je na svoj način 
reševalo vprašanje, kaj naj počne dijak med po- 
čitnicami. Ferialna društva so pomenila tudi pr- 
vo resno povezovanje tistih mladih, ki so obisko- 
vali srednjo šolo. Pa še to povezovanje je bilo 
»platonsko« in je dijakom bolj kot povezovanje 
omogočalo mrežo brezplačnih prenočišč in in- 
formacij o potovanjih. Tako so v času največjih 
idejno- političnih razprtij na Slovenskem obsta- 
jala kar tri ferialna društva: liberalno, katoliško in 
socialnodemokratsko. Pisec koledarja je bil za- 
skrbljen zaradi slabih bivalnih razmer, v katerih 
so živeli slovenski dijaki, ko so bili vsak dan izpo- 
stavljeni škodljivemu zraku, ki je po predstavah 
časa še vedno ostajal krivec za številne bolezni. 
Higieničnemu spektru se je pridružil še ideološ- 
ki: »Kakor se odpirajo na potovanju telesnim 
očem vsak hip nove perspektive, tako se tudi du- 
ševno obzorje potnikovo širi in širi, čimveč dežel 
pregleda, čimveč ljudi spozna. Primerjanje do- 
mačih krajev, domačih ljudi, domačih razmer s 
tujimi šele da trdno bazo za široko obzorni živ- 
ljenjski nazor. Nikdar več v življenju ne boste 
imeli toliko prilike, stopiti v najožje stike z ljuds- 
tvom najrazličnejših naših pokrajin.«1* Dijakom 
pa se je budila nemirna narava in mnogi so tako 
začutili nemirno dušo: »Poseben pomen in velik 
užitek leži za dijaka v potovanju v tem, daje ne- 
nadoma postavljen na svoje lastne noge, daje 
sam svoj gospod, navezan na svojo glavo in svo- 
jo moč, da stoji napram svetu in posameznikom 
Pravila idrijske realke v: Janez Kavčič, Prva slovenska 
realka, Idrija 1901-1926, Mestni muzej Idrija, Idrija 
1987, str. 186 (v nadaljevanju: Kavčič, Prva ... , str. 
185). 
Prim.: Drago Stepišnilc, Oris zgodovine telesne kulture 
na Slovenskem, LJubljana 1968. 
13 
14 Kavčič, Prva ..., str. 186. 
15 Mitja Ambrožič, DijaSki počitniški almanah za leto 1914, 
Ljubljana 1914, str. 24 (v nadaljevanju: Ambrožič, Di- 
jaški ...). 
16 Ambrožič, Dijaški..., str. 24. 
VSE ZA ZGODOVINO 
58 ZGODOVINA ZA VSE 
kot samostojna osebnost, dočimje v šoli upošte- 
van vedno le kot delec večje mase, razreda, na 
zunaj zastopan le po svojih starših, gospodinji, 
profesorjih, odvezan od potrebe, misliti in odlo- 
čati sam zase, brez možnosti udejstvovati svojo 
osebnost in posebnosti.«16 Tako so menili mnogi, 
ki so kasneje postali ugledne osebnosti in zaradi 
svojega družbenega položaja zapustili nekaj me- 
moarske literature. Med njimi najdemo tudi pi- 
satelja Franceta Bevka. 
Prvi stik Slovencev s skavti 
Skavtsko gibanje se je po svetu razširilo po letu 
1908. Prišlo je tudi v habsburško monarhijo in je 
v svoje vrste privabilo najmlajše srednješolce. 
Narodi v monarhiji so skavte na svoj način vklju- 
čili v obstoječe mišljenje in navade njihove druž- 
be. Dunajski skavti so bili za novopečenega štu- 
denta na Dunaju Pavla Kunaverja militaristična 
organizacija. Tako se mu je vsaj zdelo, ko je na 
prigovarjanje deželnega predsednika barona 
Schweiza na Dunaju ob študiju spoznaval skav- 
te.17 V stik s skavti so prišli študenti v Pragi, saj so 
skavti delovali od leta 1913 tudi na Češkem.18 V 
poljski Galiciji pa so bili skavti povezani z drugi- 
mi društvi v narodno zvezo zaradi močnega 
nemškega pritiska. 
Na Slovenskem je porajajoče se gibanje različ- 
no odmevalo pri različnih političnih opcijah. 
»Armado« 250 tisočih otrok so katoliški govorci 
na shodu, kjer so govorili o mladih, dajali kot pri- 
mer otroškega varstva v Angliji. Skavtizem je po 
opisovanju katoliških analitikov na katoliškem 
shodu 1913 reševal osamljenost mestnih otrok, 
ko so bili njihovi starši ves dan na delu v tovar- 
nah. Zato so skavtsko gibanje prišteli h karitativ- 
nim dejavnostim. Vse dejavnosti, povezane z 
otroki in z mladino, so si za končni cilj postavile 
boljšo prihodnost, »prihodnost, ki je v rokah 
mladine«. 
Socialnim demokratom, zbranim okoli Naših 
zapiskov, je gibanje služilo kot kritika moderne 
in liberalne meščanske družbe, ki se je odmikala 
naravi in gojila »pretirane« športne aktivnosti. 
Henrik Pajer je skavte opredelil kot novo obliko 
športa, ki ni težila k muskulaturi in ki se je ime- 
novala taborjenje. Človeka, ki se je ukvarjal s tem 
športom, je videl Pajer kot romantika, ki »obesi 
Vozel v skavtski ovratnici. 
vse svoje skrbi na klin, vzame vse najbolj potreb- 
ne stvari na voz, na vlak ali pa v čoln in odrine z 
vso družino v prosto naravo.«i9 Skavtizem je 
predstavil kot novo vzgojno metodo, ki je dopol- 
njevala šolsko vzgojo. Bil naj bi telesna vzgoja 
prihodnosti, ki bi se jo dalo povezati z drugo 
športno panogo turistiko20 - še posebej s turisti- 
ko v gore. Pajer je poudarjal tudi možnost pove- 
zovanja s šolo in z njeno vzgojo.   , 
Novo športno gibanje, ki je imelo tudi peda- 
goške prijeme - skavtizem, je našlo svoj odmev 
tudi pri naprednih učiteljih, zbranih v Zvezi ju- 
goslovanskih učiteljskih društev.2X Ti so sicer gi- 
banje mimogrede omenjali in ga označevali s ce- 
lo množico izrazov, ki so ustrezali narodnim pre- 
vodom besede skavt. Ti so se začeli pri Skantih, 
se zaustavili pri francoskih eclairens in nemških 
Pfadfinderjih ter končno pristali pri Đačkih 
izletniških družbah (scout družbah), ki so nasta- 
le pod vodstvom učiteljev in šolskih oblasti v Za- 
grebu. Zagotovo so pri naprednih pedagoških 
bralcih povzročili pravo zmedo in zagotovo niso 
17 Enciklopedija Slovenije, s. v. skavti. 
18 Henrik Pajer, Scout, v. Naši zapiski 1913, št. 1, str. 29-31 
in št. 2, str. 49-52 (v nadaljevanju:: Pajer, Scout...). 
19 
20 
21 
Pajer, Scout..., str. 49. Definicijo je najverjetneje povzel 
po knjigi Viktorja Bridgesa, Camping out. 
Pozneje so termin turistika ponekod zamenjali s termi- 
nom potovanje peš. Po slovarju tujk je turistika prevze- 
ta iz francoščine in pomeni hojo v gore. 
Popotnik 1913, 1914. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 59 
prispevali k izoblikovanju predstave o enotnem 
gibanju. Učitelji so skavtsko gibanje v vihri prve 
vojne oprali oznake militarističen in mu pripisa- 
li nalogo glasnika miru. Še posebej, ker je giba- 
nje vzgajalo nesebične, junaške in navdušene 
mladeniče, v vojnem času skrbelo za učenje 
obrambe in je bilo hkrati pripomoček, da so se 
narodi spoznali med seboj.22 Čeprav so bili le bež- 
no omenjeni na Katoliškem shodu leta 1913 v 
Ljubljani,23 ko so prišli skavti skupaj z drugimi na- 
rodnimi društvi s Poljske, so bili zagotovo zasluž- 
ni za zapise o skavtih v vseh omenjenih glasilih. 
Meščanska družba je bila v času pred 1. svetov- 
no vojno naklonjena športu. Začela se je ukvar- 
jati z različnimi športi od turistike - planinstva 
do raznih mestnih kolesarskih, telovadnih, strel- 
skih, plavalnih in podobnih društev. Vsako orga- 
niziranje družbe, tudi športno, ki se je do 2. sve- 
tovne vojne najprej začelo med meščani in se še- 
le kasneje projiciralo tudi v delavsko družbeno 
stvarnost, je dobilo v družbi etiketo, po kateri je 
bilo razpoznavno. Če so najbolj znano društvo - 
sokole meščani poznali bodisi po elitni sokolski 
maškaradi ali po javni telovadbi, so orle, ki so na- 
stali pozneje, poznali predvsem kot katoliško 
obliko sokolov. Vsak si jih je predstavljal v njiho- 
vih uniformah in čednih kapicah. Vsak, ki je obe 
organizaciji bolje poznal, je vedel, da počnejo še 
marsikaj, a večini je bilo dovolj, da so vedeli, koli- 
ko peres imajo za kapico zataknjeni eni in koli- 
ko drugi. 
Turistiko, ki bi jo danes poimenovali pohod- 
ništvo, je človek spoznal, ko so po železnici v 
zaspani trg prihiteli meščani in se odločili, da 
bodo v duhu »sodobne higijene« pihali in puhali 
v brege. Železnica, ki je dosegla vse večje centre 
na Slovenskem, je ponujala izobražencem poto- 
vanje tudi potem, ko so zaključili svoje študent- 
sko življenje, ko je večina študentov tudi malce 
popotovala. 
»Peš hoja je za mladino zdrav in 
cenen šport!«24 
Novo skavtsko gibanje je ustrezalo dvema v vr- 
sti kriterijev meščanske družbe glede vzgoje 
mladih in njihove športne aktivnosti. V Zagrebu 
22 
23 
24 
Ibidem. 
To so bili zanesenjaki iz Krakova in Lvova, ki so svoje 
ideje črpali v zibelki skavtstva - v Angliji. 
Walter Dodanius, Knjiga o vedenju v odličnih krogih, 
Ljubljana 1935, str. 14 (v nadaljevanju: Bodantus, 
Knjiga...,). 
so prisegali na higieno preko športa in se ukvar- 
jali predvsem z zapolnjevanjem prostega časa 
dečkov, ki so drgnili šolske klopi. Dijaške popot- 
ne družbe so prevzele številne elemente skavt- 
skega načina življenja, ki pa so jih prilagodile 
svojemu prvemu cilju - krepitvi zdravja šolske 
mladine v njenem prostem času. Gibanje, ki je 
gojilo zelo popularno turistiko, je dečke poime- 
novalo za skavte in jim nadelo klobuke ter v ro- 
ke dalo palice. V prostih dnevih so člani hrvaš- 
kih popotnih družb hodili predvsem na izlete. 
Povojno skavtsko gibanje na Hrvaškem je še naj- 
bolj ohranjalo svojo narodno - obrambno funk- 
cijo, saj je skavte vzgajalo predvsem k zvestobi 
do hrvaške domovine, medtem ko so drugi skav- 
ti poudarjali pripadnost jugoslovanski državi. 
Samostojno Hrvatsko skavtsko zvezo je vlada le- 
ta 1924 razpustila, a ker so se vlade hitreje spre- 
minjale, kot pač vse drugo, je bila hrvaška zveza 
leta 1925 obnovljena,25 verjetno pod okriljem Sa- 
veza v Beogradu.26 Seveda so Hrvati svojo narod- 
no pripadnost še naprej vztrajno gojili27 in se od 
skupne jugoslovanske organizacije odcepili, ko 
je bila leta 1939 ustanovljena nova upravna eno- 
ta, banovina Hrvaška. 
% 
'*£&•• 
V Beogradu so se s skavtizmom seznanili prek 
nemškega prevoda Baden- Powellovega Skavtiz- 
ma za dečke. V Savezniku, glasilu protialkohol- 
nega društva, so dobro leto predstavljali skavte, 
preden so prvič povabili srednješolce k vpisu 
pred poletnimi počitnicami leta 1912. Panta 
Alandjelovič je po zgledu Baden-Powella z enim 
vodom preizkusil življenje v naravi v okolici Ni- 
ša, medtem ko so se drugje skavti dobivali le na 
svojih srečanjih. Skavtske četice, ki so morale 
imeti odraslega voditelja, so v začetku jeseni 
1912 doživele prvo izdajo skavtske revije Savez- 
nika - Četnika in le nekaj dni zatem je prišel po- 
ziv za mobilizacijo, kajti začela se je balkanska 
25 Slovenski narod, 9- 8. 1925- 
26 Prim.: Skavti..., str. 7. 
27 Prim.: Rimljan Jovićić, Prvi koraci skauta, Hrvatski 
skavtski savez • Zagrebu, Zagreb 1926. 
VSE ZA ZGODOVINO 
60 ZGODOVINA ZA VSE 
vojna...28 Skavtsko organizacijo so razpustili, biv- 
ši skavti pa so priskočili na pomoč kot prosto- 
voljci in so pomagali v bolnišnicah, na pošti in 
pri telegrafu ter v drugih javnih ustanovah. Srb- 
ski skavtizem je poudarjal pomen vzgoje, ki jo je 
utemeljil že angleški ustanovitelj, zahteval pa je 
tudi abstinenco od alkohola in tobaka, saj je de- 
loval v okrilju protialkoholnega društva. Skavtski 
način vzgoje so zopet uporabili pri vzgoji malih 
beguncev iz Bitole, ki so se znašli na področju 
Solunske fronte in jih je tam začelo vzgajati 
Društvo za zaščito otrok.29 Nekaj novih izkušenj 
so prinesli tudi elitni srbski emigranti, ki so voj- 
no preživeli v Angliji. Po vojni je bila zmeda še 
večja. Sokoli so se začeli kot najmočnejše šport- 
no gibanje z velikimi težavami povezovati v ju- 
goslovansko zvezo. 
