geo9 OVITEK.qxd 5.2.2009 14:19 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 VNIKI RODNOSTNEGA OBNA[ANJA V SLOVENIJI DEJA DEJAVNIKI DAMIR JOSIPOVI^ RODNOSTNEGA ISBN 961-6500-67-8 OBNA[ANJA 9 V SLOVENIJI 9 6 1 6 9 7 8 8 7 6 0 0 5 DAMIR JOSIPOVI^ pred_zalist_9.qxd 5.2.2009 14:20 Page 1 Damir Josipovi~ Naziv: mag., univerzitetni diplomirani geograf, asistent z magisterijem Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 27 34 Telefon: +386 (0)1 200 27 29 E-po{ta: damir.josipovic@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam/damir.htm Rodil se je leta 1971 v Murski Soboti. V Prekmurju je preìvel ve~ino svojega otro{tva. Po preselitvi v Ljubljano je tam kon~al osnovno in srednjo {olo. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1998 diplomiral z nalogo »Zgornje Obkolpje: politi~no geografski oris obmejnega obmo~ja v Sloveniji in na Hrva{kem«, leta 2002 magistriral z delom »Geografske zna~ilnosti rodnosti v izbranih obmo~jih Slovenije« in istega leta vpisal doktorski {tudij. Leta 1999 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na In{titutu za geografijo, ki se je leta 2002 priklju~il Geografskemu in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova bibliografija je sestavljena iz znanstvenih in strokovnih ~lankov ter prispevkov na znanstvenih konferencah s podro~ja demogeografije, demografije, politi~ne geografije in socialne geografije, {e posebej s podro~ja rodnosti, migracij in etni~nosti. Med letoma 2000 in 2004 je bil tajnik Zveze geografskih dru{tev Slovenije, med letoma 2000 in 2003 pa upravnik strokovne revije Geografski obzornik. Od leta 2002 je ~lan geografske komisije za ocenjevanje srednje{olskih in osnovno{olskih raziskovalnih nalog dijakov in u~encev pri Zvezi za ohranjanje tehni~ne kulture Slovenije. Leta 2004 je za udejstvovanje v stanovski organizaciji prejel Pohvalo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 DEJAVNIKI RODNOSTNEGA OBNA[ANJA V SLOVENIJI Damir Josipovi~ 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 DEJAVNIKI RODNOSTNEGA OBNA[ANJA V SLOVENIJI DAMIR JOSIPOVI^ LJUBLJANA 2004 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 DEJAVNIKI RODNOSTNEGA OBNA[ANJA V SLOVENIJI Damir Josipovi~ © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2004 Urednik: Drago Perko Recenzenta: Marjan Ravbar, Irena Ròman Kartografa: Jerneja Fridl, Damir Josipovi~ Fotograf: Damir Josipovi~ Prevajalec: Wayne J. D. Tuttle Lektorica: Tinka Seli~ Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik zalòbe: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Collegium graphicum d. o. o. Naslovnica: V Sloveniji se è ve~ kot dve desetletji rodi premalo otrok, ki bi nadomestili generacije v odha-janju. Prenizka rodnost lahko pripelje do hudih medgeneracijskih konfliktov. Naloga dràve je, da ustvarja mònosti za oblikovanje pravi~nej{e drùbe, ki bo skupna bremena ~imbolj enakomerno porazdelila na vse skupine prebivalstva. Izid publikacije je podprlo Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 314.3(497.4) JOSIPOVI^, Damir Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji / [[avtor besedila in] fotograf] Damir Josipovi~ ; [kartografa Jerneja Fridl, Damir Josipovi~ ; prevajalec Wayne J. D. Tuttle]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2004. – (Geografija Slovenije ; 9) ISBN 961-6500-67-8 216482048 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 DEJAVNIKI RODNOSTNEGA OBNA[ANJA V SLOVENIJI Damir Josipovi~ UDK: 314.3(497.4) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Raziskava obravnava dejavnike rodnostnega obna{anja v Sloveniji. Analizo na ravni Slovenije dopol-njuje empiri~na raziskava na treh vzor~nih obmo~jih, sintezno pa ju zaokroùjejo zaklju~ki in medsebojne primerjave ter primerjave z dràvno ravnjo. Vzor~na obmo~ja (Prekmurje, Zasavje in obmo~je Upravne enote Domàle) predstavljajo tri glavne tipe regionalnogeografske strukture Slovenije s poudarkom na socioekonomski strukturi. Raziskava se ~asovno nana{a na obdobje druge demografske tranzicije v Sloveniji, ki se je za~ela po letu 1980 in {e traja. Poudarek je na aktualnem stanju razvoja rodnosti v Sloveniji in na izbranih obmo~jih. To je bilo tudi izhodi{~e ve~ine primerjav za ugotavljanje vloge razli~nih dejavnikov pri oblikovanju rodnostnega obna{anja in mònosti geografskega pristopa pri preu- ~evanju rodnostne problematike. Posebej nas je zanimal vpliv geografskih dejavnikov na rodnostno obna{anje. Delo sestavlja ve~ sklopov. V metodolo{kem delu so predstavljene glavne metode dela in izbrani demografski ter socioekonomski kazalniki. Predstavljeno je tudi terensko delo, ki smo ga v obliki anketiranja izvedli na vzor~nih obmo~jih. V teoretskem delu izpostavljamo temeljna teoretska izhodi{~a. Poudarek je na novej{i teoriji s podro~ja rodnosti. Prikazani so geografski vidiki preu~evanja rodnosti in nekatere interdisciplinarne povezave pri preu~evanju rodnosti oziroma rodnostnega obna{anja. Analitsko-empiri~ni del je sestavljen iz analize uradnih statisti~nih podatkov in analize anketnih podatkov. Z analizo uradnih statisti~nih podatkov smo èleli ugotoviti vlogo izbranih dejavnikov v rodnostnem obna{anju prebivalstva izbranih obmo~ij. Anketiranje na terenu smo usmerili v pridobivanje dodatnih podatkov, ki jih uradna statistika ne beleì. Podatke ankete smo uporabili za poglobljeno analizo in za primerjavo z ugotovitvami analize uradnih statisti~nih podatkov. V zaklju~ku so povzete glavne ugotovitve analize uradnih statisti~nih podatkov in podatkov terenske ankete. V okoli{~inah moderne reprodukcije prebivalstva so tudi na na{ih izbranih obmo~jih nastopile razmere, ko se prebivalstvo generacijsko ne obnavlja v zadostni meri. Pri oblikovanju rodnostnega obna{anja ima poleg ostalih dejavnikov pomembno vlogo tudi geografski prostor, ki se pod vplivom sprememb v rodnostnem obna{anju tudi sam intenzivno spreminja. KLJU^NE BESEDE demogeografija, geografija prebivalstva, demografija, rodnost, rodnostno obna{anje, dejavniki rodnosti, determinante rodnosti, regionalne razlike, Prekmurje, Zasavje, Domàle, Slovenija ABSTRACT The factors of fertility behaviour in Slovenia The present research considers factors of fertility behaviour in Slovenia. The analysis of the whole territory of Slovenia is complemented with the empirical research including a fieldwork in three sample regions, all of it being rounded off with the synthesis in a form of conclusions and mutual comparisons. Sample regions (Prekmurje, Zasavje in obmo~je upravne enote Domàle) represent three main types of regional-geographic structure based on socio-economical structure of Slovenia. The research temporally coincides with the period of second demographic transition in Slovenia commencing after 1980. The emphasis was put on recent development of fertility in Slovenia and sample regions. That was also a starting point of most comparisons evaluating the role of various factors in shaping fertility behaviour as well 5 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ as possibilities of geographical approach to fertility research. In this sense the influence of geographical factors of fertility was of particular interest. The work is consisted of various sections. Main methods and selected demographical and socio-economical indicators are presented in the methodological part. The fieldwork in a form of inquiry in sample regions was also presented in this part. The main theoretical starting points are presented in theoretical part. The emphasis was put on newer theory in a field of fertility studies. The geographical aspect of fertility research and some interdisciplinary linkages in studying fertility and fertility behaviour were set out. Analytical-empirical part is consisted of both, analysis of official statistical data and analysis of data gathered with the inquiry. The analysis of official statistical data aimed at ascertaining the role of selected factors in shaping the fertility behaviour of population in sample regions. The field questionnaire aimed at collecting additional information not available or not gathered by official statistics. The inquiry data were then used for comparison with the findings based on official statistical data. The conclusion summarizes the main findings of the analysis of official statistical data and field inquiry data. In the circumstances of modern reproduction of population the new conditions emerged when the population in sample regions is not able to reach a simple reproduction level any more. Beside other factors the geographical space plays an important role in shaping fertility behaviour, and at the same time being constantly and intensively changed under the influence of changed fertility behaviour. KEYWORDS demogeography, population geography, demography, fertility, fertility behaviour, factors of fertility, determinants of fertility, regional disparities, Prekmurje, Zasavje, Domàle, Slovenia 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 VSEBINA 1 UVOD .......................................................................................................................................................................................................................................................................... 9 1.1 DEFINICIJA PROBLEMA .................................................................................................................................................................................................... 9 1.2 NAMEN IN CILJI .......................................................................................................................................................................................................................... 10 1.3 MESTO SLOVENIJE V SODOBNIH DEMOGRAFSKIH PROCESIH V EVROPI IN SVETU .... 11 1.4 IZBOR IN KRATKA PREDSTAVITEV VZOR^NIH OBMO^IJ ........................................................................................ 19 2 METODE .............................................................................................................................................................................................................................................................. 22 2.1 METODE DEMOGRAFSKE ANALIZE .......................................................................................................................................................... 23 2.1.1 TRANSVERZALNA IN LONGITUDINALNA ANALIZA .......................................................................................... 23 2.1.2 STATISTI^NE METODE V DEMOGRAFSKI ANALIZI .......................................................................................... 26 2.2 IZBOR KAZALNIKOV IN METODE NJIHOVEGA IZRA^UNAVANJA .................................................................. 27 2.2.1 KAZALNIKI RODNOSTI ................................................................................................................................................................................ 29 2.2.2 DRUGI KAZALNIKI ................................................................................................................................................................................................ 31 2.3 TERMINOLO[KA OPREDELITEV IN DEFINICIJE OSNOVNIH POJMOV ................................................ 32 2.4 VIRI STATISTI^NIH PODATKOV IN PROSTORSKE RAVNI PREU^EVANJA TER PRIMERJAV PODATKOV IN REZULTATOV ............................................................................................................................ 36 2.4.1 VPLIV ADMINISTRATIVNIH SPREMEMB IN REFORM NA PRIMERLJIVOST PODATKOV ...................................................................................................................................................... 37 2.5 ANKETIRANJE .............................................................................................................................................................................................................................. 37 2.5.1 CILJNA POPULACIJA ...................................................................................................................................................................................... 38 2.5.2 PRIPRAVA VPRA[ALNIKA ...................................................................................................................................................................... 38 2.5.3 IZVEDBA ANKETE ................................................................................................................................................................................................ 39 3 TEORETSKA IZHODI[^A .......................................................................................................................................................................................................... 40 3.1 DEFINICIJA IN PREDMET DEMOGRAFIJE ........................................................................................................................................ 41 3.2 POVEZAVE MED GEOGRAFIJO IN DEMOGRAFIJO TER DRUGIMI ZNANOSTMI .................... 42 3.2.1 ODNOS MED RODNOSTNIM OBNA[ANJEM IN PROSTOROM ........................................................ 44 3.2.2 ODNOS MED RODNOSTJO, POLITI^NO GEOGRAFIJO IN PREBIVALSTVENO POLITIKO .................................................................................................................................................. 45 3.3 APLIKACIJA BEHAVIORISTI^NOGEOGRAFSKEGA PRISTOPA PRI GEOGRAFSKEM [TUDIJU RODNOSTNEGA OBNA[ANJA ...................................................................................... 46 3.4 TEORETSKI OKVIR PREU^EVANJA RODNOSTI ...................................................................................................................... 50 3.4.1 TEORIJE ENEGA DEJAVNIKA RODNOSTI ...................................................................................................................... 52 3.4.2 KOMPLEKSNE TEORIJE ............................................................................................................................................................................ 53 3.4.3 NOVEJ[E TEORIJE S PODRO^JA RODNOSTI ........................................................................................................ 54 3.4.3.1 DRUGA DEMOGRAFSKA TRANZICIJA V EVROPI ...................................................................... 54 3.4.3.2 MIKROEKONOMSKA TEORIJA RODNOSTI .......................................................................................... 56 3.4.3.3 TEORIJA MEDGENERACIJSKEGA PRETOKA BLAGINJE ................................................ 57 3.4.4 TEORETSKI POGLEDI NA DEJAVNIKE RODNOSTI .......................................................................................... 58 3.4.4.1 NEPOSREDNI DEJAVNIKI RODNOSTI ........................................................................................................ 61 3.4.4.2 POSREDNI DEJAVNIKI RODNOSTI .................................................................................................................. 62 4 VREDNOTENJE REZULTATOV IN PRIMERJAVA MED OBMO^JI .................................................................................... 69 4.1 ANALIZA STATISTI^NIH PODATKOV ............................................................................................................................................................ 69 4.1.1 SKUPNO [TEVILO IN SPOL PREBIVALCEV ................................................................................................................ 69 4.1.2 MIGRACIJE KOT SESTAVINA MEHANSKEGA GIBANJA PREBIVALSTVA ........................ 71 4.1.2.1 U^INKI IMIGRACIJE V SLOVENIJI PO 2. SVETOVNI VOJNI ........................................ 74 4.1.3 NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA ...................................................................................................................................... 75 7 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 4.1.4 STAROSTNA STRUKTURA IZBRANIH PREBIVALSTEV .............................................................................. 78 4.1.5 CELOTNA RODNOST KOT SINTETI^NI IN STAROSTNO-SPECIFI^NE STOPNJE RODNOSTI KOT ANALITSKI KAZALNIK REZULTATA RODNOSTNEGA OBNA[ANJA PREBIVALSTVA .................................................................................................... 81 4.1.6 PRIMERJAVA NEKATERIH KULTURNIH IN SOCIOEKONOMSKIH ZNA^ILNOSTI IZBRANIH PREBIVALSTEV IN NJIHOVEGA RODNOSTNEGA OBNA[ANJA ................ 86 4.1.6.1 ETNI^NA STRUKTURA ........................................................................................................................................................ 87 4.1.6.2 VERSKA STRUKTURA .......................................................................................................................................................... 89 4.1.6.3 ZAPOSLITVENA STRUKTURA PREBIVALSTVA .............................................................................. 90 4.1.6.4 IZOBRAZBENA STRUKTURA IZBRANIH PREBIVALSTEV .............................................. 98 4.1.7 PRIMERJAVA U^INKOV RODNOSTNEGA OBNA[ANJA MED POSAMEZNIMI PROSTORSKIMI ENOTAMI .................................................................................................................................................................. 101 4.2 ANALIZA REZULTATOV ANKETE .................................................................................................................................................................... 104 4.2.1 DEMOGRAFSKA STRUKTURA ANKETIRANIH ...................................................................................................... 105 4.2.1.1 ZNA^ILNOSTI ANKETIRANIH PO STAROSTI IN SPOLU ................................................ 105 4.2.1.2 [TEVILO OTROK ANKETIRANIH STAR[EV ...................................................................................... 108 4.2.1.3 IZBRANE ZNA^ILNOSTI RODNOSTNEGA OBNA[ANJA ANKETIRANIH .............................................................................................................................................................................. 112 4.2.2 [IR[A DRU@BENOEKONOMSKA STRUKTURA ANKETIRANIH .................................................. 113 4.2.2.1 IZOBRAZBENA STRUKTURA ANKETIRANIH .................................................................................. 113 4.2.2.2 ETNI^NA STRUKTURA .................................................................................................................................................... 