V vrtincu mladinskih organizacij 
Eksistenčna negotovost, ki je obvladovala miš- 
ljenje ljudi v prvih povojnih letih, je botrovala tu- 
di mnenju, da so bile obstoječe vzgojne metode 
za vzgojo mladine zastarele in da je bila zato po- 
trebna vpeljava novih metod, ki bi bile bolj »po 
meri« mladostnika in ki so bile v svetu zelo po- 
pularne. 
Takoj po vojni so v prvi Jugoslaviji sprejeli tihi 
dogovor, da prevzame vzgojo mladine ena sama 
organizacija. Ta naloga je pripadla sokolom, saj 
je sokolstvo »sprejeto v celotnem slovanskem 
prostoru inje najboljše za vzgojo mladih.«?0 Do- 
govor se je kazal v več potezah, ki so bile dogo- 
vorjene od leta 1919. Tako le še formalno ločena 
skavtska organizacija je leta 1919 prispevala čed- 
no vsotico za sokolski zlet v Pragi. Pozneje sta 
Odbor za skavtizem in Društvo za zaščito jugo- 
slovanske dece predala vse svoje premoženje 
sokolom, vsi odborniki skavtskega društva, ki so 
bili tudi sokoli, pa so postali odborniki Sokola.31 
Naslednje leto je tedaj bivši skavtski in trenutni 
sokolski starešina Miloš Popovič predstavil te- 
meljne točke o vzgoji mladih v sokolstvu. Ker so 
bili bivši skavtski voditelji še vedno navdušeni 
nad skavtsko metodo, so jo hoteli združiti s so- 
28 Prim.: Fedor Mtkić, O četništvu - skautizmu, založil Steg 
skautov v Celju, Celje 1923 (v nadaljevanju: Mikič, O 
četništvu...). 
29 Stanoje Stanojevič, Narodna enciklopedija srbsko-hr- 
vatsko-slovenačka, s. v. skavtizam. 
3° Panta Alandjelovič, Sokolstvo in skavtizem, v: Sokolski 
koledar 1920, str. 70 (v nadaljevanju: Alandjelovič, So- 
kolstvo ...). 
31   Sokolski glasnik, 1919, št. 11/12, str. 498. 
kolsko metodo. Skavtsko metodo naj bi se vpe- 
ljalo v sokolstvo za vzgojo mladih do 18. leta, in 
sicer tako, da bi sokolski tehnični odbor skupaj s 
skavtsko organizacijo izvedel natančen načrt 
vzgoje. V izoblikovanje sokolske ideologije so se 
tako »vmešali« Srbi, ki so videli sokolsko vzgojo 
na drugačen način kot Slovenci, kar bi lahko hi- 
tro zanetilo spore med enimi in drugimi. 
Za uvajanje skavtizma med sokole sta bila po- 
sebej zavzeta bivša skavta Popovič in Alandjelo- 
vič, ki sta si prizadevala, da bi sokoli začeli tako 
vzgajati svoj naraščaj. S svojimi idejami sta leta 
1920 uspela, a zmagovalne lovorike so hitro ove- 
nele. Skavtski zakoni, obljuba in delo v »majhnih 
četicah« pod vodstvom starejših se je med srb- 
skimi sokoli obdržalo le malo časa. Leta 1922 so 
sokoli na skupščini zavrnili vključevanje skavt- 
skega načina vzgoje v vzgojo naraščaja. Sokolski 
ideologiji o majhnem in ogroženem narodu se 
je skavtstvo zdelo tuj način vzgoje mladih (sami 
so delali po ideologiji »brata« - Čeha Tyrša). De- 
legati so na glavni skupščini ugotovili, da večino 
elementov skavtske vzgoje že vsebuje sokolska 
vzgoja. Zavrnili so le zasledovanje, ki naj ne bi 
imelo vzgojnega učinka. Resolucija, sprejeta na 
letni skupščini sokolov, je dokončno potrdila ti- 
sto, kar je bilo znano že dobro leto: da združeva- 
nje sokolov s skavtsko metodo ni več mogoče. 
Zato so v Beogradu že leta 1921 ustanovili Savez 
izvidnika i planinki. Starešina glavnega stana ju- 
goslovanskih skavtov M. Popovič se je nato ude- 
ležil skavtske konference v Parizu in praznoval 
skupaj s češkimi skavti njihovo desetletnico, ki 
je botrovala tudi ustanovitvi Zveze slovanskih 
skavtov pod taktirko češkega skavtskega stareši- 
ne.32 
Sokolstvo se je v skladu z ideologijo, ki je stre- 
mela po popolnem telesu grškega atleta, zaveda- 
lo, da se mora njihovo delo začeti v času, ko otro- 
ci prihajajo v puberteto. Sokolski naraščaj je ta- 
ko združil mlade, stare od 14 do 18 let, ki še niso 
mogli imeti polnopravnega članstva v organiza- 
ciji. Sokoli so jih v svoje vrste privabljali z vežba- 
mi in s predavanji: »Vse vežbe in prireditve za 
naraščaj naj bodo v soglasju z demokraško idejo 
Sokolstva. Za ves naraščaj so vežbe skupne, naj 
le-tapripada tem ali onim slojem, tem ali onem 
poklicem.«00 Sokoli so se začeli spraševati tudi o 
otrocih v »ljudskošolski« dobi. Ta starostna sku- 
pina ni takoj postala neposreden predmet njiho- 
32 Nova doba, 19- 9- 1922. 
33 Jugoslovanski sokolski koledar 1921, str. 49- 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 61 
Dečki li Buluwaya. 
Deíkl v  kolonijah  polagajo največjo vainojt  sa «trtljanje;  s tem 
korittljo domovini, nogomet In krlcket pa »ta le ta labavo. 
vega zanimanja, saj so »sokolski podmladek« v 
svoje vrste sprejemali le kot goste, če je šola za- 
nemarjala vprašanje telesne vzgoje. Ponujali so 
jim telovadbo v telovadnicah, jih vodili v »svo- 
bodno prirodo«,34 a hkrati niso pozabili na »ne- 
prestano zanimanje razvijajočega se, uka želj- 
nega otroškega duha, da ta ne zaostane na ško- 
do sirovi telesni sili.«i$ Šolska vzgoja pa po letu 
1929 ni bila več predmet skrbi, saj je sokolska te- 
lovadba postala obvezni del šolskega pouka. 
»Dokler imamo organizacijo, priporočamo 
vsem, ki žele mladini zdravja, naj jim skušajo 
dati prilike, da živijo v prirodi: turistika, skavts- 
tvo, sokolstvo, vse troje stoji danes v službi zdra- 
ve vzgoje mladine.«*6 Ko je bil za sokole pomem- 
ben naraščaj med 14. in 18. letom, je med skavte 
najraje prišel izvidnik, deček, ki je dopolnil 11. 
leto in ki se je s ponosom začel imenovati sred- 
nješolec. Ko so po Tyrsevi ideologiji športa, ki je 
vzgojen,37 menili, da je sokolska mladež še v ob- 
dobju, ko se mora razvijati njen značaj, so z vzgo- 
jo s pomočjo športa skavti vzgajali že volčiče.38 
Ko so sokoli mladostniku ponujali telesne vaje, 
predavanja in »dijaško počitniško potovanje*59, 
34 
35 
36 
37 
•• 
39 
V 20-Hh letih seje v sokolski metodologiji uveljavil prin- 
cip telesne vzgoje, ki je poudarjal, da so za mladega člo- 
veka najboljša sredstva za enakomerni razvoj športi v 
prosti naravi (npr.: kopanje, veslanje, drsanje, smuča- 
nje, turistika, gozdne igre, izleti, pešpotovanja...). Jugo- 
slovanski sokolski koledar, 1921. 
Ibidem, str. 48. 
Nova doba, 19. 9. 1922. 
»Sokoli so vzgojna organizacija, ki hoče dvigniti ves na- 
rod na viäjo stopnjo plemenitosti, odpornosti, fizične 
in moralne sile.» Miroslav Ambrožič, Poklic sokola v da- 
našnjih dneh, Jugoslovanski sokolski koledar 1921, str. 
39-55. 
Jugoslovanski sokolski koledar 1920 in Vodja 1940, št. 3- 
Jugoslovanski sokolski koledar 1921, str. 49. 
so skavti ponujali še pesmi, druženje in razne 
ročne spretnosti, ki so bile skladne s strogo držo 
skavtske časti, opredeljene s skavtskimi zakoni. 
Vse naštete vrline se je skavt naučil v majhnih 
skupinah, poimenovanih vodi, ki jih je vodil naj- 
starejši sovrstnik in katerega delovanje je prina- 
šalo uspeh le, če so skavti med seboj sodelovali. 
Ker so bili sokoli starejša organizacija, si je mo- 
ralo mlajše skavtsko gibanje urediti svoj odnos 
do sokolov. »Razlika leži samo v tem, da gredo 
četniki več v polja in v prirodo, medtem ko sokol 
vežba često v zaprtih, a često celo nehigijenskih 
prostorih,«*0 je o prijateljskem odnosu do soko- 
lov menil Popovič. 
Vzgojni elementi, ki jih je uveljavljalo skavtsko 
gibanje, so naleteli na ugoden sprejem pri osta- 
lih mladinskih organizacijah. Vsi so se strinjali, 
da mestna mladina potrebuje počitniške koloni- 
je in svež zrak. 
Sokoli so prikimavali z glavo, ko se je govorilo 
o vzgojnemu pomenu dela in se strinjali z zgle- 
dom starejših. Način, da so ločili mlade sokole 
od "kvarnih vplivov" mesta, so konec 30-ih let 
postale gozdne šole z vsakodnevnimi predava- 
nji in telovadbo,41 četudi so še skoraj dvajset let 
prej govorili o tem, kako je bilo že od nekdaj v 
njihovi vzgoji delo na prostem, pri čemer so ver- 
jetno mislili na svoje poletne nedeljske izlete v 
naravo. Dlje kot do predavanj in narave pa sokoli 
v svoji vzgoji mladih niso nikoli prišli. Svojo me- 
todologijo dela so na koncu resolucije o skavtih 
strnili takole: »Smopristopni za vsak napredek, 
toda delamo s postopnim razvojem, nikdar ne 
nasilno in prevratno.«*2 
Na Slovenskem so iz tradicije skavtov in v na- 
vezavi na novo ideologijo nastali gozdovniki. V 
skrbi za isto starostno skupino in s podobnimi 
metodološkimi pripomočki so gojili romantiko. 
Gozdovniki so pod vplivom Hinka Pajerja spre- 
jeli osnovno gozdovniško ideologijo Američana 
Setona. Hinko Pajer in Črtomir Zoreč, ki sta po- 
stala vodilna gozdovniška voditelja, sta svoje iz- 
kušnje do leta 1925 pridobivala pri skavtih. Goz- 
dovniki niso bili nikoli tako priljubljeni kot skav- 
ti, saj se niso hoteli tako družbeno angažirati. V 
letu 1925, ko so gozdovniki začeli s svojim de- 
lom in organizirali svoj prvi tabor, je med goz- 
40 Jugoslovanski sokolski koledar 1922 in Mikič, O četniš- 
tvu..., str. 25- 
41 Sokolska mladina, 1940, št. 4. 
42 Sokolski glasnik, 1922, št. 12, str. 422. 
VSE ZA ZGODOVINO 
62 ZGODOVINA ZA VSE 
dovniki, še preden so se ti decembra formalno 
združili v Združenje tabornikov Slovenije, in 
skavtsko župo potekal pravi spor, v katerem so 
se eni počutili ogrožene, drugi pa so hoteli pri- 
tegniti nove člane. Spor je potekal med skavtski- 
mi voditelji in bivšimi skavtskimi voditelji, ki so 
ustanovili novo gozdovniško organizacijo. Pou- 
darjanje lastne kvalitete je bilo v letu 1925 zelo 
pomembno: »Da imajo slovenski skavti dobre 
vodnike, je znano dejstvo in vsled tega tudi or- 
ganizacija slovenskih skavtov najboljša skavt- 
ska organizacija v naši državi. To je priznano 
dejstvo v samem Beogradu, kar je našim vrlim 
skavtom vsekakor v posebno čast in ponos.«4i 
Skavti so pred skavtskim taborom vabili na 
vpis k skavtom, starše skavtov so prepričevali z 
vabilom na predavanja Pavla Kunaverja, nefor- 
malno združenje slovenskih tabornikov pa je v 
časopisu propagiralo knjigo Taborniški red Čr- 
tomira Zorca, ki je izšla po prvem uradnem tabo- 
ru gozdovnikov ob Kamniški Bistrici. Spor je 
Slovenski narod končal z mnenjem: »Vspor med 
skavti in gozdovniki še se načeloma nočemo 
vmešavati, zato tudi ne priobčimo dopisa, ki 
nam je bil poslan v tej stvari. Sploh pa nam je 
nepojmljivo, zakaj moramo pri nas imeti skavte 
in tabornike. Ali ne bi zadostovalo, da bi imeli 
ali samo skavte ali samo tabornike, •44 Slovensko 
javnost so filozofsko prepričevali, da je glavni 
element, »s katero stoji in pade vsa ideja«4$ obeh 
novodobnih gibanj (scouting in woodcraft), ta- 
borjenje. Ta vzgojna metoda se je razdelila na 
dve gibanji, od katerih je skavtizem sicer bolj po- 
pularna, a poslabšana in militarizirana oblika 
gozdovništva.46 Zato so se pojmljivo poimenova- 
li taborniki. Kljub temu da jih je javnost vedno 
pojmovala kot vrsto skavtov, pa so jih v začetku 
zamenjevali tudi z udarniki (Združenjem delav- 
skih rediteljev). To pa ne zaradi prejšnje stran- 
karske pripadnosti prvega gozdovniškega vodi- 
telja Vladimira Kravosa, ampak zaradi tega, ker 
so ti »neupravičeno« nosili isti kroj. Nastanek po- 
dobne organizacije je spodbudil intenzivnejšo 
propagando obeh društev. Naraščanje članstva 
pri gozdovnikih ni tako hitro raslo kot pri skav- 
tih, verjetno tudi zato, ker je bila sicer lepa orga- 
nizacija po mnenju P. Kunaverja za mladino pre- 
težka.47 
Čeprav je bilo gozdovniško gibanje manj šte- 
vilčno in so gozdovniki vsaj v prvih treh letih or- 
ganizirali skupno taborjenje, je bilo na prvi letni 
skupščini prisotnih že pet rodov: ljubljanski, ma- 
riborski, pragerski, ptujski in hoški, ki pa je mo- 
ral kasneje prenehati z delovanjem. Najbolj rev- 
ni taborniki so na račun darovalcev taborili kar 
zastonj. 48 
43 Slovenski narod, 12. 7. 1925. 
44 Slovenski narod, 29. 12. 1925. 
45 Slovenski narod, 9. 8. 1925. 
4(i Ibidem. 