119 4.2.2.3 VERSKA STRUKTURA ...................................................................................................................................................... 123 4.2.2.4 VLOGA PRIHODKOV V RODNOSTNEM OBNA[ANJU ANKETIRANIH ...... 126 4.2.3 PSIHOLO[KI DEJAVNIKI RODNOSTNEGA OBNA[ANJA ...................................................................... 127 4.2.4 GEOGRAFSKI DEJAVNIKI RODNOSTNEGA OBNA[ANJA .................................................................. 130 5 ZAKLJU^EK ................................................................................................................................................................................................................................................ 132 5.1 SINTEZA ANALIZ STATISTI^NIH PODATKOV .............................................................................................................................. 132 5.2 SINTEZA ANALIZ ANKETNIH PODATKOV ........................................................................................................................................ 136 5.3 SKLEP .................................................................................................................................................................................................................................................... 139 6 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ................................................................................................................................................................................ 144 7 SEZNAM SLIK .......................................................................................................................................................................................................................................... 150 8 SEZNAM PREGLEDNIC ............................................................................................................................................................................................................ 152 9 PRILOGA: VPRA[ALNIK .......................................................................................................................................................................................................... 154 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 1 UVOD V Sloveniji se zadnji dve desetletji sre~ujemo z upadanjem {tevila rojstev pod raven, ki {e omogo- ~a enostavno reprodukcijo prebivalstva. Kljub temu se s to problematiko pri nas ni ukvarjalo veliko raziskovalcev. Zanimanje je nekoliko poraslo {ele z osamosvojitvijo Slovenije, ko se je marsikdo ustra- {il celo za narodov obstoj. V javnih ob~ilih je bilo precej povedanega in napisanega, raziskovalci so se za~eli bolj sistemati~no ukvarjati s problemom nizke rodnosti, a {e vedno lahko beremo, da slovenska dràva nima oblikovane celovite prebivalstvene politike. Kaj je temu vzrok, je tèko re~i, vsekakor pa se s {irjenjem in poglabljanjem znanja o reprodukciji prebivalstva mònosti za u~inkovito prebivalstveno politiko pove~ujejo. Zato smo si zadali nalogo, ki se nam zdi klju~na za razumevanje upadanja rodnosti pri nas. @elimo namre~ spoznati dana{nje razmere na podro~ju rodnosti ter dejavnike, ki vplivajo na ljudi, da se odlo~ajo za dolo~eno {tevilo otrok. Predvsem nas zanima vpliv geografskih oziroma objek-tivno merljivih socialnogeografskih dejavnikov. Ker je pri nas rodnost è dolgo podvrèna na~rtovanju in bolj ali manj odgovornemu star{evstvu, so se tudi osebne èlje in predstave o idealnem {tevilu otrok spremenile. To pomeni, da se je idealno oziroma zaèleno {tevilo otrok precej zmanj{alo, uresni~itev teh èlja pa se je zmanj{ala {e bolj. To je privedlo do zmanj{evanja rodnosti pod samoobnovitveni nivo, kar je è na~elo temelje normalnega prebivalstvenega razvoja ne le v Sloveniji pa~ pa tudi v ve~ini gospodarsko razvitej{ih dràv. Za spreminjanje sodobnih trendov na tem podro~ju je nujno poznavanje vzrokov in okoli{~in, ki so do njih pripeljali. [ele s poznavanjem dejavnikov lahko ustvarjamo razmere, ki bodo morda privedle do »normalizacije« na demografskem podro~ju. 1.1 DEFINICIJA PROBLEMA Zakaj govorimo o (pre)nizki rodnosti kot o problemu? Rodnost, ki dale~ zaostaja za generacijsko obnovo, je problemati~na z ve~ vidikov. Eden najpomembnej{ih je vidik neuravnoteène starostne strukture. Primanjkljaj v mlaj{ih starostnih skupinah med ostalim pomeni tudi okrnjeno obnovo aktivnega kontingenta prebivalstva. ^e se za~ne zmanj{evati ali usihati bazen za ~rpanje delovne sile, so lahko produkcijski procesi moteni, {e posebej na podro~jih, kjer robotizacija ni mogo~a. Da drùbenoekonomski sistem pri nas zahteva nemoteno reprodukcijo delovne sile, ni treba posebej poudarjati. @e beèn pogled na krizo pokojninskega sistema, ki sicer ni v celoti posledica staranja prebivalstva, kaè sliko ve~ajo~ega se {tevila vzdrèvanega prebivalstva in premajhnega dotoka v delovni kontingent. Dokler drùba in sistem funkcionirata po na~elu medgeneracijskega sporazuma, je za socialni mir nemoteno obnavljanje prebivalstva klju~nega pomena. Ob dana{njih svetovnih demografskih trendih upadanja najvi{jih stopenj rodnosti se ni mogo~e ve~ slepiti, da bodo takoimenovane deèle v razvoju ostale neiz~rpen vir delovne sile za demografsko depre-sijska obmo~ja. Spomnimo, da je è Keynes (1937) opozoril na problem upadanja {tevila prebivalcev in njegove posledice. Upadanje {tevila prebivalcev je bilo zanj realna perspektiva razvitih dràv. V takih okoli{~inah je mnogo tèje vzdrèvati gospodarsko rast in napredek kot v razmerah nara{~ajo~ega prebivalstva (Wertheimer-Baleti} 1999, 80–81). Pomen preu~evanja rodnosti ni le v potencialni skrbi za preìvetje nekega drùbenega sistema ali neke drùbe same. Gre tudi za legitimno pravico spoznavanja rodnosti kot pojava, ki je temelj na{ega obstoja ne glede na drùbenoekonomski sistem, v katerem ìvimo, in ne glede na filozofsko-ideolo{- ka razglabljanja o smislu na{ega obstoja. Vendar, ali ni ravno mònost kontrole nad lastnim {tevil~nim razvojem in zmònost usmerjanja neke vrste, ki je realno izgubila naravne sovrànike, ki bi nadzorovali njen {tevil~ni razvoj, tista razvojna stopnja, ki bi dejansko pomenila kvalitativno razliko v primerjavi s predhodno? V svojem delu »Kriza prenaseljenih obmo~ij« (Ballungsgebiete in der Krise) Frederic Vester opozarja ravno na problem nenadzorovane in ~ezmerne rasti prebivalstva, ki zlasti v svojih zgostitvenih obmo~jih destruktivno vpliva na okolje (Vester 1983; Vester 1991). Zmònost kontrole in usmerjanja prebivalstva pa ne pomeni zgolj enosmernega 9 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ procesa omejevanja {tevila rojstev. V dana{njih razmerah zoène reprodukcije ve~ine razvitih dràv pomeni predvsem ohranjanje dolo~enega {tevila prebivalstva v dinami~nem ravnovesju oziroma v {tevil~ni stagnaciji s ciljem uravnoteène starostne in spolne sestave. Te postavke so v skladu s Hansenovo teorijo stagnacije (1939), ki temelji na Keynesovih perspektivah prihodnjega upadanja {tevila prebivalstva (Wertheimer-Baleti} 1999, 82). Danes smo pri~a uresni~evanju teh napovedi. Seveda se lahko s filozofskega aspekta postavimo na stali{~e, da izumiranje ali izumrtje nekega naroda (v tem primeru Slovencev) ni ni~ tragi~nega, saj so etni~ne skupine in jeziki nastajali in izumirali skozi vso zgodovino ~love{tva. Vpra{anje v tej zvezi je druga~no: ali lahko kljub doseènemu drùbenoe-konomskemu razvoju dopustimo stihijski razvoj prebivalstva – glede na to, da Slovenija nima uzakonjene niti celovite druìnske politike niti prebivalstvene politike (na primer Mer{e 1998). Pri tem pomeni delno izjemo Zakon o star{evskem varstvu in druìnskih prejemkih (ULRS 97/2001). ^lovek si je z nara{~a-jo~im znanjem dovolil marsikateri poseg ne le v naravo pa~ pa tudi v lastno vrsto. Z vrsto posegov je razbil naravno zakonitost dinami~nega ravnovesja in {tevilo pripadnikov ~love{ke vrste je za~elo nara{- ~ati prek vseh meja na ra~un drugih vrst. S tem se je zmanj{evala biolo{ka pestrost. Menimo, da je to ~lovek dolàn popraviti, saj s svojim ravnanjem ogroà ìvljenje na Zemlji. Svoje prej{nje napake lahko do neke mere popravi z ustvarjanjem razmer, ki bodo stabilizirale {tevilo prebivalstva na nivoju, ki ga planet {e prenese. Eden najpomembnej{ih ciljev prihodnjega razvoja prebivalstva bo doseèn s stabilizacijo rodnosti na nizki, vendar samoobnovitveni ravni. 1.2 NAMEN IN CILJI Z rodnostjo oziroma z rodnostnim obna{anjem se je ukvarjalo in se ukvarja mnogo ved, a vsaka od njih ima svoje prednosti in omejitve ter domet, ki je posledica metodolo{kega pristopa in predmeta preu~evanja. Predmet geografije in specifi~nost geografske raziskovalne metode, predvsem pa njena sinteti~nost ter upo{tevanje izsledkov drugih ved omogo~ajo celostno preu~itev soodvisnosti elementov prostorsko-pokrajinskega kompleksa in njihovega u~inkovanja na preobrazbo pokrajine. Eden izmed pokrajinotvornih elementov je tudi prebivalstvo z vsemi svojimi sestavinami. Rodnost kot vitalna sestavina prebivalstva bistveno vpliva na razvoj prebivalstva, s tem pa tudi na njegov vpliv na pokrajino. S specifi~nostjo raziskovalnega pristopa lahko geografija pomembno prispeva k izpopolnjevanju odgovorov na vpra{anja, povezana z rodnostjo. Na rodnost in na rodnostno obna{anje vpliva cela vrsta dejavnikov, zato je kompleksnost pristopa pomemben mehanizem, ki lahko prepre~i preve~ enostransko tolma~enje izbrane problematike. Vplivi tu niso enosmerni, temve~ povratni. S spremembo enega dejavnika se spremeni celotna struktura nekega obmo~ja, ki v dolo~enem ~asovnem razdobju povratno vpliva. Tako imamo opravka s pomembnim elementom ekosistemskega ali kibernetskega na~ina razmi{ljanja, to pa so tako imenovane negativne ali pozitivne povratne zanke (Vester 1991, 38 in 52–55). V pri~ujo~em delu èlimo na geografski na~in z upo{tevanjem pokrajinsko-prostorske stvarnosti kot kompleksne celote opredeliti vlogo nekaterih dejavnikov pri oblikovanju rodnostnega obna{anja prebivalstva na vzor~nih obmo~jih Slovenije ter tako preveriti moèn doprinos geografije oziroma demogeografije splo{nim spoznanjem v zvezi z rodnostno problematiko. Ob tem se bomo osredoto~ili na obdobje po letu 1980, {e posebej pa na aktualno stanje razvoja rodnosti na izbranih obmo~jih in na primerjavo z dràvno ravnjo. Namen dela je tudi pridobiti uporabne rezultate, ki bi bili v pomo~ dràvnim institucijam pri oblikovanju ustreznih politik za prepre~evanje nadaljnjega staranja in posledi~no izumiranja prebivalstva Slovenije. Splo{ni cilji dela: • uporabiti metode demografske analize v demogeografiji na podro~ju rodnosti in rodnostnega obna{anja; • predstaviti najrelevantnej{e teorije s podro~ja preu~evanja rodnosti; • analizirati dostopne uradne statisti~ne podatke predvsem v obdobju po letu 1980 s poudarkom na aktualnem dogajanju na podro~ju rodnosti v Sloveniji; 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 • izvesti terensko anketiranje na izbranih treh obmo~jih ter s pomo~jo anketnih podatkov primerjati izbrana obmo~ja med seboj; • primerjati rezultate anketiranja z rezultati analize uradnih statisti~nih podatkov; • ugotoviti, ali se vzorci rodnostnega obna{anja v treh izbranih obmo~jih med seboj razlikujejo; • dati odgovor na vpra{anje, kako specifi~na regionalnogeografska struktura s poudarkom na drùbenogeografskih elementih nekega obmo~ja vpliva na rodnostno obna{anje lokalnega prebivalstva, oziroma ugotoviti, kak{no vlogo imajo izbrani elementi regionalne strukture pri razlikah v rodnostnem obna- {anju znotraj obmo~ij in med obmo~ji; • dokazati zvezo med geografskimi dejavniki in rodnostnim obna{anjem; • raz{iriti demogeografska spoznanja na podro~ju rodnosti; • dokazati, da se je geografija v okviru demogeografije na njej lasten na~in sposobna lotiti razlage problematike upadanja rojstev. 1.3 MESTO SLOVENIJE V SODOBNIH DEMOGRAFSKIH PROCESIH V EVROPI IN SVETU Slovenija je po demografskih gibanjih è dolgo podobna ve~ini evropskih dràv. To {e posebej velja za podro~je rodnosti, kateremu se bomo posvetili v tem poglavju. Po van de Kaajevi (1987) regio-nalizaciji je Slovenija kot del tedanje SFRJ spadala v skupino jùnoevropskih dràv (slika 1). Po stopnji demografskega razvoja v tako imenovani sekvenci v oblikovanju druìn pa je bila uvr{~ena v drugo skupino skupaj s Portugalsko, [panijo, Malto in Gr~ijo (Kaa 1987). Van de Kaa je dràve Evrope razvrstil v {tiri skupine, ki so si sledile glede na mesto v drugi demografski tranziciji. Tako so bile v prvi skupini pretèno dràve Severne in Zahodne Evrope, kjer so è nekaj ~asa rojstva zaostajala za obnovitvenim nivojem. Sledila je è omenjena druga skupina, kjer se je tudi è za~elo obdobje rodnostnega primanjkljaja. V tretji skupini so bile srednjeevropske in vzhodnoevropske dràve, s podobnimi demografskimi zna~ilnostmi kot dràve prvih dveh skupin, a predvsem z razli~nim drùbenoekonomskim sistemom. V ~etrti skupini pa so bile dràve, kjer v glavnem {e ni pri{lo do upada rojstev pod samoobnovitveni nivo. To skupino so tvorile takratna Sovjetska zveza, Albanija, Tur~ija, Irska in Islandija (Kaa 1987). Do danes se razmere niso bistveno spremenile. Glavna razlika je razpad nekaterih ve~nacional-nih sistemov in tranzicija drùbenoekonomskega sistema nekaterih srednje-, jùno- in vzhodnoevropskih dràv. Glavna skupna zna~ilnost je ostala. Dràvam prve, druge in tretje skupine so se pridruìle {e nekatere iz ~etrte skupine, v katerih je rodnost padla pod samoobnovitveni nivo. Evropa je na ve~ini svojega ozemlja postala depresijski lijak zmanj{evanja rodnosti (preglednica 1). Mejna vrednost, ki jo {e {tejemo kot nivo generacijske reprodukcije, v literaturi niha med 2,08 (na primer ^erni~ Isteni~ 1994b, 13) in 2,12 (na primer Kaa 1987, 45) otroka v rodnem obdobju ene ènske. V manj{i meri se pojavljajo tudi vrednosti zunaj tega intervala, kot je 2,07 (na primer Lesthaeghe 2001) ali pa 2,15 (na primer Perko in Cedilnik 1993, 11). Ve~ina avtorjev omenjeno mejno vrednost arbitrarno postavlja na 2,10 (na primer Mala~i~ 2000, 86), zato bomo tako ravnali tudi mi. Razlike v tej mejni vrednosti se pojavljajo zaradi nihanja razmerja med rojenimi po spolu in umrljivosti do dokon~anja rodnega obdobja. Tako je ta vrednost nìja za razvitej{e dràve, vi{ja pa za manj razvite. Kljub tem razlikam bomo zaradi làje primerjave uporabili enotno vrednost za vse dràve. ^e pogledamo preglednico 1, lahko vidimo, da je imela najnìjo celotno rodnost v letu 1960 Madàrska, ki kot edina izmed dràv, za katere imamo podatke, è takrat ni dosegala enostavne ali raz{irjene reprodukcije (slika 2). Kljub vsemu pa je vrednost 2,02 glede na dana{nje evropsko stanje zelo visoka. Leta 1970 ne dosegajo nivoja enostavne reprodukcije poleg Madàrske {e [vedska, Danska in Finska z najnìjo vrednostjo (1,83), Latvija in Ukrajina (takrat {e del Sovjetske zveze), Malta, Luksemburg in [vica ter Nem~ija (tehtano povpre~je za Vzhodno in Zahodno). Tega leta so vrednosti v ve~ini evropskih dràv {e dosegale ali presegale nivo enostavne reprodukcije, najnìja vrednost 1,83 na Finskem pa je za sedanje razmere {e vedno visoka (slika 3). 11 12 Deja Preglednica 1: Transverzalne vrednosti celotne rodnosti za evropske in zahodnoazijske dràve za leta 1960, 1970, 1980, 1990 do 1998 in 2000 ter ocena za leto 2002 (Fischer Weltalmanach 2001 in 2003). vniki dràva/leto 1960 1970 1980 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 2000 2002 rodnostnega obna{anja v Albanija 6,85 5,16 3,62 3,03 – 2,85 – 2,70 2,64 2,58 2,52 2,46 2,4 2,27 Andora – – – – – – – – – – 1,21 – – 1,26 Armenija – 3,24 2,31 2,62 2,58 2,35 1,97 1,70 1,63 1,60 1,45 1,30 1,2 1,53 Avstrija 2,69 2,29 1,62 1,45 1,50 1,49 1,48 1,44 1,40 1,42 1,37 1,34 1,3 1,4 Azerbajdàn – 4,66 3,22 2,74 2,87 2,74 2,70 2,52 2,29 2,06 2,07 2,00 1,7 2,29 Belgija 2,58 2,20 1,67 1,62 1,57 1,56 1,61 1,55 1,57 1,55 1,60 1,60 1,5 1,61 Belorusija – 2,36 2,01 1,91 1,80 1,75 1,61 1,51 1,39 1,31 1,23 1,27 1,2 1,31 Bolgarija 2,31 2,17 2,05 1,81 1,65 1,54 1,45 1,37 1,23 1,24 1,09 1,11 1,1 1,13 S Bosna in Hercegovina – 2,85 2,09 1,70 – 1,60 – – – – – 1,60 1,3 1,71 lov Ciper – 2,60 2,46 2,42 2,33 2,49 2,27 2,23 2,13 – 2,03 1,98 2,0 1,9 eniji ^e{ka – – – 1,89 1,86 1,72 1,67 1,44 1,28 1,19 1,17 1,16 1,2 1,18 Danska 2,57 1,95 1,55 1,67 1,68 1,76 1,75 1,81 1,79 1,75 1,75 1,75 1,7 1,73 Estonija – 2,15 2,02 2,04 1,77 1,69 1,44 1,37 1,32 1,34 1,24 1,21 1,2 1,24 Finska 2,71 1,83 1,63 1,78 1,80 1,85 1,81 1,85 1,81 – 1,85 1,75 1,6 1,7 Francija 2,73 2,48 1,95 1,78 1,77 1,73 1,65 1,65 1,66 1,72 1,71 1,75 1,8 1,74 Gr~ija 2,28 2,34 2,23 1,40 1,38 1,38 1,34 1,36 1,32 1,30 1,30 1,32 1,3 1,34 Gruzija – 2,65 2,25 2,21 2,20 2,15 1,79 1,60 1,50 – 1,50 1,29 1,5 1,48 Hrva{ka – – – 1,63 1,53 1,48 1,52 1,47 1,58 1,55 1,60 1,45 1,7 1,93 Irska 3,76 3,93 3,23 2,12 2,09 2,02 1,93 1,86 1,87 1,91 1,91 1,90 2,0 1,9 Islandija 4,29 2,79 2,48 2,31 2,19 2,21 2,22 2,14 2,08 – 2,00 2,01 2,0 – Italija 2,41 2,42 1,64 1,26 1,27 1,30 1,25 1,22 1,17 1,22 1,20 1,23 1,2 1,19 Izrael – 3,78 3,24 2,82 – 2,70 – 2,90 – 2,90 2,70 2,65 2,8 2,54 Kazahstan – 3,35 2,90 2,72 – 2,50 2,30 – 2,26 – 2,00 2,00 2,0 2,12 Latvija – 1,92 2,00 2,02 1,86 1,73 1,51 1,39 1,25 1,16 1,11 1,09 1,1 1,18 Lihten{tajn – – – – – – – – – – – – – 1,5 Litva – 2,36 1,97 2,00 1,97 1,89 1,69 1,52 1,49 1,42 1,39 1,36 1,3 1,4 Damir Josipo Luksemburg 2,28 1,98 1,50 1,62 1,60 1,67 1,69 1,72 1,68 1,76 1,71 1,71 1,7 1,7 Madàrska 2,02 1,97 1,91 1,84 1,86 1,77 1,69 1,64 1,57 1,46 1,38 1,33 1,3 1,25 Makedonija – 3,10 2,51 2,06 2,30 2,18 2,16 2,08 1,97 1,90 1,90 1,75 1,7 1,77 Malta 3,62 2,03 2,05 2,05 2,04 2,12 2,01 1,89 1,83 – 1,83 1,83 1,8 1,91 Moldavija – 2,58 2,39 2,39 2,26 2,22 2,10 1,95 1,93 1,60 1,60 1,70 1,5 1,71 vi~ Monako – – – – – – – – – – – – – 1,76 Nem~ija 2,37 2,03 1,44 1,45 1,33 1,29 1,28 1,24 1,25 1,30 1,35 1,35 1,3 1,39 Nizozemska 3,12 2,57 1,60 1,62 1,61 1,59 1,57 1,57 1,53 1,53 1,53 1,57 1,5 1,65 Norve{ka 2,85 2,50 1,72 1,93 1,92 1,88 1,86 1,87 1,87 1,89 1,86 1,81 1,8 1,8 Poljska 2,98 2,20 2,28 2,04 2,05 1,93 1,85 1,80 1,61 1,58 1,50 1,40 1,4 1,37 Portugalska 3,01 2,76 2,19 1,43 1,42 1,48 1,53 1,44 1,45 1,44 1,44 1,46 1,5 1,48 Romunija 2,34 2,89 2,43 1,83 1,56 1,51 1,45 1,42 1,34 1,30 1,32 1,32 1,3 1,35 Rusija – – – 1,89 1,73 1,55 1,38 1,40 1,34 1,28 1,28 1,24 1,2 1,3 San Marino – – – – – – – – – – – – – 1,3 Slova{ka 3,05 2,39 2,31 2,09 2,05 1,98 1,92 1,66 1,52 1,47 1,43 1,38 1,3 1,25 Slovenija – 2,24 2,08 1,46 1,42 1,34 1,34 1,32 1,29 1,28 1,25 1,23 1,2 1,28 Srbija in ^rna gora – – – – – 1,92 1,91 1,85 1,88 1,88 1,88 1,74 1,7 1,78 [panija 2,86 2,84 2,22 1,33 1,31 1,32 1,27 1,22 1,19 1,20 1,15 1,16 1,1 1,16 [vedska 2,17 1,94 1,68 2,13 2,11 2,09 2,00 1,88 1,74 – 1,74 1,52 1,4 1,54 [vica 2,34 2,09 1,55 1,59 1,58 1,58 1,51 1,49 1,47 – 1,50 1,46 1,4 1,47 Tur~ija – 5,27 4,26 3,00 2,91 2,84 2,76 2,69 2,62 – 2,50 2,45 2,5 2,07 Ukrajina – 2,00 1,99 1,85 1,81 1,72 1,55 1,50 1,40 1,30 1,30 1,30 1,2 1,32 Vatikan – – – – – – – – – – – – – – Velika Britanija 2,69 2,44 1,89 1,83 1,82 1,79 1,82 1,74 1,71 1,70 1,70 1,71 1,7 1,73 GEOGRAFIJ A SLO VENIJE 9 13 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 1. stopnja v sekvenci 2. stopnja v sekvenci 3. stopnja v sekvenci 4. stopnja v sekvenci © GIAM ZRC SAZU, 2004 Slika 1: Regionalizacija dràv po poloàju v sekvenci druge demografske tranzicije v Evropi (Kaa 1987). dràve s celotno rodnostjo, enako ali ve~jo od ravni enostavne reprodukcije dràve s celotno rodnostjo, manj{o od ravni enostavne reprodukcije © GIAM ZRC SAZU, 2004 Slika 2: Celotna rodnost leta 1960 v evropskih in zahodnoazijskih dràvah (Fischer Weltalmanach 2001). 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 dr à ve s celotno rodnostjo, enako ali ve~jo od ravni enostavne reprodukcije dr à ve s celotno rodnostjo, manj{o od ravni enostavne reprodukcije © GIAM ZRC SAZU, 2004 Slika 3: Celotna rodnost leta 1970 v evropskih in zahodnoazijskih dràvah (Fischer Weltalmanach 2001). dr à ve s celotno rodnostjo, enako ali ve~jo od ravni enostavne reprodukcije dr à ve s celotno rodnostjo, manj{o od ravni enostavne reprodukcije © GIAM ZRC SAZU, 2004 Slika 4: Celotna rodnost leta 1980 v evropskih in zahodnoazijskih dràvah (Fischer Weltalmanach 2001). 15 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ dràve s celotno rodnostjo, enako ali ve~jo od ravni enostavne reprodukcije dràve s celotno rodnostjo, manj{o od ravni enostavne reprodukcije © GIAM ZRC SAZU, 2004 Slika 5: Celotna rodnost leta 1990 v evropskih in zahodnoazijskih dràvah (Fischer Weltalmanach 2001). dràve s celotno rodnostjo, enako ali ve~jo od ravni enostavne reprodukcije dràve s celotno rodnostjo, manj{o od ravni enostavne reprodukcije © GIAM ZRC SAZU, 2004 Slika 6: Celotna rodnost leta 2000 v evropskih in zahodnoazijskih dràvah (Fischer Weltalmanach 2001). 16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Leto 1980 pomeni resni~no prelomnico, ko pod samoobnovitveni nivo pade è ve~ kot polovica evropskih dràv. Na dnu je z 1,44 Nem~ija, è na{tetim dràvam iz prej{njih let pa se pridruìjo Nizozemska, Avstrija, Italija, Belgija, Norve{ka, Velika Britanija s Severno Irsko, Francija, Litva in Estonija ter Belorusija (kot del Sovjetske zveze), Bolgarija ter mejni Slovenija (2,08) in Bosna in Hercegovina (2,09) kot republiki SFRJ. Vrednost celotne rodnosti za Slovenijo je za 0,03 nìja od vrednosti, objavljene v Statisti~nem letopisu RS (2000) ali v Prebivalstvu Slovenije 1999 (Rezultati raziskovanj 2001), zato smo Slovenijo ter Bosno in Hercegovino ozna~ili za dràvi (obmo~ji) z mejno vrednostjo (slika 4). Ob tem velja poudariti, da ima celotna rodnost v Bosni in Hercegovini posebej po letu 1970 podobne zna~ilnosti kot v ve~ini drugih evropskih dràv. Zato je neutemeljeno in zmotno prepri~anje predvsem lai~ne javnosti, da so imeli priseljenci v Slovenijo iz drugih republik SFRJ (katerih priseljenci iz severne polovice Bosne predstavljajo z 48,6 % najpomembnej{i del imigracije v Slovenijo (Gosar 1993)) bistveno vi{jo rodnost od »doma~ega« prebivalstva. Glede na to, da prihajajo ti priseljenci iz obmo~ja, ki se rodnostno obna{a podobno kot Slovenija, ni mo~nej{ega razloga, da bi se sami po priselitvi obna{ali druga~e, posebej {e ob predpostavki, da so se priseljevali iz obmo~ja Bosne, kjer so vse tri konstitutivne bosan-sko-hercegovske etnije pomembno prisotne (Geografski atlas Jugoslavije 1987). Do podobnih ugotovitev o rodnostnem obna{anju priseljenih v Slovenijo je po longitudinalni analizi pri{la tudi V. [ircelj (1990, 343–344). K temu vpra{anju se bomo {e vrnili na drugem mestu. Dodamo lahko {e, da so taka spoznanja pomembna pri na~rtovanju prebivalstvene politike oziroma pri izbiri obmo~ij, katerim dati prednost pri morebitni odlo~itvi za sprostitev priseljevanja. ^e se vrnemo k preglednici 1 in sliki 5, vidimo, da leta 1990 velika ve~ina Evrope è predstavlja regeneracijsko depresijo. Nad gladino ostajajo Irska, Islandija, Moldavija, Albanija, katerim se po zaslugi aktivnej{e prebivalstvene politike v osemdesetih letih prej{njega stoletja pridruùje [vedska, ter dràve evropskega obrobja: Tur~ija, Kazahstan, Azerbajdàn, Gruzija, Armenija, Ciper in Izrael. Tokrat se najnìja vrednost celotne rodnosti seli v Jùno Evropo, to~neje v Italijo (1,26). Enaka vrednost je bila v Sloveniji doseèna {ele leta 2000, obenem pa je res, da sta v Sloveniji vrednosti za leti 1998 in 1999 malen-kost nìji, in sicer 1,23 ter 1,21 (Statisti~ni letopis 2001). Na prelomu tiso~letja se je rodnostna situacija v Evropi {e bolj zaostrila. Na dnu se je zna{la Latvija, kjer je leta 1998 celotna rodnost dosegla komaj 1,09. To kaè, da bo zelo tèko, ~e ne nemogo~e, postaviti spodnjo mejo, do koder se {e lahko spusti celotna rodnost. Nad mejo 2,10 sta le {e Albanija in Tur~ija, ki sta skozi celotno obdobje izmenjaje dosegali najvi{je vrednosti (slika 6). Vendar je tudi v teh dveh dràvah pri{lo do opaznega zmanj{anja celotne rodnosti, ki je sedaj è pod 2,5 otroka na eno ènsko v rodnem obdobju, najnovej{e ocene pa kaèjo, da se je celotna rodnost tudi v Tur~iji spustila pod nivo enostavne reprodukcije (preglednica 1). V svetovnem oziru se najvi{je vrednosti trenutno su~ejo okrog 7 otrok na ènsko. Po tem kriteriju so bolj ali manj stalno v svetovnem vrhu pretèno afri{ke dràve in nekatere dràve jugozahodne Azije. Tudi tam se è kaè postopno upadanje celotne rodnosti. Preglednica 2 prikazuje dràve, ki leìjo v pasu visoke rodnosti. Zajete so tiste dràve, ki so imele leta 1998 celotno rodnost enako ali vi{jo od 6,00 ali pa so imele v preteklih obdobjih celotno rodnost vi{jo ali enako 7,00. Leta 1970 so bile v svetovnem vrhu Oman (8,45), Kenija (8,12) in Jemen (7,88). Vrednosti pod nivojem enostavne reprodukcije pa je imelo 10 izklju~no evropskih dràv. Leta 1980 so bili v vrhu Oman, Ruanda in Malavi z vrednostmi 9,93, 8,26 in 7,60. Pod nivojem enostavne reprodukcije je bilo 31 dràv. Evropskim so se pridruìle Kanada, Singapur, Japonska, ZDA, Avstralija, Kuba, Barbados in Nova Zelandija. Z izjemo Kube gre za same razvite dràve, saj je bil drù- beni produkt (BDP) na prebivalca leta 1999 denimo v Barbadosu 8600 USD (Fischer Weltalmanach 2002). Leta 1990 so na prvih treh mestih afri{ke dràve, in sicer Angola, ^ad in Burundi. V primerjavi z desetletjem prej so tokrat najvi{je vrednosti celotne rodnosti nekoliko nìje: 7,20, 7,06 in 6,80. Iz tega lahko sklepamo, da je bil vrhunec rodnosti druge polovice 20. stoletja okrog leta 1980, ko je Oman dosegel vrednost v povpre~ju skoraj 10 rojenih otrok na eno ènsko. Leta 1990 na spodnjem delu lestvice najdemo è 41 dràv s celotno rodnostjo pod 2,10. @e omenjenim evropskim in neevrop-17 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Preglednica 2: Transverzalne vrednosti celotne rodnosti v izbranih dràvah sveta za leta 1970, 1980, 1990 in 1998 (Fischer Weltalmanach 2001). dràva 1970 1980 1990 1998 Afganistan 7,14 7,02 6,90 6,80 Alìrija 7,42 6,68 4,49 3,48 Angola 6,52 6,92 7,20 6,74 Benin 6,94 7,00 6,50 5,70 Burkina Faso 7,00 7,50 7,02 6,68 Burundi 6,80 6,80 6,80 6,18 ^ad 6,02 6,86 7,06 6,41 Etiopija 5,80 6,60 6,76 6,38 Honduras 7,20 6,48 5,16 4,17 Irak 7,13 6,43 5,88 4,57 Jemen 7,70 7,88 7,53 6,28 Kenija 8,12 7,82 5,64 4,61 Komori – 7,20 5,80 4,49 Kongo 6,25 6,29 6,29 6,00 Kongo DR 6,22 6,62 6,70 6,33 Kuvajt 7,10 5,28 3,44 2,82 Liberija 6,80 6,80 6,80 6,20 Libija 7,55 7,25 5,00 3,70 Malavi 7,32 7,60 7,00 6,37 Maldivi 7,00 6,88 5,70 4,40 Mali 7,10 7,10 – 6,48 Niger 7,20 7,42 7,40 7,34 Oman 8,45 9,93 7,38 4,63 Pakistan 7,00 7,00 5,84 4,89 Ruanda 8,17 8,26 6,73 6,09 Savdska Arabija 7,28 7,28 6,56 5,70 Senegal 7,00 6,82 6,14 5,52 Sirija 7,73 7,42 5,34 3,89 Slonoko{~ena obala 7,41 7,41 6,18 4,99 Somalija 7,25 7,25 7,25 7,19 Uganda 7,11 7,22 6,98 6,48 Zambija 6,80 7,02 6,32 5,49 Zelenortski otoki 7,00 6,45 4,21 3,85 Zimbabve 7,32 6,35 4,78 3,71 skim dràvam se pridruìjo Hrva{ka in Rusija (za kateri podatkov za prej{nja leta nimamo) ter Jù- na Koreja in Antigva z Barbudo. Obe slednji lahko {tejemo med razvite dràve z 8490 USD in 8990 USD BDP na prebivalca leta 1999 (Fischer Weltalmanach 2002). Skupino dràv z zelo nizko rodnostjo (to so dràve, kjer celotna rodnost ne dosega 2,10 otroka na eno ènsko) je zapustila Nova Zelandija (2,18). Podatki za leto 1998 kaèjo, da se najvi{je vrednosti celotne rodnosti niso dosti spremenile, ~eprav se za dalj{e obdobje kaè rahla tendenca k znièvanju. V vrhu najdemo Niger (7,34), Somalijo (7,19) in Afganistan (6,80). [tevilo dràv z vrednostmi pod 2,10 se je na drugi strani povzpelo na 58. Seveda veljajo vsa {tetja le za dràve, za katere imamo podatke. Mednje so se od neevropskih uvrstile {e Trinidad in Tobago, Kitajska, Tajska, Dominika, Mauritius, Severna Koreja ter ponovno Nova Zelandija. To so dràve, katerih bruto drùbeni proizvod razen na Novi Zelandiji (ki je povratnica v skupino z nizko 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 rodnostjo) ne dosega 5000 USD na prebivalca. [e ve~, na Kitajskem in v Severni Koreji ne dosega niti 1000 USD na prebivalca, v ostalih pa presega 2000 USD: Tajska 2010, Dominika 3260, Mauritius 3540, Trinidad in Tobago 4750 (Fischer Weltalmanach 2002). ^e {tejemo vi{ino BDP na prebivalca kot kriterij razvitosti, potem teh dràv ne moremo ve~ {teti med razvite. Iz tega lahko izpeljemo sklep, da se je rodnost za~ela znièvati pod raven enostavne reprodukcije tudi v dràvah tako imenovanega Tretjega sveta. Treba je opozoriti, da je Kitajska è ob koncu sedemdesetih let uvedla mere restriktivne popu-lacijske politike, ki jih je kasneje {e zaostrila (Wertheimer-Baleti} 1999, 567). Zato je nizka rodnost na Kitajskem danes predvsem rezultat te politike. Ne glede na to lahko ugotovimo, da se svetovno obmo~je visoke rodnosti postopno kr~i, Keyneso-va (1937) predvidevanja o bodo~em prebivalstvenem razvoju zlasti razvitej{ih dràv pa o~itno postajajo globalna. To opozarja tudi na nezadostnost tistih razlag, ki vidijo nizko rodnost zgolj kot odgovor na visok standard oziroma kot posledico ekonomskih dejavnikov. Podobne ugotovitve o {tevilnih neekonomskih dejavnikih lahko zasledimo na mnogih mestih v literaturi (na primer Mala~i~ 1995). 1.4 IZBOR IN KRATKA PREDSTAVITEV PREU^EVANIH OBMO^IJ Ko govorimo o rodnostni problematiki v Sloveniji, imamo opraviti z ocenami, ki temeljijo pretèno na povpre~nih vrednostih. Zaklju~evanje in sklepanje na podlagi povpre~nih ocen pa je vedno podvr- èno dolo~eni stopnji posplo{evanja. Te posplo{itve zabrisujejo regionalne razlike znotraj Slovenije. Glede na to smo izhajali iz predpostavke, da v Sloveniji regionalne razlike obstajajo. To pomeni, da so obmo~- ja z nadpovpre~nimi in obmo~ja s podpovpre~nimi vrednostmi kazalnikov rodnosti. Na{a naloga je najti te razlike ter jih med drugim tudi s pomo~jo iskanja korelacij med posameznimi kazalniki za isto obmo~- je poskusiti razloìti. Tako èlimo opredeliti vlogo prostora v omenjenih razlikah oziroma prostorske dejavnike, ki neko rodnostno stanje oblikujejo. Poznavanje regionalnih razlik in s tem dolo~enih obmo- ~ij omogo~a izkoristiti temeljno komparativno prednost geografije pred drugimi vedami. Uporabna vrednost poznavanja specifi~nih regionalnih razmer je izredno {iroka. Za ta namen bomo omenili le nekaj mònosti. V situaciji, ko smo ugotovili, da je prenizka rodnost na{ nacionalni problem, nas najbolj zanimajo mòne re{itve tega problema. ^e poznamo obmo~ja visoke oziroma relativno vi{- je rodnosti, lahko preu~ujemo dejavnike, ki so jih povzro~ili, ter tako làje na~rtujemo in ustvarjamo tiste razmere, ki lahko potencialno pripeljejo do porasta stopnje rodnosti. Prav tako lahko na podlagi poznavanja okoli{~in v obmo~jih nizke ali relativno nìje rodnosti in dejavnikov, ki na tak{no rodnost vplivajo oziroma jo sooblikujejo, ustvarjamo predpogoje, ki bodo v ~im ve~ji meri izklju~evali dejavnike z zniè- valnim u~inkom. Seveda je od dràvne politike odvisno, za katere posege se bo odlo~ila; ali bo obstoje~e dejavnike upo{tevala ali pa bo oblikovala povsem nove instrumente spodbujanja vi{je rodnosti. Vsekakor je poznavanje regionalnih razlik v neki dràvi klju~ni element na~rtovanja in oblikovanja celovite prebivalstvene politike. V skladu z zastavljenimi cilji smo tako izbrali tri obmo~ja, ki so regionalnogeografsko razli~no strukturirana. Med elementi regionalne geografske strukture je kot kriterij izbora prevladovala socioekonomska struktura. Zato smo izbrali obmo~je s pomembno prisotnostjo primarnega gospodarskega sektorja in agrarne strukture, obmo~je s pomembno prisotnostjo sekundarnega sektorja in obmo~je s pomembno prisotnostjo terciarnega sektorja. S pojmom pomembna prisotnost sektorja mislimo na izbrane sektorje, ki vsak na svojem obmo~ju po deleù presegajo dràvno povpre~je. To pa ni bil edini kriterij izbire: pomembno vlogo sta igrali relativna ustaljenost in dolo~ena zgodovina drùbenogospodarske usmeritve nekega obmo~ja, ki sta med drugim narekovali razvoj specifi~ne regionalne strukture in s tem predvidoma tudi razli~nega rodnostnega obna{anja prebivalstva. Zaradi làje primerjave statisti~nih podatkov smo za osnovno prostorsko enoto izbora vzeli obmo~- ja upravnih enot, med ve~ mònostmi pa smo izbrali naslednja obmo~ja (slika 7): Prekmurje (upravni enoti Lendava in Murska Sobota), Zasavje (upravne enote Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi) in del osrednje Slovenije na prehodu Posavskega hribovja v Ljubljansko kotlino (upravna enota Domàle). 19 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Prekmurje Zasavje UE Domàle © GIAM ZRC SAZU Slika 7: Geografski poloàj izbranih obmo~ij v okviru Slovenije. Na razpolago je veliko regionalnogeografske literature, ki obravnava na{a izbrana obmo~ja. Eno zadnjih del, ki vklju~uje in iz~rpno opisuje vsa tri preu~evana obmo~ja, je delo skupine avtorjev »Slovenija – pokrajine in ljudje« (1998). Zato na tem mestu ne bomo zahajali v podrobnej{e opise. Prekmurje smo izbrali kot primer pokrajine s tradicionalnim in za na{e razmere mo~no zastopanim primarnim sektorjem. Znotraj Prekmurja to velja zlasti za Gori~ko. Kljub temu, da je tam delè kme~- kega prebivalstva od leta 1961 do 1991 nazadoval s 84 % na 39 %, ima danes Gori~ko med vsemi slovenskimi pokrajinami {e vedno najve~ji delè kme~kega prebivalstva (Olas in Oroèn Adami~ 1998). Tudi sicer lahko na podlagi popisnih podatkov po 2. svetovni vojni ugotovimo tradicionalno prevlado primarnega sektorja, z izjemo zadnjega popisa, ki za obmo~je ob~ine (dana{nje upravne enote) Lendava kaè najve~ji delè sekundarnega sektorja (Klemen~i~ 1989 in 1993). Prekmurje zavzema celotno slovensko dràvno ozemlje na levem bregu Mure. V administrativnem smislu se deli na dve upravni enoti: Murska Sobota in Lendava. Po reformi lokalne samouprave sta nekdanji ob~ini leta 1994 razpadli na 14 novih ob~in. Tako je Murska Sobota razpadla na devet ob~in (Beltinci, Cankova-Ti{ina, Gornji Petrovci, Hodo{-[alovci, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Roga{ovci), Lendava pa na pet ob~in (^ren{ovci, Kobilje, Lendava, Odranci, Turni{~e). Ker se reforma ni zaklju~ila, so nekatere nove ob~ine razpadale dalje. Tako se je leta 1998 Prekmurje delilo è na 19 ob~in. Na murskosobo{kem obmo~- ju je {tevilo naraslo na 12 (poleg na{tetih {e Cankova, Grad in Hodo{), na lendavskem pa na 7 (poleg prej{njih {e Dobrovnik in Velika Polana) (Statisti~ni letopis 2000). Glede na {tevilne nove pobude za oblikovanje ob~in ne moremo z gotovostjo trditi, da je trenutno {tevilo ob~in tudi kon~no za dalj{e obdobje. V zvezi z novimi ob~inami je s politi~nogeografskega aspekta zanimivo, da smo z reformo lokalne samouprave dobili tudi dve ob~ini z madàrsko ve~ino (Hodo{, Dobrovnik). Prekmurje v reliefnem smislu pomeni dokaj jasno izraèno dvojnost ravnine in terciarnega gri~evja. Ravnino predstavljata Ravensko in Dolinsko, gri~evje pa Gori~ko in Lendavske gorice (na primer Kert 1991). Povedati je tre-20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 ba tudi to, da poimenovanje Prekmurje vsebinsko ne ustreza obmo~ju, ki ga è dolgo in precej ustaljeno tako poimenujemo. Vsebinsko namre~ iz imena ni razvidno, za katero stran Mure gre oziroma kje je izhodi{~e. Kazalo bi poiskati primernej{e ime. @e nekaj ~asa lahko v literaturi in medijih zasledujemo uvajanje ustreznej{ega, a {ir{ega pojma Pomurje (na primer Sever in Ternar 1998). Z vidika zdruè- vanja zgodovinske razdrobljenosti slovenskega ozemlja je to gotovo pozitivno, za manj{e pokrajinske enote pa lahko uporabljamo doslej ustaljena imena, kot so Gori~ko, Ravensko, Dolinsko na levem bregu Mure, na desnem pa Prlekija, Mursko polje, Apa{ko polje, Slovenske gorice. Za primer obmo~ja s prevladujo~im sekundarnim sektorjem in rudarsko-industrijsko tradicijo smo izbrali Zasavje. V Zasavju je temelj za razvoj industrije pomenilo odkritje zalog rjavega premoga in za~etek rudarstva è sredi 18. stoletja, in sicer najprej v Zagorju. V za~etku 19. stoletja so za~eli premog kopati tudi v Trbovljah, sredi 19. stoletja pa {e v Hrastniku (Hrvatin 1998). Dve in pol stoletji dolgo obdobje rudarstva oziroma premogovni{tva je Zasavje mo~no zaznamovalo: postalo je najtipi~nej{a slovenska rudarsko-industrijska pokrajina (na primer Vri{er 1963), ki pa v zadnjem obdobju gospodarsko usiha zaradi postopnega zatona premogovni{tva (Pak 1996). Ne glede na to ostaja Zasavje mo~no industrijska pokrajina tudi po popisnih podatkih o zastopanosti posameznih gospodarskih sektorjev v celotnem obdobju med letoma 1953 in 1991 (Klemen~i~ 1993). V administrativnem smislu Zasavje sestavljajo tri upravne enote, ki so hkrati ostale ob~ine v obsegu izpred reforme lokalne samouprave. To so Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Nekateri avtorji pojmujejo Zasavje v {ir{em smislu in vanj vklju~ujejo {e obmo~je Upravne enote Litija (Klemen~i~ 1995), nekateri pa tudi {e ob~ino Rade~e (na primer Sever in Ternar 1998). To so sicer smiselni poskusi raz{iritve dokaj ozkega obmo~ja, vendar bi v na{em primeru s tem izgubili tisto tipi~nost, ki jo ima Zasavje v òjem smislu. Zasavje v naravnogeografskem pogledu zavzema osrednji del Posavskega hribovja na obeh straneh Save. V reliefnem smislu pa gre za dvojnost hribovja, razrezanega z ozkimi dolinami. Podobno, kot velja za Prekmurje, je tudi pri Zasavju sámo ime neprimerno, a è zelo ustaljeno. ^e bi v prihodnje pri{lo do raz{iritve Zasavja na prej omenjena obmo~ja, bi bilo to ime {e bolj neupravi~eno. Ustreznej{e poimenovanje bi bilo, denimo, Srednje Posavje. Za obmo~je z nadpovpre~no zastopanostjo obrtnih dejavnosti in terciarnega sektorja smo izbrali {ir{e obmo~je Domàl. Prevladujo~ terciarni gospodarski sektor je bil ugotovljen na podlagi podatkov popisa prebivalcev 1991 (Klemen~i~ 1993). Bolj kot po samem deleù terciarnega sektorja v gospo-darstvu je domàlsko obmo~je znano po obrti, ki se je tu globoko zasidrala (Gosar, Pak in Rus 1993; Kladnik 1998). Ob industriji, ki ima svoje za~etke v slamnikarstvu è v drugi polovici 19. stoletja, se je na obmo~ju Domàl razmahnila tako proizvodna kot storitvena obrtna dejavnost, ki je ob pobudi obrt-nikov in podpori ob~ine kmalu postala najmo~nej{a gospodarska panoga mesta in njegove okolice (Pak 1998). Narejene so bile {tevilne {tudije preobrazbe pokrajine in terciarizacije {ir{ega domàlskega obmo~ja. @e zelo zgodaj je procese preobrazbe predvsem na Kamni{kobistri{ki ravni opazil in jih znanstveno opredelil Klemen~i~ (1962). S socialnogeografsko preobrazbo nekdanje ob~ine, danes upravne enote Domàle, pa se je ukvarjal Pelc (1993). Nekdanja ob~ina Domàle je po reformi lokalne samouprave leta 1994 razpadla na 4 ob~ine (Domàle, Lukovica, Menge{, Morav~e), leta 1998 pa se jim je pridruìla {e od Domàl odcepljena ob~ina Trzin. Tako danes Upravna enota (UE) Domàle obsega pet ob~in. V naravnogeografskem pogledu se UE Domàle razprostira na jùnem delu Kamni{kobistri{ke ravni, v zahodnem delu Posavskega hribovja, s svojim skrajno zahodnim delom pa sega na obmo~je [marnogorsko-Ra{i{kih osamelcev. 