47 Slovenski narod, 28. 2. 1926. 
Poleg sokolske mladine in sokolskega narašča- 
ja ter gozdovnikov in skavtov so v prvi Jugoslavi- 
ji nastale številne druge mladinske organizacije. 
S svojim delom so orientirani na ves jugoslovan- 
ski prostor nadaljevali mladi, združeni v Ferijal- 
nem savezu. Na vsaki osnovni šoli so pod vpli- 
vom državne politike ustanovili Jadransko stra- 
žo, ki se je borila za ponovno pridobitev Jadran- 
skega primorja. V skrbi za boljše člane človeške 
družbe so po šolah delovali podmladki Rdečega 
križa. 
Vse bolj in bolj se je po Jugoslaviji širilo navdu- 
šenje nad raznovrstnimi športnimi aktivnostmi. 
Športne aktivnosti so bile moda časa in v to mo- 
do niso spadali samo nogometaši ali kolesarji, 
ampak so športniki postali tudi skavti in celo ti- 
sti, ki so gojili tujski promet (popotniki). Popula- 
rizaciji športne kulture je bil namenjen tudi ljub- 
ljanski velesejem. Leta 1925 so celo po konča- 
nem velesejmu preuredili športni oddelek in ga 
ponovno odprli in se - »da bi omogočili obisk 
vsem slojem«49 - celo odpovedali vstopnini. Po- 
sebno atraktivni na tem sejmu so bili skavti, ki so 
razstavili svoje šotore in slike z letnih taborjenj. 
»Organizacije za gojenje telesne kulture so za 
nas skoraj življenjskega pomena,« je trdil še Raj- 
ko Nahtigal konec tridesetih let, ko je vabil mla- 
de med »skavte, v počitniško zvezo, v Jadransko 
stražo, v Rdeči križ, v Trezveno mladež, med So- 
kole in v fantovske odseke.«?0 
Za delovanje mladinskih organizacij na Slo- 
venskem je bilo prelomno leto 1929. Čeprav so 
imela mladinska gibanja tam, kjer so se dotakni- 
la mladine, malo skupnega z aktualno politično 
situacijo, pa je bila na ravni, ki je bila od njih mal- 
ce oddaljena, politika precej pomembna. Po za- 
konu, da ne sme obstajati nobeno društvo na 
politični, verski ali plemenski osnovi, so bili uki- 
njeni Orli, ker se niso hoteli združiti v Jugoslo- 
vansko orlovsko zvezo. Sokoli so postali režim- 
48 Slovenski narod, 11. 12. 1926. 
49 Slovenski narod, 20. 9. 1925. 
50 Slovenska mladina, 1938, str. 68. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 63 
ska organizacija, njihova telovadba je bila vpelja- 
na v šolski pouk. 
Klobuki navdušijo Celje in 
Ljubljano 
Prva svetovna vojna je pustila globoke rane v 
mentaliteti in navadah ljudi. Velika vojna, la 
grande guerra je bila večkrat grešni kozel in tisti 
vzvod, ki je iz ljudi proizvedel »divjake«. Vojna je 
pustila sled tudi v tistih ljudeh, ki so morali pove- 
zati svoje premoženje v culo in jo naložiti na voz 
ter v tujih krajih odkrivati dobrosrčnost drugih 
ljudi. Med meščani in kmeti, ki so si naenkrat de- 
lili isti prostor pod soncem, je vojna vzbudila ob- 
čutek izgube tradicionalnih vrednot. Dva različ- 
na svetova, od katerih si je premožnejši vedno 
prizadeval ostro postavljati meje proti premo- 
ženjsko šibkejšemu, sta se morala privaditi na 
skupno eksistenco: na bojnem polju ali v »pre- 
bujenem« slovenskem mestu. Takšen nenaden 
in radikalen poseg v nenapisane družbene vezi 
je pri pripadnikih vseh slojev, vseh srenj oz. mi- 
ljejev povzročil občutek razpadanja in celo izgu- 
be tradicionalnih vrednot. 
Iz načina, kako kdo nost klobuk, se da spoznati značaj moža. 
Po vojni so zato še večjo skrb posvetili otro- 
kom, pri katerih bi lahko vzpodbudili povratek 
vrednot. »Mladina je sebična in zahteva pravi- 
co, da se sme izživljati, da si s komolci brezobzir- 
no utira pot skozi življenje,«5I trdi katoliško na- 
ravnan pisec Franc Terseglav. »Ne moremo utaji- 
ti, daje vojni in povojni čas mladini zelo škodo- 
val. Avtoriteta je izginila in zavladalo je brez- 
vladje./.../ Vedenje mladih fantov iz nižjih slojev 
dela vsem, ki jim je blagor in bodočnost naroda 
pri srcu, skrbi. Tudi mladi moški iz najboljše 
družbe so prepogosto povod za obsodbe.«?2 
Zagotovo je svoje k sprejetju skavtskega giba- 
nja na Slovenskem prispevala tudi romantika, ki 
so jo gojili nekateri slovenski izobraženci. Zago- 
tovo je romantika botrovala tudi nastanku goz- 
dovnikov, ki jih je politična opozicija prinesla tu- 
di v slovenski prostor.53 
Skavtsko gibanje je zato poželo odobravanje 
vseh tistih, ki so se čutili obremenjeni s tradicijo, 
ki jo je zapustila 1. svetovna vojna. Ljubljanski di- 
jaki so se nad skavti navdušili leta 1922 in zago- 
tovo je poleg tabora tuzelskih in poljskih skav- 
tov na vsesokolskem zletu k temu odločilno pri- 
pomogla turneja poljskih »hartzerjev«, ki so to 
poletje potovali po Jugoslaviji.54 Starši, ki so nad 
skavti navdušenim dijakom pomagali, so mlade 
hitro obrzdali s tem, da so zahtevali, da imajo 
polnoletne vodnike.55 Te so našli med »gospodi« 
in »damami«: uradniki, inženirji in profesorji.56 
To je takoj poudaril tudi starešina glavnega sta- 
nu v Beogradu, voditelj jugoslovanskih skavtov 
torej, Miloš Popovič. V Ljubljani in Celju je tako 
kot nekoč že v Beogradu staršem in dijakom je- 
seni 1922 predstavil skavta: govoril je o njego- 
vem ustanovitelju, o njegovih dolžnostih in že- 
leznih skavtskih zakonih ter o njegovih načelih 
in ciljih.57 Porajajoči se ljubljanski skavti so od 
srbskih skavtov pozneje dobili tudi materialno 
pomoč. 
Čeprav si je Ljubljana zaradi dejstva, da je iz 
ljubljanskih vrst izšel tudi vodja mariborskih 
skavtov in zaradi številčne premoči ljubljanske- 
ga stega, prilaščala status ustanoviteljice sloven- 
skega skavtstva, so se čisto po skavtski metodi 
organizirali prvi skavti že julija 1922 v Celju. To 
prvenstvo jim je Dravska skavtska župa ves čas 
tudi priznavala.58 Prvi, ki je zbiral skavte, je bil 
ruski emigrant, ki je čare skavtizma odkrival pri 
Američanih, pri tistih torej, ki so pozneje prejeli 
zlato medaljo na Jamboreeju leta 1924. Vladimir 
Okulič je v Celju zbral prijatelje skavtstva in na- 
stal je steg, ki je štel okoli 30 članov in ni bil naj- 
51 Dodanius, Knjiga ..., str. 75. 
52 Franc Terseglav, Knjiga o lepem vedenju, 1932, str. 72. 
53 Njihov namen je bil nuditi mladini kot odraslim zdravo 
romantiko. Arhiv Republike Slovenije (dalje ARS), 
Društvena pravila. 
54 Slovenski narod, 30. 8. 1923- 
55 Skavti.... str. 9. 
56 Slovenski narod, 2. 8. 1923. 
57 Slovenski narod, 5. 8. 1923 in Nova doba, 19 9. 1922. 
$8 Prim.. Mikić, O četništvu ... 
VSE ZA ZGODOVINO 
64 ZGODOVINA ZA VSE 
večji v Sloveniji, je pa organiziral desetdnevni ta- 
bor slovenskih skavtov v Savinjski dolini, ki se je 
začel 19. julija 1923- V istem mestu se je po »urad- 
ni dolžnosti« znašel tudi Fedor Mikić, ki je pod 
mecenstvom protialkoholnega društva izdal 
skavtski priročnik Srba Miloša Popoviča. Tega je 
že prej izdajal v celjskem časopisu Nova doba. S 
to knjižico je poudaril vzgojni element skavtske- 
ga gibanja. 
Meščanska družba pa je skavte umestila med 
športna društva. Taborjenje z minimalnimi živ- 
ljenjskimi potrebščinami je postalo nova šport- 
na panoga, ki so jo najprej utemeljili skavti.59 
Jeseni 1922 so se zbrali tudi skavtski navdu- 
šenci v Ljubljani. Čeprav je ob novem letu 1923 
postal stegovodja sedaj že dveh ljubljanskih čet 
in enega kola šele sedmošolec Metod Brezigar, 
je društvo kot starešina pred javnostjo predstav- 
ljal Franc Zelenik. Skavtsko idejo so ljubljanski 
skavti vzeli zares. Za prvega načelnika je hitro ra- 
stoče gibanje razglasilo Henrika Pajerja, njegov 
podnačelnik Poljak Waldemar Haszlakiewicz pa 
je bil edini, ki je že imel skavtske izkušnje. Poleg 
njega sta bila v ljubljanskem stegu še dva češka 
skavta in tako je 150 dečkov lahko že v prvem 
skavtskem letu postavljalo šotore in ognjišča ter 
gradilo mostove iz vrvi. Čutili so se že tako pri- 
pravljene, da so se pred stegovim taborom, ver- 
jetno skupaj s skavti iz drugih krajev, udeležili 
prvega zleta jugoslovanskih skavtov, ki se je za- 
čel na Vidov dan leta 1923-60 Da so se ljubljanski 
skavti držali skavtske ideje, niso poskrbeli samo 
srbski, ampak tudi poljski skavti. Na vabilo Ljub- 
ljančanov se je odzval poljski skavtski inštruktor 
Kazimir Kinder, ki je postal taborovodja 46-im 
skavtom in planinkam, ki so postavili tabor v 
Kamniški Bistrici čisto blizu priljubljene izletniš- 
ke poti. Čeprav so deklice v taboru opravljale 
»lažja dela«,61 to pomeni, da so kuhale, šivale, pra- 
le in opravljale sanitetno službo, pa so lahko, ker 
je bilo dečkov precej, počele tudi bolj skavtske 
stvari. Fižol, ki so ga jedli na taboru, je bil za fan- 
te in dekleta enak, prav tako šotori, ki jim jih je 
poklonil polkovnik Bleiweis in skupaj so nabrali 
smrečje, na katerem so spali. 
Kako okusno je lahko kosilo na taboru, verjet- 
no leta 1923 ni okusil drugi največji slovenski 
steg, trboveljski steg, ki je skavtstvo spoznaval 
pod taktirko Čeha R. Klime. Pol manjši steg je v 
Mariboru v letu 1923 vodil bivši ljubljanski skavt 
Vales. 
Slovenski skavtizem je zrasel iz različnih na- 
rodnih tradicij čeških in poljskih skavtov, zazna- 
movali sta ga srbska tradicija, ki je hotela vzgajati 
in odpravljati alkoholizem, in pa tudi zagrebška 
pedagogika, ki je težišče razvoja svojih dijakov 
pripisala intelektualnemu razvoju. Končno je 
slovenski skavtizem tik pred II. svetovno vojno 
na lastne temelje postavila Dravska skavtska žu- 
pa 62 
Gibanje se zresni 
Kako se je skavtsko gibanje 
organiziralo v organizacijo 
Trdoživ društveni zakon, le malo drugačen kot 
v avstrijski monarhiji, ni dovoljeval, da bi se otro- 
ci ali mladoletni mladeniči včlanili v kakršnokoli 
društvo. Prav neprimerna zakonodaja je odločil- 
no pripomogla k temu, da se skavti na sloven- 
skem ozemlju pred 1. svetovno vojno niso uve- 
ljavili, pa čeprav so se politiki in stroka zavedali, 
da bi bjle mladinske organizacije v takšni druž- 
beni situaciji nujne. 
V Jugoslaviji so zakon o društvih omilili z dolo- 
čilom, da smejo otroci pristopiti v društvo šele, 
ko pristopno izjavo podpiše oče oz. skrbnik. Te- 
ga načela so se skavti držali, starejša sokolska or- 
ganizacija pa vse do svojega konca ni priznala 
podmladka kot polnopravnega članstva!^ 
Skavtska organizacija je zaradi svojega nazora 
upoštevala pravila, ki jih je postavila državna ob- 
last z zakoni, ki so urejali njen odnos do društev. 
Hkrati je ta ista avtoriteta s potrditvijo internih 
pravil - statuta priznala, da je ravnanje društva v 
skladu z državnimi interesi. Prav isto se nam zr- 
cali iz pripovedovanj o začetkih skavtov v Ljub- 
ljani: »Vojska jim je podarila tudi deset vojaških 
šotorov. Vojaško poveljstvo je zahtevalo samo to, 
da za skavte pred javnostjo in oblastjo odgovar- 
ja starejša oseba. «64 
Ker je bilo osnovno vodilo skavtov njihova po- 
vezanost v veliko skavtsko družino, so 10. 9- 
59 ARS, Društvena pravila. 
60 Slovenski narod, 5- 8. 1923, 30. 8. 1923, 11. 9. 1923 in 
Skavti..., str. 4-6. 
61 Slovenski narod, 22. 8. 1923- 
62 Prim.: Vodja, uradno glasilo načelstva dravske skavtske 
¿upe, št. 1-14. 
63 Jugoslovanski sokolski koledar 1921. 
Skavti..., str. 5- 64 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 65 
192•65 sklicali prvo skupščino, na kateri so usta- 
novili skavtsko župo v Sloveniji, poimenovano 
Udruženje skavtov in planink (skautk) s sede- 
žem v Ljubljani. V odbor, ki so ga izvolili prvič, je 
bil za starešino izvoljen profesor Pavel Kunaver. 
Na skupščini so skavti in starši sprejeli prvi sta- 
tut slovenskih skavtov. Skavtska župa je pod svo- 
jim okriljem združevala krajevne enote - stege. 
Pod nadzor skavtske župe pa ni bilo tako lahko 
pritegniti vseh slovenskih skavtskih skupin. Ver- 
jetno se skavtski skupini v Mariboru in Trbov- 
ljah66 nista takoj priključili župi. Nanju in na nju- 
nih 86 članov je statistika67 slovenskih skavtov za 
leto 1940 pozabila, saj naj bi mariborski Kaji na- 
stali šele leta 1924, trboveljskih pa sploh ni ome- 
nila. 
Ker je bila večina skavtov izvidnikov, so se naj- 
prej združili v vod. Pet vodov, to je približno 40 
skavtov, se je združilo v četo, ki je imela četovod- 
jo. Večino leta so vodi delovali samostojno po 
svojem programu, ki so ga izvajali po navodilih 
četovodje. Tudi stegovodja je moral biti aktiven 
skavt, saj se je skupaj s skavti udeleževal aktivno- 
sti cele čete. Starešina stega pa je bila tista oseba, 
ki so ga skavti v stegu izbrali zaradi njegove jav- 
ne prepoznavnosti v kraju. Čeprav številke ne 
povedo vedno vsega, je bilo v sicer že precej raz- 
burkanem letu 1940 v slovenskih stegih pov- 
prečno 25 sestankov enega voda in 9 sestankov 
čete. Ker so v župnem vodstvu priporočali, da 
naj bi skavti izkoristili vsak praznik za izlete čete, 
vemo, da so skavtske enote v letu 1940 povpreč- 
no organizirale 6 izletov čete in 6 sestankov ste- 
ga.6" Praviloma so imele čete več sestankov vo- 
dov kot izletov čete; tako je narekovala skavtska 
metoda, vendar pa to ni veljalo v vseh slovenskih 
stegih. 
Ženski del skavtske organizacije se je poime- 
noval po gorski roži planinki. Planinke so bile 
praviloma članice moškega stega skavtov v kraju 
in so bile združene v kolu; edini ženski steg v 
Sloveniji je bil steg kraljice Alenčice v Ljubljani. 
Kolo je bila enota, ki je bila organizirana enako 
kot četa. Vse ženske enote so kot nadzorni organ 
priznavale slovensko skavtsko župo. 
Kot mladinska organizacija so bili skavti odvi- 
sni od volje staršev, ki so imeli s pomočjo skupš- 
čine stega in upravljanja v nadzornem odboru 
poleg lokalne oblasti možnost, da so nadzorova- 
li delovanje skavtov. Starši so lahko s skavtskimi 
voditelji debatirali o aktualnih vprašanjih vzgo- 
je- 
Slovensko Udruženje skavtov in planink se je 
takoj včlanilo v Savez skavtov in planink in se 
udeležilo njegovih letnih skupščin. Po letu 1929 
se je skavtska organizacija preimenovala v Savez 
skauta Jugoslavije. Ta je vsako leto na zvezni 
skupščini, katere začetki segajo v leto 1923, izvo- 
lil glavni svet, ki je predstavljal glavni nadzorni 
in svetovalni organ. Ta organ je leta 1928 sprejel 
pod svoj nadzor že 80 stegov. Glavni svet pa je 
bil tisti izvršilni in tehnični organ, na katerega je 
leta 1925 časnikar Slovenskega naroda naslovil 
vprašanje o številu skavtov v Jugoslaviji, ker so 
se mu tovrstni podatki zdeli zanimivi. Savez 
skauta Jugoslavije je bil član mednarodne skavt- 
ske pisarne, ki je vestno beležila število skavtov 
po svetu in številke sporočala časopisju.69 Dele- 
gat mednarodne pisarne John Wilson je leta 
1940 prvič prišel na obisk in kontrolo k jugoslo- 
vanski skavtski organizaciji.70 Savez ni bil samo 
član mednarodne skavtske pisarne, ampak se je 
tudi povezal s slovanskimi skavti, ki so se prvič 
zbrali leta 1923 v Pragi ob praznovanju desetlet- 
nice češke skavtske organizacije. 
Članstvo v mednarodnih organizacijah ni pri- 
našalo samo dolžnosti, ampak tudi prijetna dru- 
ženja. Potovanj so se razveselili predvsem bolj 
premožni ljubljanski skavti, ki so se jih tudi zelo 
aktivno udeleževali. Med 17 skavti,71 ki so odšli 
na tabor slovanskih skavtov leta 1931 v Prago, je 
bil tudi Pavel Kunaver in prav zaradi njega so 
ljubljanski skavti dobro poznali mednarodne 
tabore, saj jim je o njih razlagal ob tabornih og- 
njih. Gorski macesen ali po meščansko Bojan 
Tavčar je svoje doživljaje zjamboreeja (tabora v 
organizaciji mednarodne pisarne) na Madžar- 
skem strnil takole: »Vsi smo prišli po isto, vsi smo 
prišli sodelovati in gledati to veličastno revijo 
dobre mladine iz vsega sveta. Tu je bila dobra 
mladina, ki se zaveda svoje naloge. Pravilna 
ureditev razmer in sploh vsega sveta je pereče 
vprašanje.«11 Slovenske skavte sojamboreeji pri- 
tegnili, saj so se udeležili tudi zadnjega pred voj- 
no leta 1937 na Nizozemskem. Tja je zopet odšel 
tudi Pavel Kunaver in domov prinesel poleg le- 
65 
67 
Slovenski narod, 8. 9- 1923. 
Slovenski narod, 29. 7. 1923- 
Vodja 1940, SI 11/12. 
r'H Ibidem 
69 Prim.: Slovenski narod, 14. 1. 1925- 
70 Vodja 1939/40, št. 11/12. 
71 Ilustrirani Slovenec, 1931, str. 299. 
72 Tavčar, Na Madžarskem, v: Razori, 1933/34, str. 43- 
VSE ZA ZGODOVINO 
66 ZGODOVINA ZA VSE 
pih vtisov in mnogih stvari, ki jih je zamenjal s 
tujimi skavti, tudi misel skavtskega ustanovitelja, 
ki so jo na Slovenskem odtlej neprestano ponav- 
ljali. Po vseh mednarodnih taborih je bilo jasno, 
da je bilo med skavti mnogo dečkov iz najodlič- 
nejših družin. Za te pa je bilo jasno, kar je pouda- 
ril ustanovitelj skavtov: »Skavti bodo nekoč tisti, 
ki bodo odločali o usodi narodov in bodo odgo- 
vorni za mirali vojno na zemlji.« Na medvojnih 
jamboreejih, ki so zbrali tudi do 28.000 skavtov, 
so propagirali idejo, češ da so skavti postali mla- 
dinsko društvo narodov.73 
Stegi so morali slovenski župi pošiljati poročila 
o svojem delu. Tako so lahko tisti, ki so postavljali 
načela vzgoje, sledili, kako je ta vzgoja potekala. 
Temu delu je bil v skavtski župi namenjen stro- 
kovni odbor, ki so ga izvolili vsako leto. Ker je bila 
vsakemu skavtu pomembna njegova skavtska 
čast, je čisto razumljivo, zakaj so morali biti vsi ta- 
bori prijavljeni na sedež župe v Ljubljani in zakaj 
se je moralo upravi poročati o uspehih taborjenj, 
stegovih javnih prireditev in drugih aktivnosti. 
Skavtske pisarne pa niso od članov samo zahteva- 
le gore papirja, ampak so skavtom ponujale tisto, 
kar je njihovo organizacijo delalo privlačno. Žup- 
ni tabori so štirikrat zbrali slovenske skavte v Ga- 
meljnah, v Vižmarjah, v Bistrici pri Mariboru in v 
Mednem. Zvezni tabori v organizaciji jugoslovan- 
ske organizacije so zagotovo najprej koristili pra- 
vilnemu razumevanju skavtske ideje, kar so lahko 
potrdili tudi slovenski skavti, ko so se leta 1924 
udeležili prvega takega tabora.74 
Društvo je bilo takoj potegnjeno v kolesje poli- 
tičnih sprememb, ki jim je moralo slediti, če je 
hotelo obstati in se boriti za lastne ideale. Spre- 
memb je bilo veliko in pravila, ki jih je bilo po- 
trebno spoštovati, so prihajala z različnih podro- 
čij. Šolska zakonodaja in uredbe so delovanju 
mladinskih društev dala svoj pečat in jih marsik- 
daj pošteno zavozlala. Skavti bi takemu slabemu 
vozlu hitro pridali ime »babica«. 
Prvi vozel, ki ga je zvezala država, je predstav- 
ljal leta 1925 izdan zakon o meščanskih šolah, ki 
je v svojem 28. paragrafu dijakom sicer dovolje- 
val društva zaradi »umstvenega, moralnega, este- 
tičnega in telesnega izpopolnjevanja«.. Člen so 
leta 1931 popravili s oktroiranim pridatkom »to- 
da nikoli na plemenski ali verski podstavi«1''. Po 
7-? Kunaver, Jamboree, v: Razori, 1937/38, str. 53. 
74 Prim.: Skavti..., str. 8. 
75 Zakon o meščanskih šolah, Tiskovna zadruga, Ljublja- 
na 1932. 
kraljevi diktaturi in zakonodaji, ki jo je spremlja- 
la od leta 1931, so stvari postale bolj zapletene. 
Delovanje društev je bilo pod stalnim nadzorom 
šolske uprave. Zakon je porušil tudi družbeno 
lestvico društev, saj se je poimensko dovolilo bi- 
ti podmladek Rdečega križa, Sokola kraljevine 
Jugoslavije in Ferijalnega saveza. Skavti tako ni- 
so dobivali proračunskega denarja, a to še zda- 
leč ni bilo tako neprijetno kot skaljeni in zaostre- 
ni odnosi med skavtskim vodstvom in šolo v ne- 
katerih slovenskih krajih. Vodstvo Dravske skavt- 
ske župe je ta problem še posebej motil in zato 
je pripravilo osnutek dogovora s prosvetnim mi- 
nistrom. Vendar pogajanja z državo niso uspela, 
ker so skavti menili, da: »Ne moremo dopustiti, 
da bi našo organizacijo upravljali nekvalificira- 
ni skavti, čeprav se ne branimo kontrole in čisto 
razumemo upravičene zahteve državnih obla- 
sti.«16 
Stegi so samostojno potrjevali svoj statut pri 
odgovornih oblastvih. Čeprav so na zvezni 
skupščini v Banja Luki leta 1932 sprejeli enoten 
pravilnik za lokalne skavtske enote - stege, torej 
tudi enotno besedilo statuta, so si stegi še pose- 
bej po letu 1937 privoščili bolj svoboden obra- 
zec statuta. Precej svobode pri nastajanju statu- 
tov je bilo že pred letom 1930, ko so si stegi za 
svoj uradni jezik lahko privoščili slovenski jezik, 
in to v času, ko je bil uradni jezik srbsko-hrvat- 
sko-slovenski. Z Dravsko skavtsko župo je stege 
vezala dolžnost plačevanja članarine. 
Krovna organizacija skavtov na Slovenskem 
poimenovana Udruženje in pozneje znana kot 
Skavtska župa je skrbela tudi za usposobljenost 
skavtskih vodij. Ker so skavti na lokalni ravni de- 
lovali samostojno, jih je bilo potrebno izobraže- 
vati. Izobraževanje je potekalo prek tečajev, ti pa 
so imeli več nivojev. V prvih desetih letih delova- 
nja se je slovensko skavtsko vodstvo potrudilo in 
izdalo priročnik za III. red, kjer je pisalo o vsem, 
kar je moral novi skavt vedeti in osvojiti, preden 
je obljubil pred bogom in domovino ter dobil 
skavtsko rutko. Ideje za sestanke so prinašali 
skavtski listi, ki so se razbohotili v 30-tih letih. Ze- 
lo veliko so slovenski izvidniki dali na veščine, ki 
so jih propagirali v vseh velikih slovenskih ste- 
gih in katerim je bil posvečen velik del 1932. leta 
prevedene Powellove knjige Skavt. 