21 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 2 METODE Uporabljene metode v raziskavi lahko na splo{no razdelimo na kvantitativne in kvalitativne metode. Kvantitativne metode se nana{ajo na metode zbiranja, urejanja in razvr{~anja podatkov, metode izra~unov vrednosti razli~nih kazalnikov in na metode statisti~ne analize. Z vidika preu~evanja rodnosti je uporaba kvantitativnih metod nujna v vseh fazah raziskovanja ([ircelj 1991, 44). Na drugi strani se kvalitativne metode nana{ajo zlasti na nekatere z anketo pridobljene podatke ter na interpretacijo delnih ali kon~nih rezultatov. Glede na mesto uporabe lahko govorimo o kabinetnih in terenskih metodah. Kabinetne metode se nana{ajo na vse vrste obdelave podatkov, terenske pa na metodo anketiranja, ki smo jo izvedli neposredno na terenu. Uporabljene metode lahko razdelimo tudi po podro~ju dela. Tako lahko govorimo o metodah demografske analize pri obdelavi razli~nih statisti~nih podatkov ne glede na to, ali se nana{ajo na òjo demografsko strukturo prebivalstva ali na njegove socioekonomske zna~ilnosti. Nadalje lahko izpostavimo statisti~ne metode urejanja podatkov in preu~evanja povezanosti med pojavi ter metode primerjave ali komparacije med posameznimi obmo~ji. Nenazadnje je tu {e kartografska metoda, s katero smo obravnavanim pojavom dali ve~jo otipljivost in pokrajinsko-prostorski zna~aj. Kartografska metoda je pomembna tudi z vidika sinteti~nega prikaza podatkov na majhnem prostoru. V na{em primeru treh obmo~ij s prek 400 naselji bi porabili ogromno prostora, ~e bi èleli vse podatke pokazati v obliki preglednic po naseljih. Kartografija z ustrezno programsko in strojno podporo omogo~a prikaz posameznih znakov v neposredni primerjavi. Tudi sicer je kartografska metoda nepogre{ljiv pripomo~ek geografskega dela (Bra~i~ 1983, 78). Eden izmed ciljev na{e raziskave je aplikacija metod demografske analize v geografiji. S kombi-nirano uporabo demografske (Breznik 1988, 8–9) in geografske metode (Friganovi} 1982; Vri{er 1987, 87) na podro~ju interdisciplinarnega raziskovanja rodnosti in rodnostnega obna{anja èlimo dose~i sinergetski u~inek, ki bi se kazal tako v pomenu kot v uporabnosti novih rezultatov in dognanj. Osnovni razlog za geografsko preu~evanje rodnosti je na eni strani relativno majhno {tevilo takih {tudij pri nas (nekatere druge vede, kot na primer sociologija ali ekonomija, se v primerjavi z geografijo bistveno bolj posve~ajo preu~evanju demografske problematike), na drugi strani pa na{e prepri~anje, da lahko s takimi {tudijami raz{irimo znanje onkraj meja monodisciplinarnega pristopa (Friganovi} 1982). Taka interdisciplinarnost je gotovo dobrodo{la, saj se s tem {iri znanje, problemi pa so osvetljeni tudi z drugih zornih kotov. Geografija lahko doprinese v smeri spoznavanja rodnosti in s tem prebivalstva kot integralnega dela prostorsko-pokrajinske stvarnosti (Vri{er 1987, 24 in 99). Tako lahko pripomo-remo k ve~ji razumljivosti nekega problema, saj le-ta v pokrajini in prostoru pridobi »trdna tla« in ne zgolj neko »metafizi~no« obliko. Z uporabo orodij demografske analize ob geografski metodi èlimo dose~i bolj{e razumevanje rodnostne situacije in njenih geografskih razsènosti, kot so, denimo, regionalne razlike. Literatura s podro~ja uporabe kvantitativnih metod v drùbeni geografiji in geografiji prebivalstva je kar obsèna. Ve~inoma se nana{a na uporabo osnovnih statisti~nih metod in na probleme, na katere naletimo ob uporabi teh metod v geografiji (na primer Tidswell in Barker 1971; Hammond in McCullagh 1974). Ko govorimo o geografiji prebivalstva, je metodolo{ke literature s tega podpodro~ja manj ali pa se pojavlja kot integralni del splo{nej{ih besedil (na primer Plane in Rogerson 1994; Willekens in Rogers 1978). Tu ne moremo mimo Woodsovega dela Prebivalstvena analiza v geografiji (1979), ki v sebi zdruùje aspekte, pomembne za demogeografa, in raziskovalne pripomo~ke, ki so mu na voljo. Spregledati ne smemo tudi Friganovi}evega esejisti~nega prispevka O metodi geografskega preu~evanja prebivalstva (1982). Friganovi} govori o temeljnih pristopih v demogeografskem preu~evanju, o uporabi geografskega raziskovalnega aparata v naj{ir{em smislu ter o kvalitativnih vidikih takih raziskav. Naloga demogeografa je presoja demografskega dogajanja kot dejavnika preobrazbe pokrajine. Zato mora prese~i klasi~no opazovanje demogeografskih procesov, kot so koncentracija, depopulaci-22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 ja, stagnacija in njihove ~asovne kombinacije, ter jih nadgraditi z razumevanjem vzrokov, ki pripeljejo do prostorskih sprememb. S tem je povezan pomemben preskok od uporabe osnovnih demografskih pokazateljev k sinteti~nim, predvsem na podro~ju rodnostne problematike (na primer Woods 1979, 96). Pri~akovana dolìna ~lovekovega ìvljenja v razvitih dràvah danes v povpre~ju presega 70 let. V tem ~asu gre ~lovek skozi razli~na obdobja, tudi skozi reproduktivno obdobje. U~inki na{ih osebnih odlo~itev, ravnanja in v kon~ni fazi obna{anja se kaèjo neposredno in zelo hitro. Vpliv na prostor oziroma na preobrazbo pokrajine pa je dolgoro~nej{i. Z uporabo sinteti~nih kazalnikov lahko s precej{njo zanesljivostjo napovedujemo prihodnji demografski razvoj. Velikost populacije je eden temeljnih neposrednih vplivov na pokrajino. Na to velikost pa ~lovek v svojem ìvljenju relativno dolgo aktivno vpliva, saj reproduktivno obdobje ènsk obsega priblìno polovico ìvljenja, reproduktivno obdobje mo{kih pa navadno {e dlje. Dela z veliko mnoìco podatkov si v dana{njem ~asu ni ve~ mogo~e predstavljati brez uporabe osebnega ra~unalnika in primerne programske opreme. Bistvenega pomena so programi s podro~ja urejanja in obdelovanja statisti~nih in drugih numeri~nih podatkov ter programi za kartografsko predstavitev rezultatov. S pomo~jo programa Microsoft Excel smo za na{e potrebe uvaàli podatke iz razli~nih ra~unalni{kih zapisov in oblik, z njim smo za analizo pripravili anketne podatke in jih nato izvozili v program SPSS/PC+ za nadaljnje statisti~ne analize ali pa v program MapInfo za kartografske prikaze z osnovno statisti~no podporo. 2.1 METODE DEMOGRAFSKE ANALIZE Podrobneje si bomo ogledali predvsem uporabljene metode demografske analize. Demografska metoda (Breznik 1988, 9–11) se je zgodovinsko gledano razvijala v okviru demografske statistike in demografske analize ter demometrije. Demografsko raziskovanje lahko razdelimo v tri faze: • zbiranje podatkov predvsem v statisti~ni obliki, • analiza numeri~nih podatkov opazovanja, • kavzalnoo raziskovanje. Po Brezniku (1988) mora raziskovalec teìti h kavzalnemu preu~evanju. Poleg tega gre pri demografskem fenomenu vedno za ve~ dejavnikov, na{a naloga pa je ovrednotiti vsakega od njih in jih oblikovati v skupine. Vklju~iti moramo tiste demografske spremenljivke, ki po na{i hipotezi predstavljajo vzroke variacij (v na{em primeru stopnje rodnosti) demografskih spremenljivk. Ugotovljene korelacijske odvisnosti niso nujno izolirani vzroki fenomena, saj je mogo~e, da so primerjane variacije opazova-nih spremenljivk posledice pojavov, ki jih nismo zajeli (Breznik 1988). Dejstvo, da so ugotovljene korelacijske odvisnosti, {e ne pomeni, da je ugotovljena tudi kavzalnost (Hammond in McCullagh 1974). ^e je na primer ugotovljeno, da med skupinami prebivalstva (za katere velja, da pripadajo isti socialni skupini, da imajo enako vi{ino dohodka in enako stopnjo izobrazbe, vendar pripadajo, denimo, razli~ni religiji) obstajajo razlike v rodnosti, lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je na reproduktivno obna{anje tega prebivalstva vplivala religiozna pripadnost. Vendar so take situacije redke, saj je majhna verjetnost, da bi si bile dolo~ene skupine prebivalstva enake ali zelo podobne po tolikih kazalnikih. ^e bi jih è identificirali, bi verjetno {lo za razpr{eno prostorsko distribucijo, kar bi te skupine zopet privedlo v neenak poloàj in bi dobljene vrednosti korelacijskih analiz lahko napa~no interpretirali. 2.1.1 TRANSVERZALNA IN LONGITUDINALNA ANALIZA Demografsko analizo zaznamujeta dva analitsko razli~na pristopa: demografske pojave namre~ lahko analiziramo izhajajo~ bodisi iz nekega ~asovnega momenta bodisi iz obdobnega opazovanja. V skladu s tem ju imenujemo transverzalna ali pre~na in longitudinalna ali podol`na analiza. Zgodovinsko gledano se je najprej razvila transverzalna analiza. Ta je sprva povsem zado{~ala za analizo smrtnosti. 23 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Tudi podatki so bili zbrani temu na~inu ustrezno. Kmalu so ugotovili, da ta analiza ni enako primerna na podro~ju ponovljivih in izogibljivih dogodkov, kot so poroke, razveze, rojstva razli~nega reda in migracije. Smrti pa so neponovljive in neizogibne (na primer Mala~i~ 2000, 45). Pri preu~evanju rodnosti je potrebno kombinirati oba pristopa (na primer [ircelj 1991, 47). ^e èlimo ugotoviti povpre~no {tevilo otrok na eno ènsko, lahko to vrednost izra~unamo na transverzalni ali longitudinalni na~in. Transverzalni na~in omogo~a na temelju, denimo, letnih podatkov izra~unati pre~no vrednost celotne rodnosti za neko leto kot priblièk kon~nega potomstva na podlagi trenutnega (letnega) stanja. To vrednost imenujemo tudi povpre~na letna stopnja celotne rodnosti (Mala~i~ 2000, 47). Vendar ta vrednost temelji na predpostavki, da se starostno-specifi~na rodnost skozi posamezna rodna leta ne spreminja. Iz izku{enj pa vemo, da je starostno-specifi~na rodnost podvrèna nihanjem, do katerih pride iz razli~nih razlogov (na primer vojne, drùbene spremembe). Prednost transverzalne metode je v njeni prakti~- nosti, saj imamo pri nas na voljo demografske podatke v glavnem le za to metodo. Pomembna vrednost transverzalne metode je tudi mònost opredeljevanja trenutnih zna~ilnosti rodnosti in s tem mònost hitrega zaznavanja sprememb. Longitudinalni na~in omogo~a, da sledimo rodnostnemu razvoju dolo~ene generacije v celoti, zato dobimo natan~ne generacijske vrednosti celotne rodnosti. Imenujemo jih dokon~na stopnja celotne rodnosti (Mala~i~ 2000) ali tudi kon~no potomstvo, kon~na rodnost. To je temeljna prednost longitudinalnega pristopa. Pomembna lastnost tega pristopa je tudi kontrola transverzalno izra~unanih vrednosti. Njegova glavna pomanjkljivost pa je, da obravnava generacije, ki so è zaklju~ile z reproduktivnim obna{anjem, zato nanje nimamo ve~ vpliva. Poleg tega se doseène vrednosti celotne rodnosti nana{ajo na obdobje, ki je è minilo. Ne moremo pa si zamisliti mònosti, da bi rodnost preu~evali le na podlagi informacij o generacijah, ki so ravnokar zapustile rodno obdobje: na ta na~in je nemogo~e opredeliti dejavnike, ki vplivajo na doseèno stopnjo rodnosti. 3,0 2,5 o 2,0 1,5 vilo otrok na ènsk 1,0 vpre~no {te po 0,5 0,0 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 kon~no potomstvo celotna rodnost raven enostavne reprodukcije Slika 8: Celotna rodnost in kon~no potomstvo v Sloveniji med letoma 1940 in 2001 ([ircelj 1998; Rezultati raziskovanj, Statisti~ni urad RS). 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Za primer si oglejmo primerjavo celotne rodnosti v Sloveniji v drugi polovici 20. stoletja, izmerjene po obeh metodah. S slike 8 vidimo, da je generacijska kon~na rodnost padla pod samoobnovitveni nivo è v petdesetih letih 20. stoletja. Generacije, katerih rodnost ni zado{~ala za enostavno reprodukcijo, so se rodile è v tridesetih letih 20. stoletja ([ircelj 1998). Transverzalne vrednosti pa so nas {ele na za~etku osemdesetih let opozorile na upad celotne rodnosti pod nivo enostavne reprodukcije. Odgovor na vpra{anje, zakaj je bilo tako, dobimo, ~e primerjamo povpre~ne starosti mater ob rojstvu otroka. Preglednica 3: Povpre~na starost matere ob otrokovem rojstvu med letoma 1954 in 1999 (Rezultati raziskovanj – prebivalstvo 1999). leto povpre~na starost matere leto povpre~na starost matere ob otrokovem rojstvu ob otrokovem rojstvu skupaj prvo rojstvo skupaj prvo rojstvo 1954 28,4 24,8 1977 25,4 22,9 1955 28,3 24,8 1978 25,4 23,0 1956 28,2 24,8 1979 25,3 22,9 1957 28,0 24,7 1980 25,3 22,9 1958 27,9 24,6 1981 25,4 23,0 1959 27,8 24,7 1982 25,4 23,1 1960 27,8 24,9 1983 25,4 23,0 1961 27,7 24,7 1984 25,3 23,1 1962 27,4 24,4 1985 25,5 23,2 1963 27,4 24,4 1986 25,6 23,3 1964 27,3 24,3 1987 25,6 23,3 1965 27,2 24,2 1988 25,8 23,5 1966 27,1 23,9 1989 25,9 23,7 1967 27,1 23,7 1990 26,0 23,9 1968 26,8 23,5 1991 26,3 24,1 1969 26,7 23,4 1992 26,4 24,2 1970 26,5 23,4 1993 26,7 24,6 1971 26,1 23,0 1994 27,0 24,8 1972 25,9 23,0 1995 27,2 25,0 1973 25,8 22,9 1996 27,4 25,3 1974 25,6 22,8 1997 27,7 25,6 1975 25,5 22,8 1998 27,8 25,8 1976 25,4 22,7 1999 28,1 26,2 Podatki preglednice kaèjo, da sta se tako starost mater ob rojstvu prvega otroka kakor tudi povpre~na starost mater ob rojstvu otroka ne glede na red rojstva v zadnjih petih desetletjih najprej znièvali (do sedemdesetih let), nato sta priblìno do konca osemdesetih let stagnirali na zelo nizkih vrednostih, v devetdesetih letih 20. stoletja pa sta se za~eli povi{evati in pri{li prakti~no na nivo, doseèn v petdesetih letih. Vendar z eno bistveno razliko: starost mater ob rojstvu prvega otroka je bila leta 1954 nìja skoraj za dve leti, medtem ko je bila povpre~na starost ob rojstvu otroka {e nekoliko vi{ja. To pomeni, da se je reproduktivno obna{anje za~elo prej in da je tudi dlje trajalo. @enske so postajale matere prej, zadnjega otroka pa so dobile kasneje. Skladno s ~asom neposredne izpostavljenosti zanositvi, ki je bil dalj{i, je po teoriji neposrednih dejavnikov rodnosti pri~akovati tudi vi{jo rodnost, kakr{na je v primerjavi z dana{njo tudi dejansko bila. 25 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Po drugi strani pa v zadnjem desetletju beleìmo vi{jo vrednost longitudinalne celotne rodnosti od transverzalne. To verjetno predstavlja preseèk te razlike v predhodnem obdobju, zopet pa so glavni generator teh sprememb starostno-specifi~ne spremembe rodnosti. Tèko je re~i, ali se bosta obe vrednosti (glede na na~in izra~una) ~ez ~as izena~ili, ker ne moremo z gotovostjo napovedati prihodnjega razvoja. Tudi na vpra{anje, ali se bodo transverzalne vrednosti za~ele bistveno dvigovati, iz è omenjenega razloga ne moremo odgovoriti. Ne vemo namre~, za koliko so bile precenjene vrednosti povpre~nih letnih stopenj celotne rodnosti v obdobju kraj{anja medgeneracijskega intervala. Razpolòljivi statisti~ni podatki, ki so urejeni po posameznih koledarskih letih, nam v na{em primeru omogo~ajo uporabo zgolj transverzalne analize. Ker samo statisti~ni podatki bolj malo povejo o subtilnej{ih mehanizmih, ki delujejo na podro~ju rodnostnega obna{anja, smo na vseh treh izbranih obmo~jih izvedli tudi poglobljeno anketo. Ker se anketni podatki veèjo na generacije star{ev, je anketa omogo~ila longitudinalni pristop, ki bo rezultatom obdelave podatkov teko~e statistike sluìl kot korekcija. 2.1.2 STATISTI^NE METODE V DEMOGRAFSKI ANALIZI Kadar imamo opravka z mnoì~nimi pojavi, se uporabi statisti~nih metod ne moremo izogniti (Blejec 1976, 19). Statistika temelji na matemati~nih metodah in se je specializirala za kvantitativno preu~evanje mnoì~nih dogodkov in pojavov (Blejec 1976, 15–16; Sagadin 1992, 5). Statistika je mo~no preplete-na z demografijo, saj ima tudi ta opravka z mnoì~nimi pojavi. Pogosto so demografsko statistiko celo ena~ili z demografijo (Blejec 1976, 17). Tej ozki povezanosti navkljub bomo omenili pomembnej{e statisti~ne metode, ki smo jih uporabili v na{i raziskavi. V posebne podrobnosti na tem mestu ne bomo zahajali, saj je na razpolago precej statisti~ne literature (na primer Blejec 1976; Sagadin 1992), poleg tega pa bomo ob posamezni predstavitvi rezultatov vsako metodo sproti opisali. Dràli smo se bolj ali manj ute~ene sheme, ki je sestavljena iz ve~ korakov: • metode zbiranja, razvr{~anja in zdruèvanja podatkov: pri teh metodah gre za zbiranje podatkov tako v pisni kot v elektronski obliki in njihovo spreminjanje v enotno in uporabno obliko. Ko smo podatke zbrali, smo jih po izbranih znakih razvrstili v skupine, ki so kasneje sluìle kot osnova za nadaljnje delo; • metode izra~unavanja osnovnih opisnih statistik in frekvenc: veliko ve~ino dela je opravil ra~unalnik s pomo~jo programa, ki ima te funkcije è vgrajene. Tako smo za posamezen znak v obliki preglednic kot ra~unalni{kega izmeta (outputa) dobili razne frekven~ne porazdelitve, strukture in srednje vrednosti. Na podlagi teh podatkov smo izvedli osnovne primerjave med izbranimi obmo~ji in poiz-ku{ali iskati vzroke za opaène razlike; • metode statisti~ne analize in iskanja soodvisnosti med posameznimi znaki: v tej fazi smo iskali morebit-ne zakonitosti preu~evanih pojavov. Uporabili smo razli~ne korelacijske koeficiente (Pearsonov koeficient korelacije, Spearmanov koeficient korelacije ranga, korelacijsko razmerje eta) in mere stopnje kontingence (hi-kvadrat in korigirani Pearsonov koeficient kontingence). Uporabo teh metod smo prilagajali naravi podatkov, ki smo jih imeli na voljo, in njihovi porazdelitvi. Ker je podro~je dejavnikov rodnostnega obna{anja zelo {iroko, dejavniki pa pestri, smo morali biti pri interpretaciji statisti~nih koeficientov zelo pazljivi. Vrednosti koeficientov nas namre~ lahko tudi zavedejo, poleg tega pa odkritje korelacij {e ne pomeni kavzalnosti; • metode postavljanja in preverjanja statisti~nih hipotez in preverjanja statisti~ne pomembnosti nekaterih statisti~nih pokazateljev: te metode smo uporabljali v primerih, ko smo èleli preveriti statisti~no pomembnost razli~nih postavljenih hipotez in izra~unanih koeficientov. Tudi tu je bila programska opre-ma v veliko pomo~. Potrebno je bilo le pravilno pripraviti podatke, program pa je sam izra~unal izbrane mere ter ozna~il stopnjo statisti~ne pomembnosti; • metode vzor~enja: vzor~enje predstavlja pomemben del statisti~ne metodologije. S pomo~jo metod vzor~enja prilagodimo osnovno statisti~no populacijo oziroma jo zreduciramo do meje, ki predstavlja obvladljivo maso, hkrati pa ima svoje minimalne pogoje. Iz velikih populacij z ve~ tiso~ enotami lahko na razli~ne na~ine pridemo do obvladljivega oziroma statisti~no potrebnega {tevila, ki {e zagotavlja reprezentativnost vzorca. To pomeni, da je vzorec prek izbrane metode vzor~enja ohranil enake ali iste 26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 zna~ilnosti kot osnovna populacija, iz katere je bil vzet. V na{em primeru je osnovno populacijo pomenila populacija star{ev prvo{ol~kov. Ker smo ocenili, da je {tevilo star{ev {oloobveznih otrok za nas obvladljivo, smo z anketo zajeli vse star{e iz osnovne populacije. Na ta na~in nismo neposredno potrebovali vzor~enja; pomembno je bilo le z vidika velikosti osnovne populacije in z vidika deleà izpolnjenih anketnih vpra{alnikov. Ti deleì so na na{ih izbranih obmo~jih povsod dosegali ali presegali polovico. Ker je pri velikih populacijah z nekaj tiso~ enotami potreben minimalen vzorec z nekaj odstotki ali promili vseh enot (na primer Blejec 1976, 341), z zadostitvijo tega pogoja nismo imeli teàv. [e ve~: v vseh treh obmo~- jih nam je uspelo pridobiti vzorce z ve~ kot sto enotami. Tako smo si olaj{ali tudi kasnej{a obdelava, saj smo jo lahko izvedli na podlagi teorije in metodologije velikih vzorcev (Sagadin 1992, 212). 