Problemi so začeli nastajati, ko je začelo pri- 
manjkovati voditeljev za mlade. Ker je bilo veliko 
76 Skavtska pota, 1939, št. 1. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVEYA ZA VSE 67 
voditeljev bodisi študentov bodisi uradnikov ali 
učiteljev, so ti zelo hitro zamenjali svoj kraj biva- 
lišča. Prostovoljno ali pod prisilo so zapustili kra- 
je in skavtske enote, ki jih je včasih doletel tudi 
neslaven konec: »Vsi člani kluba so dobili zapo- 
slitev - tudi izven Maribora - med letom pa so 
bili tudi večkrat poklicani na orožne vaje.« Po- 
dobno se je dogajalo tudi v Rimskih Toplicah: 
»Načelnik, kije do sedaj vestno vodil steg, je bil 
vpoklican k vojakom, nato pa je bil službeno 
premeščen. Ostali odborniki so med tem časom 
najbrže samo obujali spomine na 'lepe čase', ker 
ni med načelnikovo odsotnostjo steg pokazal 
nobene delavnosti.«11 
»Štirinajstletni so naši vodniki, osemnajstletni 
naši če t o vodje in stegovodja stega, ki šteje včasih 
tudi sto članov, je često dopolnil komaj dvajseto 
leto. Res je, skavtizem je pokret mladine, sama 
ga vodi, sama rešuje svoje težave, sama mu gra- 
di trdno podlago, na kateri se bo mogel lepo raz- 
vijati,« pravi skavtski voditelj, ko predstavlja 
mnenje družbe, da je skavtstvo samo za tiste, ki 
so še premladi, da bi se včlanili v druga društva. 
Dejstvo je bilo, da je večina mladih med skavti 
ostajala v času izvidništva od 11. do 17. leta. Mo- 
goče je bil kdo pred tem še volčič, kar je lahko 
postal pri 8 letih. Volčiče so imeli v ljubljanskem 
stegu vsaj od leta 1926.78 
Kasneje v pozni mladosti so med skavti ostaja- 
li tisti, ki so hrepeneli po sloganu »ven iz mest« in 
bili navezani na naravo. Ostajali so tudi tisti, ki 
jih je skavtska metoda navdušila in so hoteli 
vzgajati mlade, katerim so skavti zapolnili najne- 
varnejša leta in jih pripravili za življenje; življe- 
nje, v katerem so se bivši skavti po mnenju vzgo- 
jiteljev uspešno udejstvovali in se kmalu postavi- 
li v vrste pionirjev za boljše življenje.79 
Spori med skavtskimi voditelji so se zrcalili tu- 
di v drobnih nesoglasjih, med katerimi je bila tu- 
di nejevolja do župne uprave, ker naj bi bila pre- 
več birokratska. Resnici na ljubo pa so lahko vsi 
skavti prikimali dejstvu, da skavtska uprava ni 
prejemala niti toliko članarine, da bi lahko pokri- 
vala tekoče stroške, ki so nastajali pri njenem 
predanem delu.80 Ko se je začel leta 1938 podira- 
ti svetovni red, se je občutek nelagodja razširil 
tudi med slovenskimi izobraženci. Nekaj tega 
nelagodja je začutila tudi že precej izdelana 
skavtska organizacija, ki se je ukvarjala z notra- 
njo discipliniranostjo. Župno vodstvo se je čuti- 
lo dolžno, da opozori na napake, pa tudi, da 
pohvali. Obiski župnega vodstva so pri nekate- 
rih enotah naleteli celo na odkrito nasprotova- 
nje. Tiho grožnjo v Jugoslavijo plazeče se vojne 
odraža tudi pristop Saveza skauta Jugoslavije k 
»Razglasu omladini«, ki ga je podpisalo prek 20 
mladinskih društev aprila 1939- Z željo po miru 
v svetu in z namenom obrambe državne in na- 
cionalne neodvisnosti ter teritorialne integritete 
Jugoslavije so pozvali mladinske organizacije k 
vzgoji mladine v narodnoobrambnem duhu in k 
pripravi za služenje državi, če bo to potrebno.81 
Tiha grožnja bližajoče se vojne je močno vpli- 
vala na delovanje društva. Ta grožnja se ni kazala 
samo v sloganu, da so skavti mladinsko društvo 
narodov ali v vpoklicu skavtskih voditeljev v voj- 
sko. Tako kot ostala društva se je tudi jugoslovan- 
ska skavtska organizacija priključila resoluciji 
mladih, ki so se vključili v tiho pripravo na voj- 
no. V duhu te resolucije je vodstvo slovenske žu- 
pe v letu 1939 pozvalo k organizaciji tečajev o 
prvi pomoči, o varstvu pred letalskimi napadi in 
k strelskim tečajem. Tak protiletalski tečaj so 
skavti v Mariboru pripravili tudi za vse okoliča- 
ne.82 
Društvo se predstavi 
Popularnost skavtov je bila med meščanskim 
prebivalstvom precejšnja in starši so bili »vsi ve- 
seli in zadovoljni, da so vpisali otroke v tako or- 
ganizacijo«.65 Gibanje je bilo namenjeno pred- 
vsem srednješolcem, to je pomenilo otrokom, ki 
so vstopili v meščansko šolo z enajstimi leti. To 
je bil za starše trenutek, ko so sina poslali na prvi 
skavtski tabor. Ko so bili štiri tedne na taboru v 
Bohinju, mladim skavtom ni preostalo več dosti 
»velikih počitnic«, ko ne bi imeli česa početi. 
Vsak človek, ki se je enkrat odpravil pogledat 
skavte, je med skavti videl predvsem izvidnike 
(dečke stare od 11 do 17 let), združene v manjše 
skupinice - vode, ki so v družbi svoje čete in če- 
tovodja taborili na kakšnem lepem koncu Slove- 
nije. Četovodje in vsi ostali stegovi ali župni 
funkcionarji so bili lahko člani roverskih klubov. 
77 Ibidem. 
78 Slovenski narod, 30. 5. 1929. 
79 Skavtska pota, 1939, št 1. 
80 Vodja 1940, št. 11/12 
81 Tomaž Pavlin, Razvoj sokolstva v Sloveniji med leti 
1929 in 1941, doktorska disertacija, Ljubljana 2000, 
str. 230. 
82 Ibidem. 
83 Slovenski narod, 2. 8. 1923- 
VSE ZA ZGODOVINO 
68 ZGODOVINA ZA VSE 
Ti so bili na koncu formalno podrejeni nepo- 
sredno skavtski župi. 
Delo roverjev je bilo zelo raznoliko, čeprav so 
bili v osnovi roverji tisti skavti, ki so še hoteli ži- 
veti po skavtsko. Nalogo roverskih oddelkov so 
slovenski skavti predstavili takole: »Ali delajo sa- 
mi v svojo izpolnitev ali da pomagajo mladini 
kakor vodniki in učitelji.«^4 Skupinice roverjev, 
ki niso štele več kot 10 ljudi, so imele svoj lokal, 
kjer so se dobivale. Med roverji so bili po starosti 
tudi že pobratimi (nad 21 let), ki so zavzemali 
»odlična mesta« v družbi. Prisotnost znanih ljudi 
je zagotovo pripomogla, da se je ljubljanski ro- 
verski klub Znanstvenik kasneje včlanil v muzej- 
sko in druga akademska društva. Zagotovo so bi- 
le njihove izkušnje dobrodošle, ko so začeli ro- 
verji v klubu Bober izdajati skavtske časopise in 
razvijati slovensko skavtsko idejo. Slovenska 
mladina je imela drugačen način življenja kot 
srbska ali hrvaška in zvezni skavtski list ni več 
odgovarjal potrebam slovenskega prostora. Po- 
dobno kot fantje so imela tudi dekleta svoje klu- 
be stanane. 
Najmlajši skavti, stari do 11 let, so se imenovali 
volčiči in so se zbirali najprej v šestine in potem 
v krdelo, ki je imelo podobno nalogo kot četa. 
Čebelice, najmlajše skavtinje, pa so iz več šestin 
sestavile roj, tako kot so planinke sestavile ko- 
lo.85 
Skavtsko gibanje je bilo namenjeno vsem 
otrokom. Da se ne bi videle razlike med bogati- 
mi in revnimi so vpeljali enotno oblačilo, ki se je 
zgledovalo po skavtskem kroju, ki ga je iz čisto 
praktičnih razlogov priporočil ustanovitelj skav- 
tov.86 Skavtizem je bil v svojem načelu odprt za 
vsakogar. Zaradi svojega načina dela so bili skav- 
ti pisani na kožo dijakom meščanskih šol, ki so 
imeli »velike« počitnice. Tudi stroški, ki so bili 
povezani s poletnim taborom in z malenkostmi, 
ki so jih morali starši dati za popotnico otrokom, 
niso bili ravno majhni. Najbolje se je znašel mlad 
litijski steg, ki je denar za taborjenje začel zbirati 
Kako se iz jermenov za čevlje izdelujejo gumbi. 
84 
85 
86 
Slovenski narod, 10. 5- 1925. 
Prim. • Priročnik za izvidnike, I. del - priprava za III. red, 
Dravska skavtska župa, Ljubljana 1934. 
Klasični stereotip, ki se je vezal na idejo, da so skavti 
vojaška organizacija, seje naslanjal na nošenje skavt- 
skega kroja v javnosti. Kroj je bil zaradi klobuka in 
kratkih hlač že na daleč opazen. Stereotipno je to mne- 
nje že zaradi tega, ker je bilo modno, da so najrazlič- 
nejša društva imela točno določeno društveno unifor- 
mo. Manjša društva so namesto uniforme nosila druš- 
tvene znake (tudi revnejši skavtski stegi). 
Nadaljuj, dokler vozel nI 
prepleten 2-  do 3krat. 
Premakni zanko za pritrje- 
vanje gumba iz prvotne lege 
tako, da bo visela Iz srede. 
Nategni  trdo,  odreil  prosti 
konec   In   gumb   je   gotov. 
že kmalu po začetku skavtskega leta.87 Kmalu po 
začetku skavtske kariere so se morali starši na- 
potiti tudi do enega od trgovcev, ki so imeli ved- 
no na zalogi vse vrste »specielne« in kvalitetne 
robe, od skavtov preskušene in od Dravske župe 
predpisane. Najdražje je bilo seveda olivno-zele- 
no volneno blago za izdelavo hlač, ki je leta 1939 
stalo 160 dinarjev po metru.88 Za hlače ga niso 
porabili veliko, saj so hlače skavtom segale le do 
kolen. Tudi to je imelo svoje prednosti, kar je še 
predobro vedel skavt Peter, ki je ponovno snide- 
nje s predolgimi »meščanskimi« hlačami pospre- 
mil z debelimi solzami.89 Svoje je k stroškom pri- 
dala še mesečna članarina, ki jo je moral plačati 
vsak član, in ta se je zaradi gospodarske krize v 
šestih letih povečala s treh na pet dinarjev.90 
»Sistematično gojenje taborjenja v celotnem 
obsegu ni pristopno obrtniški mladini in ga ne 
potrebuje mladina, ki živi zunaj v naravi ...,«91 
so družno menili sokoli, ko so se odločali o prev- 
zemu skavtske metode v svoje delo z narašča- 
jem. Ko so celjski skavti za en dan predstavili od- 
87 Prim. • Skavt kralja Matjaža 1937. 
88 Jaroslav Dolar, Solnce se vrača, 1931, str. 39- 
89 Fran Milčinski, Skavt Peter, MK, Ljubljana 1975. 
90 ARS, Društveni arhiv. 
Sokolski glasnik, 1922, št. 12. 91 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 69 
hod na svoj prvi tabor in to objavili v celjskem 
liberalnem časopisu, so to zagotovo storili zato, 
ker so vedeli, da bodo na ta način obvestili kar 
največ staršev. Tudi obširna propaganda skavt- 
skega gibanja je ciljala določeno skupino v druž- 
bi - zaprisežene meščane, ki so še vedno skrbeli, 
da so se v javnosti pokazali v točno določeni po- 
dobi. Tudi Ljubljančani so lahko svoje otroke po- 
slali na sestanke, za katere so izvedeli iz časopis- 
ja. Ker pa so k skavtom spadali vsi, »kateregakoli 
stanu, katerekoli narodnosti in kateregakoli 
spola«42, so ostale sloje pritegnili in obvestili na 
drugačen način. Kako pomembno je bilo za 
meščana gibanje, ki je »skrbelo za rod, ki bo 
zdrav in krepak, ne samo na telesu ampak tudi 
na duši, moralno visoko stoječ in nedostopen za 
vse kulturne strupe in razvade, «93 je pokazalo 40 
tradicionalnih kamniških meščanov, ki so posta- 
li podporni člani kamniškega stega. 
Ko je gibanje postalo popularno, beseda skavt 
osvojena in starši prepričani, so se zanj ogreli tu- 
di v mestnih srenjah, ki niso bile tako premožne, 
kot je bila premožna Ljubljana. Kamniški skavti 
so taborili zelo skromno v okolici Kamnika, 
medtem ko so si ljubljanski skavti privoščili leto- 
vanje na Krku. Ker vroč morski zrak ni najbolje 
vplival na skavtski program, je župna uprava 
skavtski enoti dovolila tabor na morju, potem ko 
je enota izvedla dva uspešna tabora. Kljub vsem 
omejitvam pa so bila taborjenja na morju mag- 
net za skavte.94 V tretjem ljubljanskem stegu, ki 
se je izoblikoval leta 1937, so se lahko premožni 
meščanski skavti organizirali v porečane oziro- 
ma morske skavte, katerih glavna dejavnost je 
potekala ob vodi oz. na morju.95 
Kako se prikupiti javnosti? 
Pojav skavtske organizacije je zagotovo odziv 
urbane družbe, ki je hotela zapolniti prosti čas 
mladih. Narava skavtov je bila takšna, do so hote- 
li dobiti priznanje družbe za svoje plemenito de- 
lovanje, ki je bilo usmerjeno k podpori državi in 
vzgajanju državljanov. Organizacija je hotela po- 
nuditi alternativo vsem stanovsko omejenim 
združenjem, saj so morali po liberalni miselno- 
sti napredovati vsi stanovi in le en samcat: meš- 
čanski. Skavti so nastali v srenji, kjer sta družina 
in šola izgubljali primat vzgojiteljice »mladeži«, a 
še vedno se je bilo treba staršem na nek način 
prikupiti. »Treba je, da omenim, da spada skavt- 
ski sistem med najboljše, ki intenzivno vrše pro- 
pagando dela '.«9• 
Takoj, ko so imeli prvi skavti svoje kroje, so se 
začeli v njih kazati v javnosti in pritegovati željne 
poglede otrok. Čeprav ni bil skavt samo »širok 
klobuk z usnjenim jermenom«91', je bil skavt ved- 
no sprejet z občudovanjem: tako je bilo na po- 
grebu starega meščana Ivana Hribarja kot na po- 
grebu judenburških žrtev. To sta bila dogodka, 
na katerih se je zbralo vse ljubljansko meščans- 
tvo in kdor je kaj pomenil, je moral biti tam. O 
prisotnosti društev in njihovi veličastnosti na 
takšnih dogodkih je bilo v tistem času v časopis- 
ju moderno brati. Seveda skavt takšnih dogod- 
kov ni smel doživeti brez svoje skavtske palice, 
na kar so voditelji skavte posebej opozorili ob 
odprtju velesejma leta 1924.98 
Leta 1923 so popotniki, turisti poimenovani, v 
Kamniški Bistrici sledili puščici in liliji, skavtski 
seveda, ki je prvič vabila popotnike, da si ogle- 
dajo novo društvo. Puščica je povabila na 10-mi- 
nutno hojo, ki ji je sledilo spoznavanje s prvim 
taborom ljubljanskih skavtov in planink. Tabo- 
rom, ki ni bil skrbno napovedovan v časopisu, 
tako kot je bila tisti čas navada, a je med 39 skav- 
tov in 7 planink privabil mnogoštevilne, za kate- 
re so menili, da so odnesli najboljši vtis.99 Še po- 
sebej, če so po svojem zanimivem izletu lahko v 
časopisu prebrali vse o skavtih. Izvedeli so, da so 
skavti popularni v Srbiji in Bosni. Vsem, ki so se 
s ponosom ozirali proti Čehoslovaški in Poljski, 
pa je zagotovo godilo dejstvo, da je ta športna 
organizacija v teh dveh državah zelo popularna. 
Tudi v Celju so meščani, ki jih je pri skavtih nav- 
dušila najprej skrb za narodno zavest, hitro spre- 
jeli gibanje. Po njihovem prvem desetdnevnem 
taboru so dober mesec prebirali o skavtski ideji, 
kot jo je predstavljal M. Popović. 
Bralce so v poletju 1923 kar zasipali z informa- 
cijami o skavtih, zato so ob koncu poletja postali 
tako popularni, da so kar javno povabili vse, da 
se jim pridružijo ob sredah in sobotah na sestan- 
kih v belgijski vojašnici. Tudi pozneje so ljubljan- 
ske skavte na primer povabili k udeležbi na vele- 
sejmu, kamor so ljubljanski skavti tradicionalno 
92 
9.Ì 
94 
95 
Solace se vrača, str. 26. 
Ibidem. 
Vodja, 1940, št. 4. 
Vodja, 1940, št 11-12 
96 Mikič, O četništvu ..., str. 4. 
97 Slovenski narod, 11. 11. 1923. 
98 Slovenski narod, 14. 8. 1924. 
99 Slovenski narod, 2. 8. 1923- 
VSE ZA ZGODOVINO 
70 ZGODOVINA ZA VSE 
zahajali, pa še za svojo prostovoljno redarsko 
službo so bili »nagrajeni« s prostim vstopom na 
sejme. Če je bilo v časopisu objavljeno vabilo na 
sestanke društev moda časa, je bila zagotovo no- 
vost, da so starši z rahlim časovnim zamikom ob 
jutranji kavi izvedeli, kaj se dogaja z njihovimi 
otroki. Izvedeli so, kakšno vreme imajo njihovi 
kratkohlačniki na taboru in kaj so dobrega po- 
jedli. Vse to jim je v Slovenskem narodu vestno 
sporočal starešina Pavel Kunaver. 
Meščani so skavtsko organizacijo umestili 
med športna društva in ji dodali v antiko zazrt 
slogan: mens sana in corpore sano (zdrav duh v 
zdravem telesu). Skavtski šport, ki je dobil pri- 
devnik romantičen, je že pred prvim taborom 
navdušil starše, ki so v Ljubljani vpisali kar 149 
otrok, ki po zakonu še ne bi mogli biti člani kak- 
šnega društva. Toda skavtski voditelji so bili pre- 
cej nezadovoljni z meščansko oznako društva 
kot športnega, saj bi lahko pozabili, da se v skav- 
tizmu -»telesna in srčna vzgoja najlepše spaja«.wn 
Čeprav je skavtom oznaka športno društvo osta- 
la vse do konca društva, so v Slovenskem narodu 
poročila o skavtih po letu 1926 izločili iz rubrike 
športnih novic. 
Starše so začeli nagovarjali vsi: notice o skavtih 
so se začele pojavljati tudi v drugem časopisju in 
v podlistkih v raznih mladinskih revijah.101 Meš- 
čani so slike zasledili tudi v politično nasprot- 
nem Ilustriranem Slovencu. Tako kot druga 
društva so si ljubljanski in slovenski skavti pri- 
voščili objavljati vabila v dnevnem časniku Slo- 
venski narod, kar jih je leta 1927 stalo vsaj 5 di- 
narjev102 in kar je kasneje bistveno vplivalo na 
pogostost zapisov o skavtih v tem časopisu. Za- 
gotovo je, da so se notice pojavljale tudi v drugih 
lokalnih časopisih, o čemer zgovorno priča pri- 
mer celjskih skavtov.103 
V skladu s svojo »socialno vzgojo« so skavti po- 
magali na različnih prireditvah, posebej v redar- 
ski in zdravstveni službi.104 Čeprav daleč od os- 
novnega namena pa so bili takšni pojavi v javno- 
sti predmet odobravanja, saj je bilo ljudstvo po 1. 
svetovni vojni naklonjeno vsem humanitarnim 
dejavnostim. Nenazadnje je tako skavtsko giba- 
nje vzpostavilo prvi stik z meščansko javnostjo 
100 Slovenski narod, 12. 7. 1925- 
101 Npr. Razori, Slovenska mladina, Mladi junak. 
102 Slovenski narod, 6. 2. 1927. 
w-l Prim : Nova doba, 1922, 1923- 
104 Slovenec, 11. 9. 1923. 
na Slovenskem, ko je leta 1923 prostovoljno so- 
delovalo v redarski službi ob katoliškem shodu. 
Viteška dela v korist narodu so se med skavti raz- 
tezala od izleta ljubljanskih skavtov na Bled, kjer 
so pozdravili kralja, pa do izpolnjevanja vsakod- 
nevnega dobrega dela. To je na nekem izletu 
Zmajevega stega pomenilo, da so Ljubljanča- 
nom z izleta prinesli butare nabranih drv.105 
Stegi so organizirali celo vrsto prireditev, ki so 
bile namenjene javnosti in dviganju pozitivnih 
mnenj o skavtih. Mlade nadebudneže je še bolj 
navdušila razstava, ki so jo o prvem taboru 1. 
1923 v Ljubljani pripravili jeseni tega leta. Če- 
prav je bilo razstavi sprva namenjeno kratkotraj- 
no življenje, pa je naval obiskovalcev puščal od- 
prta vrata ljubljanske realke še kar cel teden. In 
članstvo je poskočilo v veselje voditeljev in mla- 
dih ideologov, ki so hoteli številčno preseči 
skavtske skupine v Srbiji.106 
Polnjenju stegove blagajne je bila namenjena 
dramatična predstava na Prevaljah, večji propa- 
gandni značaj pa je zagotovo imel skavtski film 
Mladina sonca, ki je prikazoval tridnevno življe- 
nje na taboru litijskih skavtov, in pa skioptično 
predavanje, prav tako na Prevaljah.107 V košarico 
drobnih prireditev, ki jih ni bilo treba prijavljati 
oblastem, so bile v meščanskih krogih priljublje- 
ne čajanke. Skavti so jih ponavadi priredili ob 
božiču in na njih obdarovali marsikoga, ki ni 
705 Slovenski narod 3- 8. 1923, in Naša pota, št. 1, 1935. 
106 Slovenski narod, 27. 9. 1923- 
107 Vodja 1940, št. 11-12. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 71 
imel dovolj denarja za obleko in obutev. Tako so 
se predstavljali z metodami, ki so bile značilne 
za propagando takratnih društev: z zabavnimi 
večeri in dramskimi predstavami.108 Na skavtski 
način organizirana prireditev je bila božićnica 
Kajevega stega, na kateri so obdarovali reveže. 
Božićnica je imela tipično podobo društvene 
prireditve s šaljivimi prizori, z glasbenimi točka- 
mi, z deklamacijami in z zakusko s prosto zaba- 
vo, ki je sledila protokolarnemu delu. Če bi po 
svoji sporočilnosti ob bok postavili skavtsko in 
sokolsko božićnico, potem bi hitro ugotovili, da 
so bile sokolske čisto interne in pri svojem mla- 
dem članstvu niso gojile karitativnega čuta. Te 
dejavnosti je slovensko skavtsko vodstvo kasne- 
je prepovedalo, a predvsem revnejši stegi so še 
vedno prirejali igre, da bi z njimi nekaj zasluži- 
li.I,,y 
Skavti Zmajevega stega so naredili poseben 
vtis na posebne goste ljubljanskega velesejma 
leta 1925, saj so jim razkazali Ljubljano in jih pos- 
premili do prenočišča. Tiho željo po posnema- 
nju pa so skavti vzbudili pri sovrstnikih, če so jih 
ob binkoštnih praznikih videli na taboru ob čr- 
nuškem mostu. Še posebej, ker je pred katerim 
visel njihov nov in prav umetniški prapor.110 Na 
tega so lahko naleteli še kar nekaj časa vsi meš- 
čani, ko so se sprehajali po Aleksandrovi cesti, 
saj je bil tam razstavljen skupaj z nagradami naj- 
boljšim trem vodom na stegovem tekmovanju.111 
Med številnimi idejami za propagando, ki so 
bližje skavtski ideji, so bile ptičje krmilnice, ki jih 
je po Kamniku razobesil Kamniški steg skavtov 
in planink. Da je bilo bistvo propagande, biti bli- 
zu javnosti, so vedeli celjski skavti. Ti so organi- 
zirali dežurno službo na celjskem mestnem po- 
kopališču za 1. november, kjer so se zbrali vsi 
meščani in kjer so prižigali skavtsko svečo.112 Ko 
so vabili na predavanji Pavla Kunaverja s po- 
menljivim naslovom Iz romantike skavtskega 
življenja, so javnost opozarjali, da si dovolj zgo- 
daj priskrbi vstopnice za kino Matica, saj so bili 
prepričani, da jih bo zaradi prevelikega zanima- 
nja zmanjkalo.113 Ko je skavtska župa konec 30-ih 
let dopolnjevala svojo zbirko slik s slikami iz 
108 Čeprav je osamljene primere najti tudi med skavtskimi 
enotami, pa se skavtska župa s tem ni strinjala. 
109 Vodja 1939/40, št. 3 in št. 11/12. Lokalne skavtske enote 
so si večkrat po svoje razlagale in sprejemale skavtski 
način življenja. 
"° Slovenski narod, 23. 5. 1926. 
111 Slovenski narod, 3- 6. 1926. 
skavtskega življenja, je to počela zato, da bi bila 
njena propaganda na skioptičnih predavanjih 
po Sloveniji še bolj uspešna. Prikazovanje slabe 
vzgoje, ki jo je ponazarjala podoba zanemarjene 
mladine s cigareti v ustih, je bila sestavni del 
skavtske propagande na teh predavanjih. 
Višek prizadevanj za potrditev vzgojne moči je 
predstavljal pojav skavtske ideje v meščanskih 
bontonih, ki so v tem času še veljali kot pripo- 
moček za vzgajanje meščanske etike. Starši so 
našli skavtstvo med športi, za katere je bilo zna- 
čilno, da so krepili otrokovo telo in njegovo ra- 
zumevanje narave. Ko pa so pisci v zavesti meš- 
čanske skrbi za »skromno« potomstvo dodali še: 
»Staršem je svetovati, da dovolijo otrokom pri- 
sostvovati skavtom, posebej, če sami nimajo do- 
volj časa, da bi hodili na daljše izlete,«"* so zade- 
li v srž meščanske družbe.115 
Prav po zaslugi skavtov so taborjenja postala 
sestavni del v delovanju marsikatere organizaci- 
je, tudi čisto katoliške, ki se je zlasti v 30-ih letih 
začela ukvarjati z mladimi: »Počitniška taborje- 
nja so danes postala času primerno sredstvo za 
pridobivanje mladine«}^ Zaradi svoje široke 
ideje so skavtstvo za svojega vzele različne poli- 
tične opcije. Posebej je bilo pomembno, da ga je 
sprejelo meščanstvo. Poletnim oddihom so po- 
potnico dale misli romantičnih duš: »Ven iz za- 
buhlih mest in trgov, ven iz slabih druščin in 
stran od plitvih zabav,«117 ki so starše vedno pre- 
pričale. Trdoživost in zdravje, ki so ga pridobili 
skavti na svojih aktivnostih, so ti radi poudarjali 
na predstavitvah gibanja ali v poročilih o aktiv- 
nostih. Sivi volk je zanimanje mladih usmeril tu- 
di na skavtske igre, »ki zahtevajo samostojnosti, 
spretnosti in marsičesa, česar mehkužci v me- 
stih ne poznajo.«"8 Prav zato je starešina sloven- 
skih skavtov večkrat pozval vse učitelje, duhov- 
nike in profesorje, da začnejo organizirati skavte 
in tako podirati stereotip o Slovencih kot narodu 
pijancev. Organiziranje skavtov v vseh sloven- 
skih krajih bi (po njegovem mnenju) lahko reši- 
lo prihodnost domovine. 