2.2 IZBOR KAZALNIKOV IN METODE NJIHOVEGA IZRA^UNAVANJA Z demografskimi kazalniki si pomagamo pri spoznavanju òjih demografskih zna~ilnosti nekega prebivalstva. Primerni so tudi za opredeljevanje nekaterih biolo{kih dejavnikov rodnosti, predvsem pa kaèjo posledice rodnostnega in selilnega obna{anja prebivalcev in razmer na podro~ju smrtnosti. So torej njihov rezultat. Na ta rezultat pa vplivajo druge strukture, ki v neki fazi privedejo do odlo~itve posameznika/para o {tevilu potomcev. Glede na to, da prebivalci bivajo na nekem obmo~ju, {e ne pomeni, da bodo tam preìveli tudi reproduktivno obdobje. Dejstvo pa je, da kazalnike rodnosti nekega obmo~ja ra~unamo na podlagi {tevila prebivalcev in mater, ki tam v danem trenutku ìvijo. Socialne in ekonomske dejavnike zaradi tesne medsebojne prepletenosti pogosto obravnavamo kar v sklopu enotnih socioekonomskih dejavnikov rodnostnega obna{anja (na primer Wertheimer-Baleti} 1999, 208–221). Najpomembnej{i sinteti~ni kazalnik s podro~ja rodnosti je celotna rodnost. V literaturi pogosto sre~a-mo tudi izraz totalna rodnost (na primer Mala~i~ 2000). Kazalnik celotne rodnosti pove, koliko otrok je povpre~no rodila ena ènska v rodni dobi. Izra~unavamo ga lahko transverzalno ali longitudinalno. ^e imamo podatke za dolo~eno kohorto, lahko izra~unamo longitudinalno vrednost kazalnika in dobimo definitivne podatke o povpre~nem {tevilu rojenih otrok na eno ènsko v rodni dobi. Takrat govorimo o celotni rodnosti kot o kon~nem potomstvu. Ti podatki so najnatan~nej{i. Ker pa je rodna doba precej dolga (okrog 35 let; na primer Lorimer 1954), so ti podatki v glavnem è zastareli, saj na njihovi podlagi ne moremo slediti trenutnim trendom. Zato se pogosteje uporablja transverzalni na~in izra~una celotne rodnosti. Literature o demografskih in nekaterih socioekonomskih kazalnikih je precej. V demogeografskih ali demografskih u~benikih so kazalniki rodnosti dobro pokriti. Od najblìjih avtorjev z obmo~ja nekdanje SFRJ lahko omenimo u~benike Friganovi}a (1978, 75–76 in 92–100), Bra~i~a (1983, 98–103), Breznika (1988, 171–173), Wertheimer-Baleti}eve (1999, 204 in 223–231), Mala~i~a (2000, 84–87). Poleg u~be-ni{ke literature je {e vrsta drugih del, ki obravnavajo omenjene kazalnike. Od slovenskih lahko izpostavimo dve odmevni disertaciji, in sicer »Vpliv gibanja kme~ke delovne sile na oblikovanje agrarnega prostora« Lojzeta Gosarja izpred ~etrt stoletja (1976) ter pred dobrim desetletjem (1991) izdano delo Vojke [ircelj »Determinante rodnosti v Sloveniji«. Obe na iz~rpen na~in opredeljujeta vrsto tako socialnodemograf-skih (Gosar 1976, 3 in 4) kot demografskih in socioekonomskih kazalnikov. Izbor kazalnikov v pri~ujo~em delu je bil odvisen predvsem od razpolòljivosti podatkov. Simbole smo zaradi konsistentnosti ozna~evanja povzeli po Mala~i~u (2000, 84–87). Osnovni cilj je bil med razpolòljivimi statisti~nimi podatki izbrati ali izra~unati tiste kazalnike, ki kaèjo raven rodnosti v Sloveniji in na vzor~nih obmo~jih, ter tiste, za katere domnevamo, da imajo vpliv na rodnostno obna{anje. Po podro~- jih, kamor jih uvr{~amo, kazalnike v grobem delimo na ~iste demografske in na socioekonomske. Ko govorimo o kazalnikih, imamo v mislih zna~ilnosti konkretnega prebivalstva, ki je prostorsko jasno omejeno (v na{em primeru Slovenija, Prekmurje, Zasavje, UE Domàle). Seveda je prebivalstvo ìv organizem, ki se rojeva, umira, pomlajuje, stara in seli. Zaradi te dinamike ga je nemogo~e ujeti na ko{~ku prostora, zato si pomagamo z merami, ki so zgolj priblìne, bistveno pa je, da so tudi ~asovno jasno omejene. Tako velja za popise »kriti~ni trenutek«, ~eprav je jasno, da hkrati ne moremo vsega popisati. Podobno je z neka-27 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ terimi drugimi podatki. Pri rojstvih podatke zbiramo obdobno (letno, mese~no, ~etrtletno …), podatke pa beleìmo glede na teritorialno enoto bivanja matere. Iz tega je razvidno, kako pomembno vlogo ima geografska metoda, katere prednost je jasno omejena prostorska enota preu~evanja (Friganovi} 1982). Demografsko in socioekonomsko strukturo prebivalstva na izbranih obmo~jih spoznamo prek analize statisti~nih podatkov, seveda v okviru razpolòljivih podatkov. Na voljo imamo podatke Statisti~nega urada RS, na podlagi katerih lahko opredelimo nekatere demografske in socioekonomske zna~ilnosti. Izmed demografskih lahko izpostavimo: • gibanje skupnega {tevila prebivalcev (indeksi gibanja prebivalstva za razli~na leta, skupni (naravni in selitveni) prirastek), • gostota prebivalstva ({tevilo prebivalcev na km2 po obmo~jih in upravnih enotah), • starostna struktura (indeks starosti, velikost in gibanje rodne populacije), • spolna struktura (indeks maskulinitete, indeks feminitete), • naravno gibanje prebivalstva (rojeni, umrli, naravni prirastek), • rodnost (zakonska (poro~nost in razveznost), zunajzakonska rodnost), • smrtnost (smrtnost novorojen~kov, splavnost, samomorilnost), • mehansko gibanje (priseljeni, odseljeni, selitveni prirastek), • velikost gospodinjstev ({tevilo ~lanov gospodinjstva), • velikost druìn (povpre~no {tevilo druìnskih ~lanov). Izmed {ir{ih socioekonomskih zna~ilnosti pa: • etni~na struktura (deleì posameznih etni~nih skupin), • verska struktura (deleì posameznih verskih skupin), • struktura zaposlenih po gospodarskih panogah oziroma sektorjih (delè zaposlenih po posameznih sektorjih), • aktivno/neaktivno prebivalstvo (stopnja zaposlenosti prebivalstva), • delè kme~kega prebivalstva, • izobrazbena struktura (deleì prebivalstva glede na stopnjo izobrazbe), • stopnja urbaniziranosti (urbano, ruralno prebivalstvo), • povpre~na neto/bruto pla~a na zaposlenega (kazalnik ekonomske mo~i prebivalstva). Velika slabost teh podatkov je, da se nana{ajo na razli~ne prostorske ravni opazovanja, zato so medsebojno primerljivi zgolj na vi{jem prostorskem nivoju (na primer na ravni upravnih enot). Za potrebe podrobne analize pa to navadno ne zado{~a, zato je najve~ji poudarek na podatkih, ki se nana{ajo na nivo naselja. Teh pa nimamo veliko na voljo. To tudi pomeni, da smo nekatere zna~ilnosti obravnavanih prebivalstev med seboj primerjali s podatki iz razli~nih obdobij. Denimo, zaposlitveno zastopanost po gospodarskih sektorjih, ki je v ustrezni obliki na razpolago le kot popisni podatek iz leta 1991, smo primerjali s kazalniki rodnosti za triletno povpre~je za obdobje med letoma 1998 in 2000. ^e bi nas zanimali zgolj deleì zaposlenih po gospodarskih sektorjih, bi bilo bolje te podatke primerjati za isto obdobje. Ker pa nas je zanimala predvsem vloga zastopanosti posameznega sektorja v odnosu do rodnosti (za primer vzemimo vpliv deleà zaposlenih v primarnem sektorju na rodnost v naselju), so bila za nas pomembnej{a relativna razmerja med naselji znotraj posameznega sektorja, ne pa absolutna zastopanost. Ta razmerja pa se spreminjajo bistveno po~asneje. Tako najdemo v Sloveniji obmo~ja s tradicionalno visoko zastopanostjo zaposlenih v primarnem sektorju, ob tem pa se ta delè zniùje è celo stoletje. Tudi ko govorimo o ~lovekovem obna{anju, moramo upo{tevati ~asovni zamik, v katerem dolo~eni dràljaji izzovejo odzive in reakcije (Lee 1995; Skinner 1995; ^erni~ Isteni~ 1994b, 21). Isto velja tudi za reproduktivne norme, ki se oblikujejo skozi dalj{a obdobja kot posledica dolo~enega prilagajanja na dràljaje (^erni~ Isteni~ 1998a). Hitro prestrukturiranje slovenske drùbe po letu 1991 tako v politi~nem kot gospodarskem smislu je gotovo imelo dolo~en vpliv na prebivalstvo. Vpra{anje pa je, ali so lahko te malodane revolucionarne spremembe spodbudile takoj{njo strukturno (na primer razmerja med mestnim in nemestnim prebivalstvom) spremembo v rodnostnem obna{anju. Celotna rodnost je v tem ~asu sicer {e naprej upadala, vendar je bil ta trend razberljiv è od za~etka osemdesetih let 20. stoletja (na primer 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 [ircelj 1994, 1995 in 1998). Po opravljeni analizi na podlagi podatkov popisa 1991 (o kateri bomo podrobneje govorili v ~etrtem poglavju) smo naredili {e analizo podatkov o zaposlitveni strukturi aktivnega prebivalstva po naseljih za leto 1996. Ti sicer niso povsem primerljivi z rezultati popisa 1991, a smo za primerjavo oboje vklju~ili v raziskavo. Vseh podatkov demografske in socioekonomske strukture na tem mestu seveda ne moremo podrobneje obravnavati. Osredoto~ili se bomo na rodnost in njene kazalnike, posebej na tiste, ki so v demogeografiji trenutno manj znani in manj uporabljani, a nikakor ne manj pomembni. Nato bomo skozi razli~ne kazalnike primerjali in posku{ali ovrednotiti vlogo drugih dejavnikov pri oblikovanju rodnostnega obna{anja. 2.2.1 KAZALNIKI RODNOSTI Najpogosteje uporabljana mera rodnosti v demografiji in demogeografiji je {e vedno splo{na stopnja natalitete (n). Izra~unamo jo na podlagi razmerja med ìvorojenimi v nekem koledarskem letu in skupnim {tevilom prebivalcev tega leta. Omenjeno razmerje pomnoìmo s 1000, da dobimo splo{no stopnjo izraèno s promili (n = Nt : Pt (30. 6.) · 1000), kjer je Nt {tevilo ìvorojenih v izbranem koledarskem letu, Pt (30. 6.) pa srednje letno {tevilo prebivalcev (zgornji desni indeks ozna~uje dolo~eno leto in datum merjenja srednjega {tevila prebivalcev). Ta mera rodnosti je zelo robustna, saj na njeni podlagi o dani populaciji ne izvemo prav veliko. Pove nam, koliko je bilo v nekem koledarskem letu (ali drugem obdobju) ìvorojenih otrok na 1000 prebivalcev, in ni~ ve~. Navadno jo kombiniramo z uporabo splo{ne stopnje mortalitete (m), ki se ra~una analogno, s tem da se Nt v {tevcu nadomesti z Mt ({tevilo umrlih v izbranem koledarskem letu). ^e stopnjo mortalitete od{tejemo od stopnje natalitete, dobimo naravni prirastek (j), ki je mera oziroma kazalnik naravnega gibanja prebivalstva, o rodnosti sami pa ne pove veliko. Zaradi raz{irjene uporabe teh stopenj in manj prisotne uporabe sinteti~nih kazalnikov je bilo zavedanje problemati~nosti situacije na rodnostnem podro~ju 25,0 20,0 15,0 promili 10,0 5,0 0,0 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 nataliteta mortaliteta Slika 9: Naravno gibanje prebivalstva, Slovenija, 1954–2003 (Statisti~ni urad RS). 29 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ ~asovno odloèno. Omenili smo è, da so te stopnje robustne in kaèjo zgolj letne kvantitativne spremembe prebivalstva. Denimo, naravni prirastek je lahko pozitiven {e dolgo po tistem, ko se prebivalstvo generacijsko ne obnavlja ve~. Za primer si poglejmo naravno gibanje prebivalstva Slovenije v zadnji polovici stoletja. Na sliki 9 vidimo, da je nataliteta ves prikazani ~as v glavnem usihala in se z vrednosti nad 20 promilov spustila pod 10 promilov, medtem ko je mortaliteta stagnirala na vrednostih okoli 10 promilov. V devetdesetih letih 20. stoletja je prvi~ po drugi svetovni vojni pri{lo do negativnega naravnega prirastka, ki se s tendenco pove~evanja nadaljuje tudi v prvih letih 21. stoletja, svoje korenine pa ima v znièvanju rodnosti generacij, rojenih v tridesetih letih preteklega stoletja. To lahko vidimo tudi s slike 8. Torej nataliteta, posredno pa tudi naravni prirastek, nista ve~ ustrezni meri za preu~evanje rodnosti dràv (med njimi tudi Slovenije) globoko v drugi demografski tranziciji. Naslednji kazalnik rodnosti je splo{na stopnja rodnosti. Ta se nana{a zgolj na ènsko prebivalstvo v reproduktivnem obdobju, torej na populacijo, ki je efektivno sposobna doprinesti k vi{ini rodnosti. Ta stopnja izlo~a vse tiste, ki neposredno pri rojevanju ne morejo sodelovati: to so dekleta pred menarho in ènske po menopavzi ter vsi mo{ki. Splo{na stopnja rodnosti (f) je v promilih izraèno razmerje med vsemi ìvorojenimi v dolo~enem koledarskem letu in {tevilom vseh ènsk v rodni dobi (f = Nt : V · 1000), 35 f,15 kjer je Nt {tevilo ìvorojenih v dolo~enem koledarskem letu, V pa srednje letno {tevilo ènsk v rod- 35 f,15 ni dobi (spodnji desni indeks ozna~uje ènsko prebivalstvo staro 15 ali ve~ let, spodnji levi indeks pa v letih ozna~uje obseg obdobja od 15. leta starosti dalje, ki ga {tejemo za rodno dobo ènsk). Splo{na stopnja rodnosti pove, koliko ìvorojenih je bilo v nekem koledarskem letu na 1000 ènsk v rodni dobi. Ta mera je dober sinteti~ni pokazatelj efektivne rodnosti, vendar ga ne moremo uporabiti za analizo rodnosti po starosti ènsk. Ta pa je {e kako pomembna, ~e ho~emo razumeti dana{nje spremembe na podro~ju rodnostnega obna{anja. Najpreciznej{a mera rodnosti in hkrati njen kazalnik so starostno-specifi~ne stopnje rodnosti. Za izra~un teh stopenj potrebujemo kvalitetne in relativno obsène podatke o rodnosti po starosti ènsk. Starostno-specifi~ne stopnje rodnosti lahko izra~unamo na temelju enoletnih ali petletnih starostnih razredov mater. Izra~un je hitrej{i in enostavnej{i, ~e imamo podatke pripravljene po petletnih starostnih skupinah mater. Glede na to, da se kot dogovorjeno rodno obdobje {teje starost ènsk od 15. do 49. leta, imamo na ta na~in opraviti le s sedmimi izra~uni. ^e pa èlimo {e natan~nej{i razrez starostno-specifi~ne rodnosti, izra~unamo stopnje za vsako leto znotraj obdobja posebej. V primeru, da prihaja do rojstev tudi zunaj tega obdobja, ~eprav so to navadno zanemarljive vrednosti, lahko po istem postopku izra- ~unamo vrednosti tudi za ta leta. Enoletne starostno-specifi~ne stopnje rodnosti (f ) povedo {tevilo ìvorojenih otrok na 1000 ènsk x v starosti x (f = N : V · 1000), kjer je N {tevilo rojenih otrok materam v starosti x, V pa srednje let-x x f,x x f,x no {tevilo ènsk v starosti x. Petletne starostno-specifi~ne stopnje rodnosti ( f ) se ra~unajo analogno 5 x ( f = N : V · 1000), le da se {tevilo ìvorojenih otrok in mater nana{a na petletno starostno skupi-5 x 5 x 5 f,x no. S tem {iroka uporabnost in analiti~na vrednost tega kazalnika {e ni iz~rpana. Starostno-specifi~ne stopnje rodnosti sluìjo tudi kot podlaga za izra~un morda najpomembnej{ega sinteti~nega kazalnika rodnosti, ki z enim {tevilom kompleksno ponazarja raven rodnosti in reprodukcije dolo~enega prebivalstva. Ta kazalnik se imenuje celotna rodnost (T ). Izra~unamo ga tako, da se{tejemo f enoletne starostno-specifi~ne stopnje rodnosti in jih delimo s 1000, ~e so bile stopnje izraène (in navadno so) v promilih. Izra~unamo ga lahko po obrazcu T = Σf : 1000, kjer je Σf se{tevek enoletnih stopenj. f x x V primeru, da namerno ali zaradi pomanjkanja natan~nej{ih podatkov celotno rodnost ra~unamo iz petletnih starostno-specifi~nih stopenj, moramo se{tevek pomnoìti s 5, ker vsak razred obsega pet let, vrednost petletne stopnje pa je povpre~ek, ki velja za katero koli leto znotraj izbrane petletke. Za izra~un lahko uporabimo obrazec T = 5Σ f : 1000, kjer 5Σ f pomeni petkratnik se{tevka petletnih povpre~kov. f 5 x 5 x Na ta na~in dobimo sicer manj natan~ne podatke, ki pa {e vedno zado{~ajo za ugotavljanje osnovnih zna~ilnosti rodnosti v odvisnosti od starosti. Teàva nastopi, kadar nimamo podatkov o rodnosti po starosti mater. Ko smo razmi{ljali o mogo- ~ih re{itvah podobnih zagat, nam je uspelo izpeljati novo mero rodnosti, s katero si lahko pomagamo. 