112 Tom - tom, 1939, št. 2. 
/w Slovenski narod, 9. 1. 1927. 
114 Mikič, O četništvu ..., str. 4. 
115 V dnevniku Pavla Kunaverja, kije radovednim gledal- 
cem odstrt le za "pokušino" pod varnim zavetjem raz- 
stavne vitrine, lahko ob opisu nekega tabora najprej 
preberemo, kako so bili dečki ob njegovem obisku tabo- 
ra zdravi in veseli. 
116 Tabor v kraljestvu Stola, letak 1938. 
117 Kunaver, Med skavti, v: Razori, 1933/34, str. 16 (v na- 
daljevanju: Kunavcr, Med skavti...,). 
1,8 Kunaver, Med skavti..., str. 17. 
VSE ZA ZGODOVINO 
72 ZGODOVINA ZA VSE 
Posebno propagandno funkcijo je imel tudi 
starešina, ki naj bi bil izbran med uglednimi ose- 
bami v kraju in ki ni bil politično aktiven. Župni 
načelnik, ki je moral biti aktiven skavt, je prav ta- 
ko skrbel za propagando organizacije. Ivan Pen- 
gov, drugi izmed dveh župnih starešin, je v na- 
govoru skavtskim starešinam na letni skupščini 
1940 tik pred drugo svetovno vojno dejal: »Ugo- 
toviti moram le to, da skavtizem še vedno ne uži- 
va pri nas tistega položaja, ki mu gre, in da 
vkljub vsemu še vedno veljajo bučna in široka 
gesla ter tako ali drugače pobarvani vihrajoči 
prapori, kakor tiho, skromno, vestno in požrtvo- 
valno delo slovenskega in jugoslovanskega 
skavtizma.«w Predstavljati skavte je bila ena od 
nalog župnega odbora in to nalogo so energični 
načelniki in zanesenjaki vestno opravljali. Poleg 
pionirskih prispevkov kasnejšega gozdovnika 
Črtomirja Zorca je svoj delček k propagandi pri- 
stavil tudi oče treh skavtov - Fran Milčinski. Kar 
so za svojo slavo storili skavti med svojimi sošol- 
ci na meščanskih šolah, to sta za njihove očete in 
skrbnike storila Fran Milčinski in med meščani 
cenjen Pavel Kunaver, prvi načelnik slovenskih 
skavtov. V skavtskem življenju poimenovan Sivi 
volk je bil po duši romantik in že po svojem po- 
klicu naravoslovec. Srce ga je vleklo v naravo na 
svež zrak, »katerega vse leto sicer v šolah tako po- 
grešamo,«120 njegova romantična duša pa je proi- 
zvedla marsikateri priročen članek o skavtih, ki 
se je pojavil v vseh mladinskih listih in redno tu- 
di v Slovenskem narodu. V vsakem trenutku je 
znal povedati, da je »priroda vzgojiteljica in širo- 
ko odprta knjiga, ki seje ne naveličaš brati.«121 
Skavtsko organizacijo pa je pojmoval več kot to, 
imel jo je za najboljšo vzgojno metodo in je zato 
velikokrat obžaloval dejstvo, da se »Slovenci tej 
prevažni organizaciji niso dovolj posvetili in je 
zlasti malo vzgojiteljev najti med skavti.«122 
»Vabljiva taborjenja, izleti in morebiti tudi sli- 
koviti kroj s širokim klobukom in dolgo palico, 
vse to je zanimalo tudi pisateljeve sinove in naj- 
prej starejši, za njim pa še mlajša dva, so se zače- 
li z očetom pogajati, da jim dovoli vstop med 
skavte.«ni Tako se začenja zgodba o Skavtu Petru 
Frana Milčinskega, drugega velikega občudoval- 
ca skavtov. S svojimi podlistki je mladi organiza- 
119 Vodja, 1940, št 11/12. 
120 Sivi volk, Skavtski tabor v Bohinju, Mladi Junak 1925/ 
26, str. 26. 
121 Slovenski narod, 28. 2. 1926. 
122 Ibidem. 
;2-? Spremna beseda Brede Milčinski Slodnjak (najstarejše 
hčere Milčinskega) v Skavtu Petru, MK, Ljubljana 1975. 
ciji ustvaril veliko reklamo, skavt Peter pa je še 
med skavti postal sinonim za izvidnika. 
Skavt Peter ponuja zgodovinarju pogled od 
strani, pogled tistega, ki ga je skavtstvo prek iz- 
kušenj sinov vpletlo v način družbene konsoli- 
dacije. Mladinska gibanja so bila nekaj novega in 
zahtevnih staršev ni bilo vedno lahko prepričati. 
Če pa je imel starosta skavtov pred sabo še mla- 
dinskega sodnika, pa je bilo še toliko težje. A po 
svoje tudi lažje, ko se je strokovnjak prepričal o 
učinkovitosti metode, ki jo je nova organizacija 
zagovarjala. 
Nekateri starši so bili hitreje prepričljivi. Hitro 
so podlegli čarom organizacije, ki je zagotavljala 
otrokom tri tedne počitnic in to pod nadzorom 
ter v »zdravilnem objemu« narave. Naravo bi 
otroci sicer doživeli le pri sorodnikih na deželi, 
teh pa ni imel vsak meščan. Za premožnejše 
meščane je bil poletni tabor zagotovo rešitev 
pred prevelikim vplivom domače služkinje, ki je 
že zaradi narave svojega dela preživela več časa 
z meščanskimi otroki. O pomenu kmečkega 
okolja za razvoj otroka je šaljivo pripovedoval 
Milčinski v Ptičkih brez gnezda: »'Toda konec 
koncev je le najin sin in ne njen - ali naj vse živ- 
ljenje kida gnoj in krave pase?' Čevljar je pritr- 
dil: 'Midva sva mestna, fant je tudi mesten, zato 
spada v mesto in ne na kmete. ' 'Sajga nisva dala 
rada od hiše, 'je nadaljevala mojstrica, 'toda kaj 
sva hotela: v tovarno sem hodila...«124 
Milčinski se je dobro poglobil v skavtsko orga- 
nizacijo, ki je staršem zagotavljala, da jim'lahko 
pomaga streti še en velik oreh vzgoje njihovega 
otroka. Šolski izkazi, ki jih je Milčinski uporabil 
kot vzrok za okušanje belega sveta fantom - ptič- 
kom brez gnezda, so bili večna skrb meščanskih 
staršev. Šola in izobrazba sta bili večini mešča- 
nov vstopnica v svet, v katerem so kot državni 
uslužbenci živeli. Če bi se dogajalo, da bi njihovi 
otroci iz šole, ki je še vedno predstavljala luksuz, 
prinašali slabe ocene, potem bi se kaj hitro med 
grešnimi kozli znašli tudi skavti. Zato so bili do- 
bri šolski redi večna skrb skavtskih vodij in vods- 
tvo župe je priporočalo, da slabe dijake skavtski 
voditelji pošljejo na »prisilni dopust.«125 
Planinke, imenovane po roži planinki, je bilo 
še težje odtrgati od varnega zavetja doma in 
124 Fran Milčinski, Ptički brez gnezda, MK, Ljubljana 1995, 
str. 25. 
12$ Vodja, št. 5, 1940. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 73 
skrbnih meščanskih gospa, ki so trdno bedele 
nad vzgojo svojih hčera. Čeprav so planinke ve- 
lik poudarek v skavtski vzgoji posvečale vzgoji 
za matere in žene, so bile meščanske matere pre- 
cej skeptične, preden so svoje hčere poslale na 
izlet voda ali taborjenje. 
»Taka družba nima slabih misli«126 
ali o vrednotah skavtskega gibanja 
Skavti so po svojem ustanovitelju in prvi skavt- 
ski organizaciji prevzeli vse elemente, ki uteme- 
ljujejo skavtsko gibanje. Del skavtske metode so 
tudi skavtski zakoni. Vrednote so skavti črpali iz 
obljube in zakonov.127 Zato so novinci postali 
pravi skavti šele, ko so dali obljubo, s katero so 
sprejeli vrednote gibanja. Da so skavti poznali 
osnovna načela, so morali še pred obljubo nare- 
diti izpit tretjega reda, ki je od skavta zahteval 
teoretično in praktično znanje. Teoretično zna- 
nje se je začelo pri besedilu skavtskih zakonov 
in končalo pri začetkih skavtskega gibanja, prak- 
tično pa je vsebovalo vse od prve pomoči do ne- 
tenja ognja. Večino stvari se je skavt naučil z de- 
lom in z opazovanjem starejših bratov. Tisti og- 
njeni krst, ki je resnično iz dečka napravil skavta, 
je bil tabor: »Na taboru mora vsak skavt doživeti 
svoje pravo skavtizem in spoznati smoter in na- 
men skavtskega življenja.«•8 
Jugoslovanski dodatek k skavtskim zakonom 
je bil, da je skavt vzdržen in ne kadi. Prepoved, ki 
jo je sicer skoraj nevidno prinašal ta skavtski za- 
kon, ni bila čisto v skladu z osnovno skavtsko 
idejo, saj je ta odklanjala prepovedi.129 Taka for- 
mulacija skavtskega zakona je bila povezana z 
začetki skavtskega gibanja v kraljevini Srbiji 
pred 1. svetovno vojno, ki se je začenjalo pod 
okriljem Miloša Popovića in protialkoholnega 
gibanja.130 
126
 Bodanius, Knjiga o ..., str. 192. 
127 Vodja 1940, št 10/11 Skavtski zakoni so se glasili: Skavt 
vedno govori resnico; skavt je poslušen; skavt je kori- 
sten; skavt ljubi bližnjega in je brat vsakemu skavtu; 
skavt je vljuden in skromen; skavt ravna lepo z živalmi 
m prirodo, skavt je delaven in štedljiv; skavt je razpolo- 
žen in vedno dobre volje, skavt je vzdržen in ne kadi; 
skavt je čist v misli, besedi in dejanju. 
>2fi Tom - tom, 1938/39, št. 5/6. 
129 Pfi,n • ßaden - Powell, Priročnik za skavtske vodje, 
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, 
Ljubljana 1998. 
,-'° Narodna   enciklopedija   srbsko-hrvatsko-slovenačka, 
Zagreb 1928, s.v. skautizam. 
Skavtska vzgoja je temeljila tudi na redu in dis- 
ciplini, vrednotah, ki sta družbi, ki je preživela 
vojno, pomenili veliko. Da se brez discipline ne 
doseže ciljev, so vedno znova poudarjali tudi so- 
koli,131 malo manj pa se je to odražalo pri goz- 
dovnikih, ki so zagovarjali bolj demokratična na- 
čela.132 Že Pajer je videl v skavtizmu odrešitev za 
mestno mladino, ki je romantično »nervozna in 
le vetrovi tu in tam razpode sivo motno zagri- 
njalo, ki se dviga nad mesti. Hkrati pa je tudi 
vzgoja meščanske družbe na neprimerno nizki 
ravnisXii Poleg discipline je bila pomembna 
vrednota plemenitost, saj je posebej »povojna 
psihoza«134 mlade čisto zastrupila. 
Tako kot družba so tudi različni pisci, ki so 
predstavljali skavte, v svojih spisih skavtski me- 
todi dajali različne poudarke. Svoje ideale so 
skavti utrjevali na izletih, ki so jih pripravili ob 
vikendih, in na poletnih taborih. Na taborih so 
se klicali z gozdnimi imeni in zrli v toteme, ki so 
ta imena ponazarjali in hkrati pričali o miselnih 
in ročnih spretnostih avtorja. 
Ko so leta 1926 v ljubljanskih četah, poimeno- 
vanih po velikih imenih narodne zgodovine, Čr- 
tomirjevi in Matjaževi, izvedli trimesečno tek- 
movanje, so se izvidniki za tri nagrade potegova- 
li v vzorni urejenosti skavtske sobe, v številu izle- 
tov v naravo in v številu prenočitev z minimalni- 
mi življenjskimi pripomočki.135 
Sodobniki so videli v gibanju predvsem reši- 
tev mladih, ki jih je organizacija vzgajala do pol- 
noletnosti, do 24. leta, »koje človek vstopil v jav- 
no življenje, za katerega ga je ta organizacija 
vsestransko pripravljala.«1*6 Skavte naj bi giba- 
nje varovalo pred slabo družbo in jih vzgajalo v 
koristne državljane, planinke pa naj bi postale 
odgovorne matere in vestne gospodinje. 
Ker je skavtska organizacija kljub svoji odprto- 
sti gojila zvestobo Bogu, kralju in domovini, je 
bila sprejeta v katoliških krogih, saj je podpirala 
versko udejstvovanje svojih članov. Dravska 
skavtska župa je kot članica jugoslovanske skavt- 
ske organizacije podpirala tudi pravoslavnega 
kralja in kot kraljevino urejeno državo. Kot člani- 
«7 Sokolić 1940, str. 2. 
"2 Prim. Skavti..., str. 17. 
«•' Naši zapiski, 1913. 
¡34 Slovenski narod, 4. 1. 1925- 
'35 Slovenski narod, 23. 5- 1926. 
'36 Vinko Zaletel, Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva, 
Ljubljana 1933, str. 126. 
VSE ZA ZGODOVINO 
74 ZGODOVINA ZA VSE 
ca svetovne skavtske organizacije ni imela ideo- 
loških težav pri sprejemanju drugih ver. Težav 
pri sprejemanju kraljeve avtoritete ni bilo, ker je 
bil kralj častni član skavtov, pa tudi zvestoba do- 
movini in njenemu redu je bila sestavni del 
skavtske obljube.137 
Skavtski zakoni, ki so utemeljevali skavtsko 
vzgojo, so bili včasih za slovensko meščansko 
družbo še težko razumljivi. Zadrege s skavtskimi 
zakoni je na najbolj komičen način opisal Frido- 
lin Žolna, ki ga danes poznamo po njegovem 
pravem imenu Fran Milčinski. Ko se njegov 
skavt leta 1923 še ni imenoval Peter, je o njem 
satirično pisal: »Moj sin ima prijatelja, ime mu je 
Vinko, in mi je prišlo v spomin, daje bil ta Vinko 
izjavil, da k skavtom ne gre, ker imajo zakone. 
Že tedaj sem zaslutil, da ska vtski zakoniniso sla- 
doled in niso pečen kostanj. Zdaj so me zanima- 
li Uzakoni in sem vprašal, in naš skavt je dejal, 
da skavtski zakoni niso tajnost, in jih je pričel 
naštevati: prvič: Skavt ne laže! Ustavil sem ga. 
Zdi se mi, že prvi zakon ni tak, da bi se moglo 
mimo brez pomisleka. Sveta cerkev je jako mo- 
dra in vendar ni kratko malo laži sprejela med 
grehe. V posvetnem življenju ima laž jako važno 
vlogo. Lažejo se na najodličnejših mestih in se 
ne lažejo za kratek čas, nego, izvršujoč svojo 
bridko službo, in sploh prosim: ko pravim, da la- 
žejo ni to nič razžaljivega - služba je služba in 
take stvari seje treba naučiti in jo znati.«138 
Čeprav so bili skavtski zakoni primerni tudi za 
slovensko družbeno stvarnost, je načelo skavt- 
skega zakona o varstvu narave zbudilo še največ 
polemik. Skavt ravna lepo z živalmi in naravo, je 
bil šesti skavtski zakon. Ta zakon je bil med slo- 
venskimi ljubitelji narave in njenih čarov ugod- 
no sprejet, čeprav ta problematika ni bila tako 
popularna kot v zibelki skavtstva - Angliji.139 Pe- 
dagoge je usmerjala tudi država, saj so morali o 
varovanju koristnih živali učiti naraščaj. Ekološ- 
ko katastrofo140 - kot so zapisali pisci skavtske 
137 Sploh če je šlo za popularno gibanje v politični zavezni- 
ci — Angliji, ki je ustanovitelju skavtov podelila leta 
1931 plemiški naslov. 
138 Slovenski narod, 11. 11. 1923, Fridolin Žolna, Skavt. 
139 Več o varstvu živali na Slovenskem do 1. svetovne vojne 
primerjaj. Dragica Čeč, Pruski kralj Friderik II. in njegovi 
vrabci, v Zgodovina za vse, št. 1, Celje 2000. Treba je 
poudariti, daje v pedagogiki obveljalo prepričanje, daje 
vsak deček, ki muči živali, potencialni ropar in morilec. 
140 Beseda ekologija je bila v času, koje živel, že izumljena, 
a se ni uporabljala za označevanje takšnih aktivnosti. 
(Prim.: Ferry,  Novi ekološki red, Krtina, Ljubljana 
zgodovine,141 se tako težko pojmuje kot enega 
glavnih vzrokov za nastanek skavtov na Sloven- 
skem. 
Da so meščani izgubili stik z naravo opozarja 
tudi Bevk v svojem bontonu, a to se je dogajalo 
konec tridesetih let, ko so skavti na Slovenskem 
delovali že dobrih 15 let: »Meščani naj vedo, da 
se kmetje njihovih izletov pogosto bojijo kot ko- 
bilic. Kmetu ne delajo samo škodo, ampak tudi 
žalijo njegov čut do prirode. Tega je meščan v 
veliki meri že izgubil.^2 Takrat so skavti že »po- 
teptali« ta meščanski stereotip in drugi dirigent 
meščanskega bontona - Bodanius je že nekaj 
časa skavtom priznaval, da so »pri meščanih in 
pri kmetih na dobrem glasu, ker vse za seboj pos- 
pravijo. Zakaj voditelji pazijo, da mladi skavtje 
za seboj pospravijo vso nesnago in vse odpadke, 
da ne poteptajo travnikov, da ne delajo škode po 
poljih... «14} 
Zusammenfassung 
WIE DER PFADFINDER PETER VOM LEBEN 
LERNTE 
Im zweiten Jahrzehnt des 20. Jahrhunderts 
versetzte das Pfadfindertum den europäischen 
Raum in große Begeisterung. Verschiedene eu- 
ropäische Traditionen nahmen das Pfadfinder- 
tum auf ihre eigene Art auf und begannen es zu 
verbreiten. Für das Gebiet, das in weiterer Folge 
von der Organisation „Savezskauta Jugoslavije" 
(„Bund der Pfadfinder Jugoslawiens")' abge- 
deckt wurde, war charakteristisch, daß der Ein- 
tritt der Jugend in verschiedene Vereine streng 
überwacht und wiederholt vereitelt wurde. In 
Serbien konnte sich die Pfadfinderbewegung 
planmäßig entwickeln, gemäß den Richtlinien 
des englischen Gründers der Pfadfinder Baden 
Powell. Die Pfadfinderbewegung stützte sich auf 
den Staat und auf den Verein gegen den Alkoho- 
lismus. Die Kroaten begannen, Jugendliche, die 
nichts zu tun hatten, pädagogisch zu entdecken, 
und boten diesen Jugendlichen nach Art der 
Sokol-Turnvereine verschiedene Ausflüge, die 
bald mit der neuen „pädagogischen" Methode 
1998 in Donald Worster, The Nature's Economy, A Hi- 
story of Ecological Ideas, Cambridge University Press, 
Cambridge 1990). 
141 Prim: Skavti..., str. 5- 
142 France Bevk, Lepo vedenje, Gorica 1938, str. 84. 
143 Bodanius, Knjiga o ..., str. 191. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 75 
des Pfadfindertums verbunden wurden. An der 
Spitze ihrer „Đačka izletna družba" („Ausflugs- 
verein für Schüler") standen gemäß der gelten- 
den Gesetzgebung Schullehrer. Die slowenische 
Pädagogik nahm die Pfadfinderbewegung auf, 
zunächst zwar etwas verständnislos und in der 
Hoffnung auf eine bessere Zukunft für die Mit- 
telschüler, die sich in den Wirren des Ersten 
Weltkrieges nicht zurechtfanden. Auch die Pra- 
ger fortschrittliche Studentenschaft nahm die 
Pfadfinderbewegung auf, besonders der Ro- 
mantiker Hinko Pajer. Die Sokol-Vereine, die 
sich vor dem Ersten Weltkrieg rückläufig ent- 
wickelten, waren mit ihren eigenen Problemen 
beschäftigt. Der Landeshauptmann als Dirigent 
der Schulpolitik und derjenige, der die Vereins- 
tätigkeit der Schüler bestimmte, war vor allem 
mit der Frage beschäftigt, wer in den Schulen 
den Turnunterricht durchführen sollte, nach- 
dem er das Recht dazu der allzu nationalen 
Sokol-Bewegung genommen hatte. 
Nach dem Krieg war die Konfusion noch grö- 
ßer. Die Sokoli, die stärkste Bewegung im Sport, 
begannen sich unter großen Schwierigkeiten in 
einen jugoslawischen Verband zu vereinen. An 
die führenden Stellen in der Sokol-Organisation 
kamen Staatsbeamte, vor allem Serben, und die 
Leitung übernahm ein begeisterter Pfadfinder. 
Daher begann seit dem Jahr 1919 in der Sokol- 
Organisation eine Debatte darüber, ob die 
Sokoli dem schwachen Interesse für den Sokol- 
Nachwuchs dadurch begegnen sollten, daß sie 
für den Nachwuchs innerhalb der Sokol-Organi- 
sation das Pfadfindertum einführen. Im Kampf 
der Ideologien siegte 1922 die traditionelle slo- 
wenische Sokol-Bewegung nach M. Tyrs. Bereits 
ein Jahr zuvor, 1921, entstand die jugoslawische 
Pfadfinderorganisation. 1922 findet man auch in 
Slowenien erste Ansätze der neuen Bewegung. 
Unter dem Taktstock der serbischen Methode 
und der amerikanischen Erfahrungen wurden 
die Pfadfinder in Celje von einem russischen 
Emigranten erzogen, während die begeisterten 
Mittelschüler in Ljubljana von einem tschechi- 
schen Pfadfinder, polnischen Ausbildnern und 
heimischen Intellektuellen gebändigt wurden. 
Zu Beginn des Jahres 1923 wurde die Dachorga- 
nisation der Pfadfinder gegründet, die in Unter- 
organisationen gegliedert war. Nach dem Vor- 
bild der serbischen und bosnischen Pfadfinder 
halfen die slowenischen Pfadfinder als Freiwilli- 
ge bei der Organisation der Versorgung anläß- 
lich einer großen katholischen Versammlung 
1923. 
Die Pfadfinderorganisation umfaßte ein breites 
Spektrum von menschlichen Aktivitäten, denen 
sie sich auf verschiedene Arten anpaßte und sie 
nachahmte. Das Auftauchen von Pfadfindern in 
der Literatur der Zwischenkriegszeit beweist, daß 
die Organisation mehr war als nur ein Zirkel von 
Schwärmern. Man muß aber hinzufügen, daß 
auch andere Jugendorganisationen, vor allem die 
Sokoli, in dieser Literatur vorkamen. Das sloweni- 
sche Pfadfindertum beinhaltete anfangs Elemen- 
te verschiedener Pfadfinderbewegungen, von 
der polnischen, die gemeinsam mit Pfadfinder- 
Anfängern in England lernte, bis zu der tschechi- 
schen, die sich auch damit befaßte, wie die pa- 
triotische Pfadfinderbewegung in die heimische 
Sokol-Bewegung einzuordnen wäre. Auch von 
den Serben und Kroaten lernte man. Als die slo- 
wenische Pfadfinderorganisation noch keine ei- 
genen Ratgeber herausgegeben hatte, behalf 
man sich mit Ratgebern der erwähnten anderen 
Organisationen. Die slowenischen Führer und 
Ideologen der Pfadfinder wurden zunehmend 
mit der Bewegung vertraut und bauten sie aus. 
Dazu trug auch die Konkurrenz des 1925 gegrün- 
deten Vereins „Združenje tabornikov Slovenije" 
(„Verband der Pfadfinder Sloweniens") bei. So er- 
kannte die slowenische Pfadfinderorganisation 
bereits 1930, daß die jugoslawischen Pfadfinder- 
zeitschriften nicht mehr den Erfordernissen der 
slowenischen Öffentlichkeit entsprachen, und 
versuchte deshalb eigene Zeitschriften herauszu- 
geben. 
Ein Charakteristikum des alten Jugoslawien 
waren Massenmanifestationen, die in den 
Schachteln der Fotografen und der Erinnerung 
der Kameras dauerhaft verwahrt wurden. Den 
feierlichen „Umzügen" der Volkstrachten und 
der Sokoli schlössen sich auch die Pfadfinder in 
ihren Uniformen an, deren Hüte und Stöcke sie 
von den Sokoli klar unterschieden. 
Die Begeisterung über das Pfadfindertum 
wurde in den Städten von Lehrern und Beamten 
geschürt, von denen auch in der Nachkriegszeit 
das Vereinsleben noch abhängig war. Die beste 
Propaganda waren Lager, die auch das weniger 
urbane Slowenien erreichten und in kleineren 
Orten die Pfadfinderbegeisterung entfachten. 
Das öffentliche Auftreten, Sommerlager und 
zahlreiche humanitäre Aktionen, darunter die 
besonders gut aufgenommenen Weihnachts- 
bescherungen für Kinder, vergrößerten das In- 
teresse für die Pfadfinderorganisation in den ur- 
banen Zentren und deren Führungskreisen. 
VSE ZA ZGODOVINO 
76 ZGODOVINA ZA VSE 
Die Bewegung konnte allen Weltanschauun- 
gen entsprechen, da sie sich mit ihrer humanitä- 
ren Tätigkeit und religiösen Praxis den katholi- 
schen Kreisen annäherte, während sie aufgrund 
des Sports und der Sorge für die Jugend den al- 
ten liberalen Kreisen des slowenischen Bürger- 
tums nahekam. Genau das unterschied das slo- 
wenische Pfadfindertum vom englischen, das 
den Denkweisen der Mittelschicht entsprungen 
war, die keine so scharfen Grenzen zu anderen 
gesellschaftlichen Gruppen zog wie das unter 
dem slowenischen Bürgertum nach dem Krieg 
noch der Fall war.1 Am größten war die 
Pfadfinderbegeisterung bei jenen, die profes- 
sionell oder privat besondere Sorge und Zunei- 
gung gegenüber der Jugend verspürten. 
Mit ihren Prinzipien drang die Pfadfinder- 
organisation oft unbemerkt, aber für ihre Mit- 
glieder und Enthusiasten zur Genüge erfolg- 
reich in die Öffentlichkeit. Sie erzog einen neu- 
en Kader von fähigen Personen, die häufig aus 
bürgerlichen Kreisen stammten, denen die füh- 
rende Rolle in der Gesellschaft zugedacht war. 
Andere Vereine übernahmen Elemente der 
Pfadfinderarbeit, während die Pfadfinder wie- 
derum Arbeitsweisen übernahmen, die ihre 
Führer in anderen Vereinen kennengelernt hat- 
ten. 
Vgl.: Gillis, Mladina.. 
VSE ZA ZGODOVINO