30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Za izra~un tega novega kazalnika potrebujemo podatke o ìvorojenih v dolo~enem obdobju (na primer koledarskem letu) in podatke o povpre~ni velikosti posamezne enoletne starostne skupine znotraj rodne populacije. Aproksimativna celotna rodnost izraà razmerje med ìvorojenimi v dolo~enem koledarskem letu in povpre~no velikostjo enoletne starostne skupine ènsk v rodni populaciji. Rezultat tega razmerja je povpre~no {tevilo ìvorojenih otrok na eno ènsko v rodni populaciji. Obrazec za izra~un aproksimativne celotne rodnosti lahko postavimo takole: ACR = Nt : ASΣ(V ; V ; …; V ), pri ~emer ASΣ(V ; V ; …; V ) pomeni aritmeti~no sredino f,15 f,16 f,49 f,15 f,16 f,49 (ki se sicer ozna~uje z M , a te oznake ne bomo uporabljali, da je ne bi zamenjevali s {tevilom umrlih) x se{tevka vseh enoletnih starostnih skupin ènsk iz rodne populacije, Nt pa {tevilo ìvorojenih v dolo- ~enem koledarskem letu. Izra~un imenovalca (povpre~ne velikosti enoletne rodne starostne skupine) ima tudi analitski pomen, saj tako vidimo priblìno generacijsko udelèbo in rodnostni u~inek ènsk, ki sodelujejo v reprodukciji. Ker vemo, da je enoletnih starostnih skupin znotraj rodne populacije natanko 35, lahko gornji obrazec poenostavimo. To storimo tako, da namesto ra~unanja povpre~ne velikosti enoletne rodne starostne skupine, torej deljenja skupne rodne populacije na 35 delov, {tevilo ìvorojenih v koledarskem letu preprosto pomnoìmo s 35, kolikor je starostnih razredov v rodni populaciji. Obrazec v poenostavljeni obliki se glasi: ACR = 35Nt : V , kjer je ACR 35-kratnik splo{ne stopnje rodnosti. Ta kazalnik smo poimenovali 35 f,15 aproksimativni zato, ker gre pri transverzalnih izra~unih zgolj za presek letnih vrednosti. Tako je tudi celotna rodnost (T ) mera, ki bi dolgoro~no dràla zgolj v primeru, da bi se rojstva po starosti mater poraz-f deljevala stalno na isti na~in. Iz zgodovine pa vemo, da je bilo to mogo~e ali làje v tradicionalnih drùbah, ki niso prakticirale kontrole rojstev – denimo huteriti (Wertheimer-Baleti} 1982, 146). V razmerah, ko prideta le {e dva ìvorojena na eno ènsko, torej v razmerah skoraj popolne kontrole rojstev, lahko pride do velikih fluktuacij rojstev po starosti. Ena skrajnost je, da ènske na~rtovano {tevilo otrok rodijo zelo zgodaj s kratkim protogenezi~nim in intergenezi~nim intervalom, druga skrajnost pa je, da ènske na~rtovano {tevilo otrok rodijo ob izteku fertilne dobe. Med obema skrajnostma obstaja ne{teto mònosti. Zaradi tega menimo, da bi bila ta metoda lahko primernej{a za izra~un celotne rodnosti, ker zanemarja starostno komponento, poudarja pa koli~ino oziroma {tevilo ènsk, ki sodelujejo pri reprodukciji. To pride {e posebej do izraza pri majhnih populacijah, kjer je zastopanost po starostnih skupinah rodne populacije neenakomerna. Ta pokazatelj imenujemo aproksimativna celotna rodnost (ACR), ker gre za neke vrste oceno celotne rodnosti (T ) in je v grobem z njo primerljiv. Prihaja sicer do odstopanj, ki se spreminjajo v odvisnosti f od velikosti izbrane populacije in neenakomerne zastopanosti posameznih starostnih razredov. To pomeni: bolj kot so starostni razredi neenakomerno zastopani in manj{a kot je populacija, ve~je so razlike. Celotna rodnost (T ) je v bistvu tehtano povpre~je, kar pomeni, da je {tevilo rojenih otrok vsakemu sta-f rostnemu razredu ènsk odvisno od velikosti razreda. To pa lahko pri majhnih populacijah bolj popa~i rezultate, zato se zdi v takih primerih uporaba aproksimativne celotne rodnosti (ACR) primernej{a. Aproksimativna celotna rodnost (ACR) je robusten, vendar sinteti~en transverzalni pokazatelj celotne rodnosti. Z njegovo pomo~jo sicer ne spoznamo starostnih specifik rodnosti, lahko pa razumemo rodnostno situacijo konkretnega prebivalstva na izbranem obmo~ju. Nudi temeljno informacijo o tem, kako se doti~no prebivalstvo rodnostno obna{a in obnavlja. Prakti~nost tega kazalnika se kaè v tem, da zanj ne potrebujemo toliko podatkov kot za kazalnik celotne rodnosti (T ), ki ga izra~unavamo prek f starostno-specifi~nih stopenj rodnosti. 2.2.2 DRUGI KAZALNIKI Za ostala podro~ja oziroma za druge zna~ilnosti prebivalstva smo uporabili po imenu in metodi izra- ~una è znane kazalnike, zato jih bomo le na kratko omenili. Med indeksi omenimo indeks starosti. V slovenski literaturi se sicer pojavlja poimenovanje indeks staranja, kar je po na{em mnenju neupravi~eno. Staranje je namre~ proces, s pomo~jo indeksa staro-31 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ sti pa vidimo zgolj trenutno razmerje med staro in mlado generacijo, o procesu staranja pa ne izvemo ni~esar. Indeks starosti je pravzaprav kvocient med {tevilom starih 65 let ali ve~ in {tevilom mlaj{ih od 15 let, pomnoèn s 100, in je eden pokazateljev vitalnosti prebivalstva. Spolna struktura je pomemben dejavnik rodnostnega obna{anja, zlasti ~e je neuravnoteèna. Njena glavna pokazatelja sta indeks maskulinitete in njemu nasprotni indeks feminitete. Pri obeh gre za razmerje med mo{kim in ènskim prebivalstvom, pomnoèno s 100. Razlika je le v tem, kateri spol postavimo v {tevec. Indeks maskulinitete ima v {tevcu {tevilo mo{kih: pove, koliko mo{kih na 100 ènsk je v dolo~enem trenutku prebivalo na nekem obmo~ju. Za natan~nej{o mero spolne uravnoteènosti izbranega prebivalstva lahko uporabimo indekse maskulinitete za petletne starostne razrede. Tako lahko ugotavljamo potencialno razpolòljivost po starosti primernih partnerjev v dani populaciji. Ker beleìmo v veliki ve~ini evropskih dràv zmanj{evanje rodnosti pod nivo enostavne reprodukcije (na primer Kaa 1987), so problemi maskulinizacije (in tudi feminizacije) toliko bolj pere~i. Tudi pri nas so znani primeri pokrajin (primer Gori~kega), od koder so se zaradi ènitev izseljevale pretèno ènske, veliko {tevilo mo{kih pa je ostalo samskih – fenomen tako imenovanih starih stricev. Danes se ta problem pojavlja bolj globalno. Na medmrèju deluje mnoìca agencij, ki posredujejo ènitne ponud-be ènsk iz nekdanjih socialisti~nih dràv. V kolikor gre za selitve ve~jih razsènosti, ima to daljnosène posledice tudi za rodnost. Uporabili bomo {e nekatere druge kazalnike, ki jih na tem mestu ne bomo podrobneje obravnavali, saj so metode izra~unavanja znane in jih na splo{no {iroko uporabljamo. Pri tem gre ve~inoma za izra- ~une razli~nih strukturnih deleèv. Vsi doslej omenjeni statisti~ni podatki in kazalniki so nezadostni za natan~nej{e ugotavljanje dejavnikov rodnostnega obna{anja. Teoretska dognanja poudarjajo ~edalje pomembnej{o vlogo tistih subtilnih dejavnikov (na primer Kaa 1987), ki jih ne moremo beleìti s klasi~nimi metodami zbiranja podatkov. Potreben je globinski mikrovpogled, zato smo izvedli anketo, ki je vklju~evala tudi tista vpra{anja, ki smo si jih zastavljali ob razmi{ljanjih o dejavnikih rodnostnega obna{anja. Podatke ankete bomo razloìli in obdelali vzporedno z analizo ankete. 2.3 TERMINOLO[KA OPREDELITEV IN DEFINICIJE OSNOVNIH POJMOV Za làje razumevanje rodnostne in sploh demografske problematike je potrebno jasno opredeliti pojme, ki jih uporabljamo. Tu gotovo ne moremo omeniti vseh, saj je pogosto tèko lo~iti med pojmi, ki naj bi bili splo{no znani, in tistimi, ki to niso. Literatura s podro~ja razlage osnovnih pojmov in drugih pomembnej{ih izrazov, ki so vezani na demografsko preu~evanje, je precej obsèna. Poleg u~beni{ke literature in strokovnih priro~nikov (na primer Rosenzweig in Stark 1997; Haupt in Kane 2000) je pomemben delè prispeval tudi Statisti~ni urad Republike Slovenije, ki v svojih izdajah (na primer Rezultati raziskovanj – prebivalstvo 1999, 21–54) vedno uvodoma definira uporabljane pojme. Tudi v na{em primeru se bomo naslonili na definicije pojmov, kot jih razumejo na Statisti~nem uradu, saj je identi~nost razlag temeljni pogoj za nedvoumno razumevanje in pravilno rabo statisti~nih podatkov. Spremenjena definicija prebivalstva Leta 1995 je Statisti~ni urad RS spremenil definicijo prebivalstva Slovenije, s katero je sku{al zajeti tiste skupine prebivalstva, ki dejansko ìvijo na ozemlju na{e dràve. Od definicije za podatke, ki jih je Statisti~ni urad objavljal do 31. 12. 1994 po Centralnem registru prebivalstva Republike Slovenije, se razlikuje v dvojem: • v podatek o {tevilu prebivalstva Slovenije niso ve~ vklju~eni podatki o tistih dràvljanih Republike Slovenije, ki imajo v njej stalno prebivali{~e, a za~asno (ve~ kot tri mesece) prebivajo v tujini; • upo{tevani so podatki o {tevilu tujcev s stalnim oziroma za~asnim prebivali{~em v Sloveniji, podatki o {tevilu oseb z za~asnim zato~i{~em v Republiki Sloveniji (za~asni begunci) in podatki o {tevilu begun-cev, ki jim je bil po Zakonu o tujcih priznan status begunca v Republiki Sloveniji. 32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 V podatkih o prebivalstvu Slovenije za leto 1995 in naprej so torej upo{tevani: • dràvljani Republike Slovenije s stalnim prebivali{~em v Sloveniji brez tistih, ki so od{li v tujino za ve~ kot tri mesece in so svoj odhod prijavili na upravni enoti svojega stalnega prebivali{~a, • tujci v Sloveniji z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki so v Sloveniji prijavili stalno prebivali{~e, • tujci v Sloveniji z izdanim dovoljenjem za za~asno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki so v Sloveniji prijavili za~asno prebivali{~e, • tujci v Sloveniji z veljavnim delovnim ali poslovnim vizumom, ki so v Sloveniji prijavili za~asno prebivali{~e, • osebe z za~asnim zato~i{~em v Republiki Sloveniji (za~asni begunci), • begunci, ki jim je bil po Zakonu o tujcih priznan status begunca v Republiki Sloveniji. Prebivalec je oseba, ki ima v Sloveniji stalno, za~asno ali z drugimi predpisi urejeno prebivali{~e. Glede na vir podatka je definicija prebivalstva razli~na. Begunec, ki mu je bil po Zakonu o tujcih priznan status begunca v Republiki Sloveniji, je oseba, ki je zapustila dràvo, katere dràvljan je ali ima v njej stalno prebivali{~e (oseba brez dràvljanstva), da bi se izognila preganjanju zaradi svojega politi~nega prepri~anja, kulturnega ali znanstvenega delovanja ali narodnostne, rasne oziroma verske pripadnosti, in ji je bil na osnovi pro{nje priznan status begunca v Sloveniji. Zdomec je prebivalec Slovenije, ki je v ~asu statisti~nega opazovanja delal pri tujem delodajalcu ali samostojno v tujini, oziroma je bil druìnski ~lan zdomca in je z njim ìvel v tujini. Ni pomembno, koliko ~asa je delal oziroma ìvel v tujini. Tuje prebivalstvo v Sloveniji sestavljajo: • tujci s stalnim prebivali{~em v Sloveniji, • tujci z za~asnim prebivali{~em v Sloveniji, • begunci, ki jim je bil po Zakonu o tujcih priznan status begunca v Republiki Sloveniji, • osebe z za~asnim zato~i{~em v Republiki Sloveniji. Tujec s stalnim prebivali{~em v Sloveniji je: • oseba z dràvljanstvom tuje dràve in izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki je v Sloveniji prijavila stalno prebivali{~e, • oseba brez ugotovljenega dràvljanstva oziroma brez dràvljanstva in s prijavljenim stalnim prebivali{~em v Sloveniji, ki je bila dràvljan nekdanje SFR Jugoslavije, ^e{koslova{ke, Sovjetske zveze oziroma drugih dràv. Tujec z za~asnim prebivali{~em v Sloveniji je: • oseba z dràvljanstvom tuje dràve in izdanim dovoljenjem za za~asno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki je v Sloveniji prijavila za~asno prebivali{~e, • oseba z dràvljanstvom tuje dràve in veljavnim delovnim ali poslovnim vizumom, ki je v Sloveniji prijavila za~asno prebivali{~e, • oseba brez ugotovljenega dràvljanstva oziroma brez dràvljanstva in s prijavljenim za~asnim prebivali{~em v Sloveniji, ki je bila dràvljan nekdanje SFR Jugoslavije, ^e{koslova{ke, Sovjetske zveze oziroma drugih dràv. @ivorojen je otrok, ki je takoj po rojstvu pokazal znake ìvljenja (dihanje, sr~ni utrip, trzanje mi{ic), ~eprav le za kraj{i ~as. Trajanje nose~nosti ni pomembno. Vrstni red rojstva je {tevil~no zaporedje rojenega otroka glede na {tevilo vseh otrok, ki jih je mati doslej rodila. Dojen~ek je otrok, ki {e ni dopolnil prvega leta starosti. Mrtvorojeni otrok je otrok, ki je bil rojen oziroma izlo~en iz materinega telesa brez znakov ìvljenja (ni dihal, ni se gibal, srce ni utripalo) in je ob porodu tehtal najmanj 500 gramov, ali je nose~nost trajala najmanj 22 tednov, ali pa je bila dolìna njegovega telesa najmanj 25 centimetrov. Dovoljeni splavi so vse umetne prekinitve nose~nosti do 10. tedna nose~nosti (na zahtevo ènske) oziroma v vi{ji nose~nosti (z dovoljenjem komisije za umetno prekinitev nose~nosti) ter vse umetne 33 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ prekinitve nose~nosti med 12. in 28. tednom nose~nosti zaradi prenatalno ugotovljenih tèjih nepravil-nosti ploda oziroma kadar je ogroèno zdravje in ìvljenje nose~nice. Pri~akovano trajanje ìvljenja je povpre~no {tevilo let ìvljenja, ki jih {e lahko pri~akuje oseba, stara natan~no x let, ~e bo umrljivost po starosti v ~asu ìvljenja te osebe enaka vrednostim umrljivosti v tablicah umrljivosti za opazovano leto. Zakonski stan je pravno stanje, ki opredeljuje poloàj osebe do drugih oseb. Odlo~ilno je, ali je oseba è kdaj sklenila zakonsko zvezo. Glede na to je lahko samska, poro~ena, ovdovela, razvezana. Druìna je ìvljenjska skupnost star{ev (obeh ali enega) in njunih neporo~enih otrok, ki ìvijo v istem gospodinjstvu; starost otrok ni omejena, vendar ti nimajo svoje druìne oziroma ne ìvijo v zunajzakonski skupnosti; druìna je tudi skupnost moà in ène brez otrok oziroma mo{kega in ènske, ki ìvita v zunajzakonski skupnosti. Tip druìne je zna~ilnost druìne glede na to, kdo v njej ìvi: zakonski par brez otrok, neporo~en par brez otrok, zakonski par z otroki, neporo~en par z otroki, mati z otroki, o~e z otroki. Gospodinjstvo je: • skupnost oseb, ki izjavijo, da skupaj stanujejo in skupaj porabljajo dohodke za osnovne ìvljenjske potrebe (stanovanje, hrano …); navadno vsi ~lani enega gospodinjstva ìvijo skupaj, lahko pa kak ~lan gospodinjstva za~asno dlje ~asa ìvi drugje zaradi dela, {olanja ali iz drugih vzrokov; • oseba, ki ìvi sama ali z drugimi osebami, vendar ne porablja dohodkov za preìvljanje skupaj z njimi in ni ~lan drugega gospodinjstva. Tip gospodinjstva je zna~ilnost gospodinjstva glede na to, ali v njem ìvijo osebe v druìnskih ali nedruìnskih skupnostih. Druìnsko gospodinjstvo je gospodinjstvo, v katerem ìvijo: • ~lani ene druìne, • ~lani ve~ druìn, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo svoje dohodke za osnovne ìvljenjske potrebe, • ~lani ene ali ve~ druìn in osebe, ki niso ~lani teh druìn, a skupaj stanujejo in skupaj porabljajo svoje dohodke za osnovne ìvljenjske potrebe. Nedruìnsko gospodinjstvo je lahko: • samsko, • skupnost dveh ali ve~ oseb, • skupinsko gospodinjstvo. Samsko gospodinjstvo je gospodinjstvo osebe, ki ni ~lan drugega gospodinjstva. Skupnost dveh ali ve~ oseb je skupnost dveh ali ve~ oseb, ki so v sorodu (na primer brat in sestra), a niso druìna, ali skupnost dveh ali ve~ oseb, ki niso v sorodu (na primer prijateljici). Skupinsko gospodinjstvo je gospodinjstvo oseb, ki trajno ìvijo v domovih (za ostarele, sirote, slepe …), samostanih, bolni{nicah za neozdravljivo bolne … Aktivni prebivalec je oseba, ki: • opravlja poklic in za svoje delo prejema dohodke v denarju ali naravi; v kme~kih gospodinjstvih sodi-ta med aktivne osebe tudi pomagajo~i druìnski ~lan (oseba, starej{a od 14 let, ki ne obiskuje {ole) in kme~ka gospodinja, ki ve~inoma opravlja kme~ka dela; • ne opravlja poklica, ker prvi~ ali ponovno i{~e zaposlitev ali je prekinila delo, ker sluì voja{ki rok, je v priporu ali prestaja zaporno kazen. Oseba z lastnimi dohodki je oseba, ki ni aktivna, je pa ekonomsko samostojna, ker ìvi od dohodkov svoje prej{nje zaposlitve (upokojenec, delovni invalid …) ali prej{nje zaposlitve enega od òjih druìnskih ~lanov (druìnski upokojenec) ali se preìvlja s socialno podporo, {tipendijo, rento in podobno. Vzdrèvana oseba je oseba, ki nima lastnih sredstev za preìvljanje in jo zato vzdrùjejo star{i, sorodniki ali drugi. Poklic je delo, ki ga oseba opravlja zato, da si pridobi sredstva za preìvljanje. Podatki o poklicu temeljijo na izjavi osebe, za katero so podatki zbrani, oziroma na izjavi osebe, ki je te podatke posredovala. 34 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Poklic je opredeljen po vrsti dela, ki ga je oseba opravljala v ~asu statisti~nega opazovanja. Podatki so razvr{~eni po Enotni standardni klasifikaciji poklicev (UL SFRJ 29/1981): • kmetovalci in podobni delavci, • rudarji, industrijski in podobni delavci, • trgovsko osebje, • storitveno osebje, • osebje drùbenega varstva, • upravni, administrativni in podobni delavci, • vodilno osebje, • strokovnjaki in umetniki, • ostali poklici, • delavci brez poklica. Poleg teh lo~imo {e: • osebe z lastnimi dohodki, • vzdrèvane osebe. • Osebe, ki v ~asu statisti~nega opazovanja niso opravljale poklica, ker so delo prekinile, a so ponovno iskale zaposlitev, ali so sluìle voja{ki rok, prestajale zaporno kazen, se razvr{~ajo po poklicu, ki so ga opravljale, preden so prekinile delo. • Gospodinje, ki so pretèni del delovnega ~asa opravljale kme~ka, obrtna dela in podobna dela, se po poklicu razvr{~ajo v ustrezno poklicno skupino. • Osebe, ki so opravljale razli~na dela, se razvr{~ajo po poklicu, ki so ga opravljale najve~. • V poklicni skupini delavci brez poklica so upo{tevane osebe, za katere podatek o poklicu v obrazcih ni bil vpisan, je bil vpisan ne~itljivo ali pa poklic ni bil natan~no opredeljen (na primer delavec). Tem pojmom smo dodali {e nekaj v tej raziskavi uporabljanih izrazov, za katere menimo, da terjajo nekaj razlage. Rodnostno obna{anje – pojem, ki ozna~uje posameznikov celoten proces odlo~anja in uresni- ~evanja ciljev in èlja o {tevilu otrok, ki jih bo imel. Dolo~eno {tevilo otrok je rezultat rodnostnega obna{anja para ali posameznika. Izrazu obna{anje smo dali prednost pred izrazom vedenje, ~eprav sta v Slovarju slovenskega knjìnega jezika (1997) ozna~ena kot pomenska sinonima. Po na{em mnenju deluje izraz obna{anje bolj kompleksno in vseobsèno tako ~asovno kot vsebinsko. Izraz vedenje razumemo v òjem oziroma ~asovno in vsebinsko trenutnej{em smislu. Lahko bi celo rekli, da gre pri obna{anju za cel sklop razli~nih vedenj – torej vedenj kot sestavnih delov obna{anja. Dodatni razlog, zakaj menimo, da je uporaba izraza obna{anje primernej{a, je glagolni{ka oblika izraza vedenje. Ta je pri nedolo~niku védeti enak kot pri nedolo~niku vêsti se (Slovar slovenskega knjì- nega jezika 1997). Tradicija – izhaja iz latinskega nedovr{nika tradere, kar pomeni izro~iti, predati. Pomensko lahko tradicijo opredelimo kot prena{anje verovanj, obi~ajev, navad in podobno iz roda v rod. S pojmom tradicija razumemo tudi ustno izro~ilo in konkretne navade ter obi~aje (Verbinc 1991). Tradicijo podobno razlaga tudi Slovar slovenskega knjìnega jezika (1997): tradicija je nekaj, »… kar se je ustalilo v ìvljenju kake skupnosti s prena{anjem iz roda v rod; navada, obi~aj; izro~ilo; vrednota; doseèk; uveljavljena, dalj ~asa trajajo~a dejavnost …«. Operant – 1. tisti, ki povzro~a dolo~en u~inek oziroma generira doloèn dràljaj; 2. v psihologiji ozna- ~uje pogojevanje, s katerim doseèmo èleno obna{anje, prek nagrajevanja, ki okrepi primerno odzivanje (Webster Dictionary). Heteroetni~ni zakoni, heteroetni~ne partnerske zveze – zakonske ali partnerske zveze, v katerih se zakonca ali partnerja razlikujeta po etni~ni opredelitvi. V literaturi se sicer {e vedno precej uporablja izraz me{ani zakoni oziroma partnerske zveze, ki je po na{em mnenju neprimeren, zato smo ga nadomestili z ustreznej{im. Rodnost – sinonim za fertilnost (plodnost, rodovitnost). 35 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Fekundnost ali fekonditeta – fiziolo{ka plodnost. V romanskih jezikih se ta pojem uporablja v pomenu fertilnosti, torej rodnosti, fertilnost pa v pomenu fekundnosti, torej obratno kot v germanskih jezikih. Celotna rodnost – transverzalni pokazatelj rodnosti, ki pove hipoteti~no povpre~no {tevilo otrok na eno ènsko v rodnem obdobju na letni ravni pod pogoji rodnosti po starosti v izbranem letu. Bejbibum (angle{ko baby-boom) – ameri{ki izraz, ki v prebivalstveni literaturi pomeni kraj{a ali dalj- {a obdobja relativno vi{je rodnosti. Kon~na rodnost ali kon~no potomstvo – longitudinalni pokazatelj rodnosti, ki pove, koliko otrok je v povpre~ju rodila ènska v svojem rodnem obdobju, pod pogojem, da je doìvela 49 let. Zaprto prebivalstvo – prebivalstvo, katerega {tevilo je odvisno zgolj od naravnega gibanja. Odprto prebivalstvo – prebivalstvo, ~igar {tevilo je odvisno tako od naravnega kot od mehanskega gibanja. Zoèna reprodukcija – nastopi takrat, ko se generacije {tevil~no obnovijo v manj{em obsegu. Enostavna reprodukcija – o njej govorimo takrat, ko se generacije {tevil~no obnovijo v enakem obsegu. Raz{irjena reprodukcija – pri raz{irjeni reprodukciji prebivalstva se generacije {tevil~no obnovijo v ve~jem obsegu. Maltuzijanske populacije – druìna vseh hipoteti~nih modelov prebivalstev, za katero sta zna~ilni nespremenljiva starostna struktura ter nespremenljiva smrtnost po starosti in spolu. [tevilo prebivalcev maltuzijanskih populacij nara{~a po eksponentni krivulji. Stabilno prebivalstvo – maltuzijanska populacija, pri kateri je izpolnjen pogoj, da je naravni prirastek konstanten in znan. Stacionarno prebivalstvo – posebna oblika stabilnega prebivalstva, kjer je naravni prirastek znan in konstanten ter enak ni~. 2.4 VIRI STATISTI^NIH PODATKOV IN PROSTORSKE RAVNI PREU^EVANJA TER PRIMERJAV PODATKOV IN REZULTATOV Glavni vir podatkov, ki smo jih uporabili v raziskavi, so statisti~ni podatki Statisti~nega urada Republike Slovenije (SURS) in podatki ankete, ki smo jo izvedli na vzor~nih obmo~jih. Podatki Statisti~nega urada so ve~inoma s podro~ja rodnosti. Kot taki so del vitalne statistike, ki beleì vitalne dogodke – rojstva in smrti. Tem so praviloma priklju~ene {e registracije porok in razvez (Mala~i~ 2000, 10). Statisti~ni podatki so objavljeni v razli~nih publikacijah, ki jih izdaja Statisti~ni urad. Najpomembnej{i in najobsènej{i so podatki popisa. Ti podatki so tudi glede prostorske enote prikaza najpodrobnej{i, saj seèjo do ravni naselja. Najve~ja teàva popisnih podatkov je, da so v najbolj{em primeru na voljo vsakih deset let. V primeru SFRJ so bili prvi trije popisi izjemoma v razmiku petih oziroma osmih let (1948, 1953 in 1961), nato pa so si sledili na vsakih deset let (1971, 1981 in 1991). @al se je zalomilo v samostojni dràvi Sloveniji, saj je bil za leto 2001 na~rtovani popis prestavljen na leto 2002. Tudi ~e bi bil popis izpeljan pravo~asno, torej leta 2001, verjetno ti podatki zaradi obsènih in dolgotrajnih obdelav ter zapletenih in zaostrenih postopkov pridobivanja podrobnej{ih podatkov ne bi bili na voljo v ustrezni obliki. Popis iz leta 1991 je torej zadnji, katerega rezultati so dostopni v primerni obliki, zato smo uporabili nekatere podatke iz tega popisa. Poleg popisne statistike je na voljo demografska statistika, ki redno letno izhaja v okviru Statisti~- nega letopisa in Rezultatov raziskovanj. Glavna slabost letopisnih podatkov je raven predstavitve podatkov, ki seè le do ob~in. Dobrodo{lo spremembo pomenijo Rezultati raziskovanj na podro~ju naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva za leto 1998, ki se nana{ajo na raven naselij. @al pa ta izdaja ni doì- vela ponovitve za kasnej{a leta. To so glavne publikacije Statisti~nega urada RS, ki smo jih uporabili v tem delu. ^edalje ve~jo vrednost ima spletna ponudba statisti~nih podatkov na doma~i strani Statisti~nega urada. Obseg podatkov, ki so na razpolago po tej poti, stalno nara{~a in predstavlja vse bolj{o interak-tivno bazo statisti~nih podatkov, ki na nekaterih podro~jih seè tudi do ravni naselja. 36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 2.4.1 VPLIV ADMINISTRATIVNIH SPREMEMB IN REFORM NA PRIMERLJIVOST PODATKOV Prostorske ravni preu~evanja, primerjav in podajanja rezultatov v raziskavi so bile odvisne od zbranih podatkov in od raziskovalnih ciljev. Kadar je bilo metodolo{ko mogo~e, smo rezultate predstavili na ravni naselja. V nasprotnem smo izbrali najprimernej{o prostorsko enoto (ob~ino ali upravno enoto). Kar zadeva razli~ne primerjave (na primer v primerjavi rodnostnega obna{anja glede na relief), smo uporabljali razli~ne regionalizacije ali pa smo v skladu s cilji med seboj primerjali tri izbrana obmo~ja. Pri anketni analizi smo podatke razvrstili najprej po {olskih okoli{ih, od koder smo jih dobili, nato pa po naseljih anketiranih. Pri primerjavah anketnih podatkov smo podobno kot pri statisti~nih podatkih uporabili raven naselja, ob~ine in upravne enote. Prednost anketnih podatkov je bila, da smo zaradi enotnega zbiranja podatkov lahko vse podatke prikazovali na isti ravni. Poleg tega smo imeli mònost podatke obdelati individualno in dodatno {e na ravni {olskih okoli{ev. 2.5 ANKETIRANJE Anketiranje spada med terenske metode in predstavlja metodo empiri~nega vpogleda v izbrano populacijo ali njen vzorec (To{ 1988, 189). Cilj anketiranja je bil na izbranih treh obmo~jih z ve~ vidikov opazovati rodno populacijo, ki se rodnostno obna{a. Zanimali so nas vzroki, ki so privedli star{e, da so se odlo- ~ili za otroke, ter okoli{~ine, v katerih imajo otroke. Ker je bil osnovni namen na{e raziskave primerjava med obmo~ji, smo anketiranje na vseh treh obmo~jih izvedli pod enakimi pogoji. S pomo~jo opazovanja izbranega prebivalstva smo èleli priti do tistih podatkov, ki jih statistika ne beleì, ali pa niso dostopni, ker jih ni mogo~e beleìti. Zanimali so nas podatki, ki bi lahko poleg klasi~nih dejavnikov opredeljevali tudi tiste subtilnej{e dejavnike rodnostnega obna{anja, za katere vemo, da na prebivalstvo delujejo, a jih verjetno {e ne poznamo dovolj. Seveda smo za osnovno informacijo o prebivalstvu zbrali tudi nekatere podatke, ki jih dràvna statistika beleì, nam pa so sluìli tudi za primerjavo s statisti~nimi. Temeljno na~elo, ki se ga moramo dràti pri oblikovanju anketnega vpra{alnika, je ravno primerljivost anketnih podatkov s statisti~nimi. Empirija ali izkustvo je nujno za preverjanje (potrjevanje ali ovr`bo) ali dopolnjevanje teoretskih dognanj in do neke mere tudi statisti~nih podatkov. Za slednje lahko v literaturi na ve~ mestih najdemo dvome o njihovi to~nosti in tudi mnoìco metod za njihovo preverjanje (na primer [ircelj 1991, 14–34). Na{ osnovni cilj v tem smislu seveda ni preverjanje to~nosti podatkov, pa~ pa èlimo – glede na na{o oceno, da so slovenski statisti~ni podatki dovolj dobri – v njih imeti primerjavo z na{imi podatki. Po drugi strani lahko zasledimo tudi kritike kvalitete podatkov osrednjega registra prebivalstva Slovenije. Enoletne razlike med podatki registra se namre~ niso ujemale s podatki vitalne statistike za izbrana leta (Mala~i~ 2000, 187). Temeljno metodolo{ko izhodi{~e zasnove vpra{anj v anketi je bila longitudinalna obdelava podatkov. To pomeni, da so morali podatki obravnavati anketirane po letnici rojstva, da smo lahko izvedli generacijske ali kohortne izra~une. Z longitudinalno analizo smo èleli dopolniti rezultate, raz{iriti spoznanja in pretehtati vrednosti, dobljene s transverzalno metodo. Prednost longitudinalne analize podatkov ankete je tudi v tem, da smo natan~neje opredeljevali regionalne razlike, saj smo imeli podatke o generacijski rodnosti. Izhajajo~ iz celotne rodnosti in mòne metode njenega izra~unavanja na podlagi starostno-specifi~nih stopenj rodnosti lahko ugotavljamo le vrednosti za fiktivne generacije, kar izhaja iz strukture statisti~nih podatkov, ki so na voljo. Vrednosti celotne rodnosti in starostno-specifi~nih stopenj rodnosti za Slovenijo so povpre~ki, ki ne kaèjo regionalnih razlik. ^e upo{tevamo ta povpre~ek, vidimo, da je efektivno rodno obdobje koncen-trirano na interval med 20. in 40. letom. To pomeni, da lahko è za generacije, stare 40 let ali ve~, ra~unamo generacijske vrednosti kon~ne rodnosti z najmanj 95 % natan~nostjo, saj se bodo te vrednosti le {e zelo malo spremenile v smeri navzgor. Po podatkih Statisti~nega letopisa je bilo leta 1998 znotraj omenjenega intervala realizirane 95,3 % celotne rodnosti. Poleg tega se zmanj{ujejo razlike med posameznimi rojstvi v primerih, ko je ènska rodila dva otroka ali ve~ ([ircelj 1991, 310–330). 37 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 2.5.1 CILJNA POPULACIJA Osnovna populacija na{ega vzorca so star{i otrok, ki so bili v {olskem letu 2000/2001 vpisani v prvi razred osemletne osnovne {ole (ter drugi razred devetletne osnovne {ole na obmo~jih, kjer je bila uve-dena). Gre za periodi~no celotnost ali celotnost rojenih prve vrste (Mala~i~ 2000, 42), ki so bili rojeni v letih 1993 in 1994. V nekaterih primerih gre tudi za generacijo otrok, rojenih leta 1992, ki so bili vpisani kasneje ali so ponavljali razred, vendar je takih primerov tudi sicer v praksi zelo malo. Otroke iz iste generacije smo izbrali zato, da bi bili podatki medsebojno ~im bolj primerljivi. Namesto da bi iskali vzorec ènsk, ki so dolo~ene starosti, in ugotavljali, kako se rodnostno obna- {ajo, smo princip obrnili in izhajali iz generacije u~encev, ki so rezultat dolo~enega rodnostnega obna{anja. Tako smo odpravili problem pridobivanja podatkov za izdelavo vzorca ènsk, ki so, denimo, leta 1999 rodile in so v prvem letu po zaklju~eni enoletni porodni{ki dobi. Obrnjeni princip omogo~a tudi primerjavo starostno-specifi~nih stopenj rodnosti mater otrok iz generacije 1993/94. Hkrati moramo upo{tevati delè ènsk, ki v svojem ìvljenju ne rodijo nobenega otroka. V anketi se zavestno odrekamo preu~evanju rodne populacije brez otrok, katere velikost lahko ocenimo s primerjavo velikosti populacije star{ev in velikosti prebivalstva enake starosti nasploh ali pa na podlagi v literaturi omenjenih deleèv. V literaturi lahko zasledimo razli~ne deleè, ki opredeljujejo skupino ènsk, ki v celotnem rodnem obdobju niso rodile niti enega otroka. [ircljeva za ènske generacije 1945–1954 navaja 6,8 % ènsk brez otrok ([ircelj 1991, 316), ~eprav se kaè trend znièvanja tega deleà, saj so imele ènske generacije 1940–1949, ki se polovi~no prekrivajo s prej omenjenimi, {e 8,2 % ènsk brez otrok ([ircelj 1991). Raziskava »Rodnostno vedenje Slovencev« potrjuje trend znièvanja deleà ènsk brez otrok. Za ènske generacije 1950–1954 zna{a ta delè le {e 2,6 % (Koùh-Novak et al. 1998, 40–42). Obstaja tudi mònost, da delè ènsk, ki v svojem ìvljenju niso rodile nobenega otroka, v zadnjem ~asu zopet rahlo nara{~a, vendar je to tèko dokon~no ovrednotiti, saj se ènske v mlaj{ih generacijah {e vedno nahajajo v fertilnem obdobju. Na{ vzorec anketiranih zajema visok deleòsnovne populacije. Osnovno populacijo sestavljajo star- {i vseh prvo{ol~kov v {olskem letu 2000/2001 oziroma generacije otrok 1993/1994. Deleì izpolnjenih vpra{alnikov se gibljejo priblìno med 50 % in 80 %, kar bistveno presega potrebni delè, ki v velikih populacijah è zagotavlja reprezentativnost. Blejec (1976, 341) meni, da je za velike populacije dovolj, ~e je velikost vzorca nekaj promilov do nekaj odstotkov enot iz osnovne populacije. Ker nismo potrebovali zgolj zadostnega {tevila vzor~ne populacije, pa~ pa tudi zadostno {tevilo za ugotavljanje razlik znotraj obmo~ij, smo »pokrili« celotno prebivalstvo obmo~ja prek sistema obveznega osnovno{olskega izobraèvanja in tako zagotovili pove~anje deleà. Na~in razdeljevanja anket med vse star{e je imel funkcijo slu~ajnostnega izbora, saj so star{i po lastni presoji sodelovali ali pa sodelovanje zavrnili. 2.5.2 PRIPRAVA VPRA[ALNIKA Anketni vpra{alnik vsebuje glavo s predstavitvijo raziskovalca in raziskovalne ustanove, uvodni nago-vor in navodila za uporabo vpra{alnika. Opisan je osnovni cilj anketiranja s pripisom, da je anketa anonimna in prostovoljna ter da bodo vsi podatki, pridobljeni s to anketo, uporabljeni le za raziskovalne namene. Da bi se zagotovila anonimnost, je vsakemu vpra{alniku priloèna kuverta, v katero anketiranci zape- ~atijo izpolnjene anketne vpra{alnike. Uvodnik ob koncu vsebuje {e zahvalo vsem anketiranim ter telefonsko {tevilko, na kateri je raziskovalec dosegljiv v primeru vpra{anj, nejasnosti ali pomislekov s strani ciljne populacije. Vpra{alnik je zasnovan tako, da nanj odgovarjata oba star{a ali skrbnika. S tem doseèmo vklju- ~enost tudi mo{kih poleg ènsk, kar omogo~a razli~ne primerjave po spolih ter primerjavo starosti star{ev. Vsaka anketa tako skriva v sebi dve anketi. Vpra{alnik je zaprto-odprtega tipa. Da bi se zaradi visoke stopnje intimnosti nekaterih vpra{anj izognili soo~enju, je anketiranje »posrednega tipa«, kar pomeni, da anketiranci sami, brez navzo~nosti anketarja, izpolnijo vpra{alnik. 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Anketni vpra{alnik sestavlja ve~ sklopov, ki omogo~ajo tako imenovano globinsko analizo in spozna-vanje ciljne populacije. Dodana so tudi kontrolna vpra{anja za preverjanje to~nosti nekaterih predhodnih navedb. Poleg dejavnikov, za katere menimo, da vplivajo na rodnostno obna{anje, vpra{alnik vsebuje tudi vpra{anja o mnenjih, odlo~itvah in osnovnih orisih vrednostnega sistema posameznika, na podlagi katerih smo èleli iskati ozadje dana{nje rodnostne stvarnosti. Ko smo anketirance izpra{evali o njihovih osnovnih vrednostnih usmeritvah, smo se naslonili na Rokeachevo lestvico vrednot (Poga~nik 1987, v: Musek 1994, 129), ki smo jo prilagodili na{im potrebam. Vpra{alnik v izvirni obliki, ki je bil na vseh izbranih obmo~jih identi~en, se nahaja v prilogi. 2.5.3 IZVEDBA ANKETE Osnovno izhodi{~e anketiranja je bilo zagotoviti primerljivost rezultatov ankete med obravnavani-mi obmo~ji, zato smo anketiranje povsod izvedli pod enakimi pogoji. Na izbranih obmo~jih smo po vseh osnovnih {olah ankete razdelili med vse otroke prvih razredov. Otroci so jih odnesli domov, kjer so imeli star{i en teden ~asa, da jih izpolnijo in po otrocih vrnejo nazaj. Za to obliko smo se dogovorili z ravnateljicami in ravnatelji {ol oziroma z njihovimi namestniki ali pomo~niki. Vpra{alnike so med otroke razdelili razredni~arke in razredniki, ki so poskrbeli tudi za njihovo zbiranje. Anketiranje je potekalo prostovoljno in anonimno. Vsakemu vpra{alniku smo priloìli tudi samole-pilno kuverto, kamor so anketiranci vloìli izpolnjen vpra{alnik. Za zagotovitev anonimnosti so bili vsi vpra{alniki in vse kuverte enaki. Za vsako obmo~je smo pripravili {tevilu prvo{ol~kov ustrezno {tevilo vpra{alnikov. V Prekmurju smo jih razdelili 840, v Zasavju 447, na Domàlskem pa 553, kar je skupaj zneslo 1840 vpra{alnikov. Nekaj osnovnih {ol v Prekmurju je uvedlo sistem devetletne osnovne {ole. V analizo smo vklju~ili le vrstnike, torej prvo{olce osemletnih osnovnih {ol in u~ence drugih razredov devetletk. Le tako smo lahko pokrili celotno populacijo u~encev generacije 1993/1994, ki so predstavljali isto {olsko generacijo 2000/2001. Povratna informacija je bila zelo dobra. Koli~ina in kakovost vrnjenih in izpolnjenih vpra{alnikov je presegla na{a pri~akovanja. Predvideli smo, da bo anketa uspe{na, ~e bo priblìno polovi~en odziv. Ta cilj je bil doseèn v vseh treh obmo~jih, v celoti vzeto pa je krepko presegal polovico, saj je bilo vrnjenih 1179 ali dobrih 64 % vpra{alnikov. Ob tem povejmo, da ravnatelj osnovne {ole Menge{ iz nepojasnje-nih razlogov ni èlel sodelovati v izvedbi ankete, tako da je bilo obmo~je {olskega okoli{a Menge{ izlo~eno iz empiri~ne analize. V empiri~ni analizi je izostalo tudi obmo~je {olskega okoli{a Izlake: tam je {ola pokazala pripravljenost sodelovati v anketi, a so star{i na pobudo nekaterih star{ev na roditeljskem sestan-ku zavrnili sodelovanje. Vzroki za zavrnitev sodelovanja s {olo so v aktivnostih Krajevne skupnosti Izlake za odcepitev od ob~ine Zagorje ob Savi in ustanovitev lastne ob~ine. Star{i v anketi niso èleli sodelovati, da ne bi s tem izkazali pripadnosti zagorski ob~ini, kar je popolnoma trivialen razlog zavrnitve ankete, ki nima nobene zveze ne z upravno reformo in ne s politiko. Najve~ izpolnjenih vpra{alnikov se je vrnilo na obmo~ju Prekmurja, in sicer kar {tiri petine (687 od 870). V Zasavju se jih je izpolnjenih vrnilo dobre tri petine (252 od 406, izvzem{i Izlake), na obmo~ju Upravne enote Domàle pa skoraj natan~no polovica (240 od 488, izvzem{i Menge{). V naslednji fazi smo zbrane podatke iz vpra{alnikov sortirali in vnesli v primerne operacijske sisteme za nadaljnjo obdelavo. 39 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 3 TEORETSKA IZHODI[^A Osrednja teoretska postavka preu~evanja prebivalstva je gotovo teorija demografskega prehoda. O njej bomo nekoliko ob{irneje spregovorili v naslednjih podpoglavjih. Za teoretsko izhodi{~e na{ega preu~evanja geografskih dejavnikov rodnostnega obna{anja na izbranih obmo~jih pa smo izbrali obdobje druge demografske tranzicije v Sloveniji. Ta se je za~ela po letu 1980, ko celotna rodnost ni ve~ zado{~ala za enostavno reprodukcijo prebivalstva, o ~emer pri~a preglednica 4. Preglednica 4: Celotna rodnost v Sloveniji med letoma 1954 in 2003 (Rezultati raziskovanj – prebivalstvo 1999; * – ocena na podlagi polletnih vrednosti). leto celotna rodnost leto celotna rodnost leto celotna rodnost 1954 2,58 1971 2,16 1988 1,63 1955 2,58 1972 2,14 1989 1,52 1956 2,51 1973 2,18 1990 1,46 1957 2,38 1974 2,1 1991 1,42 1958 2,22 1975 2,16 1992 1,34 1959 2,23 1976 2,17 1993 1,33 1960 2,18 1977 2,16 1994 1,32 1961 2,26 1978 2,19 1995 1,29 1962 2,27 1979 2,22 1996 1,28 1963 2,28 1980 2,11 1997 1,25 1964 2,32 1981 1,96 1998 1,23 1965 2,45 1982 1,93 1999 1,21 1966 2,48 1983 1,82 2000 1,26 1967 2,38 1984 1,75 2001 1,21 1968 2,28 1985 1,72 2002 1,21 1969 2,17 1986 1,65 2003* 1,18 1970 2,21 1987 1,64 Tudi o tej teoriji bomo podrobneje spregovorili v nadaljevanju, povejmo le, da je teoretske temelje drugi demografski tranziciji postavil Nizozemec Dirk J. van de Kaa (1987). V svojem delu »Druga demografska tranzicija v Evropi« se loteva klju~nih vpra{anj okoli{~in in dejavnikov, ki so pripeljali do situacije, ko se ve~ina evropskih prebivalstev ne zmore ve~ obnavljati po naravni poti. Doslej znana preu~evanja prebivalstva segajo dale~ v antiko. Po Mala~i~u (2000, 319–330) lahko dosedanji razvoj teorij prebivalstva v grobem razdelimo na pet zgodovinskih obdobij ali faz. To so: 1. zgodnja antika in srednji vek; 2. renesansa; 3. obdobje od konca 18. stoletja, zaznamovano s pojavom Malthusove teorije; 4. obdobje do sredine 19. stoletja, zaznamovano predvsem z valom kritike Malthusove teorije; 5. obdobje od druge polovice 19. stoletja, ki ga zaznamuje novej{i razvoj teorij prebivalstva. K temu lahko dodamo {e {esto obdobje, ki opredeljuje razvoj predvsem po 2. svetovni vojni, za katerega so zna~ilne {tevilne novosti in pojav osrednjih teorij o prebivalstvu. Preu~evanje prebivalstva se je najprej razvijalo v okviru filozofije, kasneje pa v okviru ekonomije in sociologije ter drugih ved (Mala~i~ 2000, 319–320). [ele v za~etku 20. stoletja (Mala~i~ 2000) se je kot posledica nara{~ajo~ih spoznanj o kompleksnosti prebivalstva in njegovega razvoja izoblikovala samostojna veda – demografija. Posebej v obdobju po 2. svetovni vojni se je mo~no pove~alo interdisciplinarno zanimanje za prebivalstvo in njegov razvoj, s tem pa tudi {tevilo teoreti~nih aplikacij drugih strok na demografijo in obratno. Demografski razvoj je postal predmet zanimanja mnogih strok, kot so ekonomija (na primer Vogelnik 1965; Mala~i~ 1985), sociologija (na primer Boh 1988), geografija (na primer 40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Klemen~i~ 1971 in 1972; Gosar 1976 in 1979; Friganovi} 1978 in 1980; [ircelj 1991), biologija (na primer Sauvy 1963), antropologija (na primer Greenhalgh 1995), medicina (na primer Koùh-Novak et al. 1998), etnografija (na primer Carter 1995), ekologija (na primer Crenshaw, Oakey in Christensen 2000), ki so vsaka na svoj na~in èlele doprinesti k splo{ni demografski teoriji. 3.1 DEFINICIJA IN PREDMET DEMOGRAFIJE Za nekoliko podrobnej{o opredelitev demografije in njenega predmeta preu~evanja smo se odlo~ili zaradi jasnej{e primerjave z demogeografijo, kateri se bomo bolj posvetili v naslednjem poglavju. Poimenovanje »demografija« je skovanka starogr{kega izvora, pri ~emer demos in graphein pomenita »opisovati ljudstvo« (Verbinc 1991). Breznikova (1988, 7–8) definicija demografije se naslanja na pojem in definicijo, ki ju je prvi vpeljal A. Guillard (1799–1876). Guillard jo definira zelo {iroko in med drugim pravi, da je demografija »… naravna in drùbena veda o ~lovekovi vrsti …«. Drugi avtorji pa uporabljajo òje definicije, ki se ve~inoma zvedejo na naravno (nataliteta, mortaliteta) in mehansko (migracije) gibanje prebivalstva ter na opiso-vanje nekaterih osnovnih stanj (spolna, starostna sestava, struktura po zakonskem stanu …). Demografija je danes posebna znanost z lastnimi metodami in predmetom preu~evanja. Demografija preu~uje tudi gospodinjstva, druìne in naselja kot najmanj{e asociacije, v katerih ìvi prebivalstvo, in sicer tiste aspekte, ki so pomembni pri spoznavanju demografskega razvoja (Breznik 1988). Za~etki sodobne demografije segajo v sredino 17. stoletja, ko se je razvila demografska statistika. O~eta demografske statistike sta bila politi~na aritmetika Graunt in Petty. Teìla sta k temu, da bi spoz-nala zakonitosti naravnega gibanja (smrtnosti in rodnosti) prebivalstva. Tako je John Graunt ugotovil, da se stopnja smrtnosti skozi ~as (iz leta v leto) bistveno ne spreminja (za samomore, kroni~na obole-nja in nesre~e …). @e tedaj so nastale prve tablice smrtnosti, ki so jih uporabile zavarovalne drùbe za ugotavljanje premij ìvljenjskih zavarovanj ter za projekcije prebivalstva (Breznik 1988). Breznik (1988, 13) deli vsebinsko demografijo na tri veje, ki se deloma razlikujejo po predmetu preu- ~evanja. Ob~a ali teoreti~na demografija preu~uje splo{ne zakonitosti, skupne vsem populacijam. Na primer: dolgoro~no upadanje natalitete vpliva na upadanje deleà mladih in relativen porast srednje in stare generacije. Dalje, prehod z nekontroliranega reìma rodnosti na kontrolirani reìm (kontrola rojstev in na~rtovanje druìne) je skoraj vedno pospremljen s podobnimi spremembami v gibanju rodnosti ènsk po starosti, s trajanjem zakonske zveze in podobno. Aplicirana demografija – razvoj je potekal v glavnem znotraj drugih ved, ki imajo niz sti~nih to~k z demografijo (ekonomska demografija, geografska demografija = geodemografija = demogeografija …). Marsikdaj je dolo~en predmet tèko nedvoumno uvrstiti v eno izmed znanosti, ker ima sti~ne to~ke z ve~imi. V splo{nem demografija preu~uje komponente gibanja in sestave prebivalstva. V okviru aplicirane demografije obravnavamo tudi vpra{anja, brez katerih ne bi mogli razumeti mnogih pojavov in pojmov, kot so urbanizacija, prehrana, socialna in profesionalna gibljivost (mobilnost), izobrazba, zdravstvo, (pre)bivanje. Gre za preu~evanje demografskih vidikov omenjenih problemov in pojavov. Posebna demografija se navadno ukvarja z opisnim preu~evanjem dolo~ene populacije. Poleg te delitve obstaja {e delitev na kvantitativno (pretèno koli~inski odnosi) in kvalitativno (preu~evanje kakovostnih in atributivnih obeleìj (socialnih, intelektualnih, fizi~nih …)) demografijo. Mala~i~ (2000, 2) omenja òjo in {ir{o definicijo demografije, ~e odmislimo definicijo, ki demografijo ena~i z demografsko statistiko. V òjem smislu je demografija »… disciplina, ki se ukvarja s {tudijem obsega, strukture in porazdelitve prebivalstva v prostoru in v razli~nih ~asovnih obdobjih …«. Glede {ir{e definicije demografije Mala~i~ (2000) pravi, da ta definicija »… temelji na prepri~anju, da je demografija nova, samostojna in do neke mere celo interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki vse bolj utrjuje in polagoma {iri predmet raziskovanja, hkrati pa ima lastne metode raziskovanja in analize …«. 41 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Demografijo bi lahko, prirejeno po Mala~i~u (2000, 8), definirali tudi kot znanost, ki z metodami in pripomo~ki demografske analize preu~uje abstraktne pojave in procese, ki izhajajo iz demografskih dogodkov vsakdanjega ìvljenja. Po Mala~i~u (2000, 186) je za predmet demografije primerneje opredeliti reprodukcijo prebivalstva, pojem razvoj prebivalstva pa prihraniti za tiste kompleksne koli~inske in kakovostne spremembe prebivalstva, ki pomenijo izbolj{anje njegovih kakovostnih zna~ilnosti. Iz~rpne definicije najdemo {e drugje v literaturi. Posebej znane so naslednje, ki jih Breznik (1988, 16–22) tudi podrobno opisuje. Njihovi avtorji so: • OZN (1958) v »Ve~jezi~nem demografskem slovarju« (fr., angl., rus., {p. verzija; srbska verzija – pre-vedel CDI (Centar za demografska istraìvanja) na IDN (Institut demografskih nauka), Beograd 1971, str. 120, • W. Winkler v svoji knjigi »Demometrie« (1969), • Donald J. Bogue v svojem delu »Principles of demography« (1969), • Philip M. Hauser in Otis Dudley Duncan v zborniku »The study of population« (1959), • D. Valentej v knjigi razli~nih avtorjev »Marksisti~no-leninisti~na teorija o prebivalstvu« (1971), • Léon Tabah in Jean Viet v njuni »Démografie (Tendances actuelles et organisation de la récherc-he '55–'65)« (1966). Tem lahko dodamo {e iz~rpno definicijo iz ruskega »Demografskega enciklopedi~nega slovarja« (1985, 118). O predmetu demografije je bilo veliko diskusij. Podobno kot pri definicijah demografije so tudi glede njenega predmeta preu~evanja zavzemali razli~na stali{~a. Diskusije niso {le toliko v smer kaj preu- ~evati, kakor v smer obsega pojmovanja in preu~evanja. Milo{ Macura (1966) je predlagal ~im {ir{o opredelitev: »… v sodobni teoriji o prebivalstvu obstaja tudi gledanje, da je zgolj reprodukcija prava domena demografije, ker naj bi bili samo nataliteta, mortaliteta in naravni prirastek fenomeni, s katerimi se doslej {e nih~e ne ukvarja. To izhaja iz obdobja Malthusa, ki se je omejil na prirast prebivalstva in nataliteto. To pa pomeni omejevanje po dveh straneh: po predmetu in po komponentah, iz katerih se pojav sestoji …«. Dalje trdi, da so »… vplivi gospodarstva na strukturo prebivalstva najvidnej{i in najbolj neposredni, saj proizvodnja po~iva na proizvodni sili, ki je spoj proizvodnih sredstev in ekonomsko aktivnega prebivalstva …« (Macura 1966), kar je eden od razlogov, zakaj ne smemo kr~iti predmeta preu~evanja, ki je sam po sebi rezultat najraznovrstnej{ih vplivov. 3.2 POVEZAVE MED GEOGRAFIJO IN DEMOGRAFIJO TER DRUGIMI ZNANOSTMI Geografski koncept preu~evanja prebivalstva temelji na preu~evanju interakcije med dolo~enim seg-mentom geografske pokrajinske strukture in pokrajino ali prostorom v celoti (Vri{er 1987, 7–8). Na ta na~in so ve~inoma pristopali k preu~evanju prebivalstva znotraj geografskega okvira, redko pa so izpo-stavljali klju~ne probleme reprodukcije prebivalstva, ki so jih v glavnem prepu{~ali drugim strokam, pretèno demografiji. V danih razmerah je nujno ~im bolj interdisciplinarno pristopiti k preu~evanju prebivalstva in njegove vitalne zna~ilnosti – rodnosti. Naloga geografije je, da po svojih mo~eh pripomore k splo{nemu razumevanju rodnosti, zato se ne more ograjevati od rodnostne problematike zgolj zato, ker determi-nacija rodnosti ni njen osnovni predmet preu~evanja. Na ve~ mestih v negeografski literaturi najdemo geografijo med znanstvenimi disciplinami, ki se ukvarjajo s preu~evanjem rodnosti ali sodelujejo z demografijo (na primer Mala~i~ 2000, 3). Problemi se namre~ poglabljajo in celo zaostrujejo, re{itve demografske krize pa zaenkrat {e ni videti, zato je tako sodelovanje vsaj dobrodo{lo. Slovenska geografija je v zadnjih desetletjih nekako izgubljala zaletno hitrost na podro~ju preu~evanja rodnosti (z izjemo odmevne {tudije Determinante rodnosti v Sloveniji, ki jo je leta 1991 objavila V. [ircelj) ter se bolj ali manj zadovoljevala z ohlapnim tolma~enjem procesov depopulacije in koncentracije prebivalstva. Ni se lotevala temeljnega problema, ki je poleg fizi~nih selitev porajal problem 42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 depopulacije – nizke rodnosti. Nizka (prenizka) rodnost pa je geografski problem, saj ima izrazite prostorske posledice. Geografija lahko k temu problemu pristopi na sebi lasten na~in in izkoristi svoj potencial vpogleda v prostor in dogajanje v njem ter prispeva k pojasnjevanju, razumevanju problemov ter iskanju mònih re{itev na podro~ju rodnosti. Gre za pomembna epistemolo{ka vpra{anja nadaljnjega razvoja geografije in demogeografije ter za vpra{anje aplikacij geografske metode na mnoga druga podro~ja. O tem je na ve~ mestih govoril Friganovi} (1978, 7–11; 1982). Tem vpra{anjem je veliko pozornosti namenila tudi Komisija za geografijo prebivalstva pri Mednarodni geografski zvezi (Noin 1991). Iz obsènih razprav lahko izlu{~imo dve temeljni orientaciji. Prva smer je strogo zakoreninjena v geografiji. Poudarja pomen teritorija in zanima jo povezava med prebivalstvom in okoljem. Vra~a se k svojim koreninam, vendar z novimi vpra{anji. Druga smer ne zapostavlja geografije, pa~ pa jo postavlja na obrobje. Nagiba se k razvoju geodemo-grafskega raziskovanja, ~e è ne prostorske demografije (Noin 1991). Po Friganovi}u (1968, 237) je »… naloga geografskega preu~evanja prebivalstva predstaviti in razloìti njegovo razmestitev, gibanje, notranjo dinamiko, strukturo, zvezo in medodvisnost z naravno in drùbeno sredino …«. Dodaja, da »… geografski aspekt preu~evanja prebivalstva nalaga potrebo po opazovanju niza elementov, ki jih vsebuje naravno in drùbeno okolje. Naravno okolje se sestoji iz biolo{kih in fizi~nih struktur, ki so nastale po naravnih zakonih izven dosega ~lovekovega vpliva. Temu nasproti se drùbeno okolje spreminja pod neposrednim vplivom ~love{kih skupnosti. Demogeografija èli postaviti prebivalstvo v prostorsko-kavzalni odnos z ostalimi elementi regionalnega kompleksa kot esencialnega in najkompleksnej{ega predmeta geografskih preu~evanj …«. Friganovi} ob tem poudarja, da demogeografija zaobjema dve dimenziji (prostor in ~as) ter da pri analizi in sintezi svojih rezultatov uporablja kartografsko metodo. ^e Friganovi}evo definicijo demogeografije oziroma geografije prebivalstva primerjamo z Mala~i~e-vo òjo definicijo demografije (2002, 2), lahko opazimo precej{njo podobnost. V demografski definiciji izostane le preu~evanje medodvisnosti in vloge prebivalstva med pokrajinotvornimi sestavinami, ki je v domeni geografije prebivalstva. Podobno kot Friganovi} je demogeografijo opredelil tudi Bra~i~ (1983, 77–78). Pravi, da je osnovna naloga demogeografa, »… da obravnava prebivalstvo kot element konkretne pokrajine v dolo~enem ~asu ter kot aktiven dejavnik v njem …«. Nadalje pravi, da je »… ~love{tvo najbolj dinami~en element v sicer spreminjajo~i se zemeljski povr{inski sferi in je zato tudi njegova lastna dinamika pomemben faktor geografskega u~inkovanja. Zato je potrebno, da geografija pozna in upo{teva temeljne zakonitosti naravnega kakor tudi selitvenega ali migracijskega gibanja prebivalstva …«. Tudi Bra~i~ poudarja nenadomestljivost kartografske metode v demogeografiji, »… kakor je tudi sicer kartografsko prikazo-vanje posameznih elementov v prostoru ena temeljnih metod geografskega preu~evanja …«. Eno splo{nej{ih definicij demogeografije najdemo tudi v delu hrva{ke ekonomistke Alice Wertheimer-Baleti} »Prebivalstvo in razvoj« (1999). Definicija je zanimiva, ker prikazuje gledanje »negeografa« na demogeografijo. Avtorica med drugim pravi, da prebivalstvo kot predmet preu~evanja demografije »… predstavlja domeno interesov mnogih drùbenih in prirodnih znanosti, vendar iz specifi~nih aspek-tov in izhajajo~ iz razli~nih teoretsko-analitskih okvirov raziskovanja v skladu s specifi~nim ciljem raziskovanja posamezne znanosti …« (stran 52). Tako denimo geografska znanost, posebej socialna geografija oziroma òje gledano demogeografija, preu~uje prostorsko dimenzijo razvoja prebivalstva (Wertheimer-Baleti} 1999, 50). Ista avtorica (1999, 43) ozna~uje razvoj prebivalstva kot »… kompleksen proces demografskega razvoja, ki zaobjema naravno in mehansko gibanje prebivalstva v medsebojni interakciji s spremembami v vseh njegovih strukturah, vse to pa v okviru delovanja gospodarskih, drù- benih, socio-psiholo{kih, biolo{kih in drugih ~initeljev …«. Poloàj demogeografije v sistemu geografije je jasno opredelil Thomale (1981, 26–28). Za razliko od slovenske geografije, ki se deli na fizi~ni in drùbeni del, je Thomale predstavil svoj (nem{ki) model razdelitve v tri skupine. Poleg fizi~ne geografije, ki je strukturirana enako kot pri nas, uvede {e kulturno geografijo in antropogeografijo (geografijo ~loveka). 43 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Thomale k podro~ju kulturne geografije pri{teva tri predmetne skupine: poselitev oziroma naselja, gospodarstvo in promet, pri ~emer zajema vse ~lovekove aktivnosti, ki se v nekem prostoru odvijajo. Iz tega izhajajo tudi tri glavne discipline: • geografija naselij (Siedlungsgeographie), • gospodarska (ekonomska) geografija (Wirtschaftsgeographie), • geografija prometa (Verkehrsgeographie) kot preplet prostora na eni ter dobrin, ljudi in informacij na drugi strani. Thomale (1981) razlaga, da je antropogeografija na drugi strani vezana na ljudi (Menschen) kot prostorsko organizirano in porazdeljeno prebivalstvo (Bevölkerung), v dolo~eni socialni odvisnosti kot drùba (Gesellschaft) in kot notranje in zunanje organizirana dràva (Staat). Temu odgovarjajo~e delimo òjo antropogeografijo na: • Geografijo prebivalstva (Bevölkerungsgeographie); prebivalstvo je lahko gosto ali redko poseljeno, mestno ali podeèlsko, stacionirano ali nomadsko. Zanima nas starostna struktura, stopnje rodnosti in smrtnosti, izmenjava nara{~anja in upadanja, verska, narodnostna in rasna sestava, zaposlitvena struktura … • Socialno geografijo (Sozialgeographie); ukvarja se s prostorskimi posledicami socialno strukturira-nega prebivalstva, torej kar razumemo pod oznako drùba in socialno spreminjanje. V prvem primeru gre za stanje, v drugem pa za socialni proces. Geografsko pomembne teme znotraj tega podro~ja so: na~in ìvljenja v socialni zvezi (enoosebna gospodinjstva, majhne druìne, velike druìne, ob~i-ne (Gemeinde), delovne skupnosti, plemena …) pa tudi prostor osebnih odlo~itev (izbira stanovanja, delovnega mesta, ustanovitev podjetja, mònost nakupa zemlji{~a); strukturna vpra{anja se veèjo na delè samostojnega in nesamostojnega dela. • Politi~no geografijo (Politische Geographie). Bistvo takega pristopa je prepletenost antropogeografskih sestavin, ki je predmet demografije v {ir- {ih definicijah, in predmetna delitev drùbene geografije na preu~evanje fizi~no-objektivnih posledic ~lovekove aktivnosti in na preu~evanje posledic ~lovekovega skupinskega organiziranja v prostoru. To opozarja na nezadostnost velikokrat enosmernega pogleda z vidika posameznega elementa geografskega kompleksa na njegovo vlogo pri preobrazbi pokrajine. Treba se je zavedati interakcij in sou~inkovanja med vsemi pokrajinotvornimi elementi in zato preu~evati tudi povratni vpliv pokrajine. 3.2.1 ODNOS MED RODNOSTNIM OBNA[ANJEM IN PROSTOROM Rodnostno obna{anje ni le neki izoliran psiholo{ki ali sociolo{ki fenomen, temve~ tudi geografski. Zavedati se moramo, da so odlo~itve o {tevilu otrok sicer osebne, vendar imajo prostorske posledice, lahko pa tudi vzroke. Premalo rojstev neizpodbitno vodi k izumiranju prebivalstva po naravni poti. Tako dobimo najprej obmo~ja depopulacije, kasneje pa opustelo kulturno pokrajino. Vzroke za osebne odlo~itve posameznikov in parov pa imajo svoje korenine zopet v prostoru samem. Tudi rodnostno obna{anje moramo razumeti izrazito dialekti~no v smislu interaktivne povezanosti med posameznikom kot nosil-cem in vr{ilcem svojega obna{anja in naj{ir{im okoljem, ki ga obdaja in nanj na najrazli~nej{e na~ine vpliva (Schellenberg 1978, 93–94; Gerber 1997; Graham 2000). Tako, denimo, oddaljenost delovnih mest, nezmònost pridobitve zaposlitve, nezadovoljstvo s pogoji bivanja, neugodne stanovanjske razmere in drugo lahko pripeljejo do frustracij, ki se kaèjo bodisi z zmanj{ano stopnjo reprodukcije bodisi z migracijami prebivalstva, predvsem njegovih najbolj vitalnih delov, in s tem do praznjenja celih naselij in pokrajin. Isto posledico lahko ima tudi upadanje {tevila rojstev do te mere, da nadaljnja reprodukcija ni ve~ mogo~a in prebivalstvo pri~ne odmirati. U~inki rodnostnega obna{anja so torej vedno prostorski, kakor tudi rodnostno obna{anje sámo izhaja iz prostora in se v njem odvija. Na primer visoka rodnost slej ko prej pripelje do prenaseljenosti, v kolikor ni primerno pospremljena z emigracijo. Podobne prostorske posledice razli~nih stopenj rodnosti lahko zasledujemo na prehodu iz tradicionalne v industrijsko drùbo. V agrarnih drùbah je bila agrarna prenaseljenost v zgodovini in je {e danes 44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 velik problem (ekstremen primer je Banglade{ z gostoto 865 prebivalcev na km2 in z 58 % zaposlenih v kmetijstvu (Fischer Weltalmanach 2001)): obdelovalne zemlje, ki je vir preìvetja, je za vse premalo in tako so velike mnoìce potisnjene z mati~nih obmo~ij. Seveda to najbolj velja za obdobje po industrijski revoluciji. Tudi v Prekmurju je bilo tako (Belec in Olas 1982). Situacija se je spremenila v procesu preobrazbe v sekundarizirano oziroma v terciarizirano drùbo, ko se je za~el spreminjati tudi vrednostni sistem in s tem sistem osebnih prioritet (Musek 1994, 128). Naenkrat je vsak dodaten otrok postal delavskim star{em odve~, saj jih le z mezdnimi dohodki niso mogli preìveti (Sieder 1987 in 1998, 177). V tradicionalni agrarni drùbi pa je vsak nadaljnji otrok pomenil tudi dodatno delovno silo (Sieder 1998, 114). V tem kontekstu dobi znano tradicionalno reklo »otrok bo, kolikor jih bo bog dal« popolnoma druga~- no vsebino in kaè na nekdanjo nujnost velikih druìn (Caldwell 1979). Z industrializacijo sta se izbolj{ala tudi komunikacija in transport ljudi in informacij, to pa je prineslo mnogo novih pogledov na svet. Tako se je razvil {e danes pogosto prisoten ekonomisti~ni pogled na rodnost, ki pav{alno pomeni, da je otrok dodaten stro{ek, zato se je kon~no {tevilo otrok v druìni zmanj{alo na enega do dva (Mala~i~ 2000, 248). ^e izhajamo iz tega, da je otrok stro{ek, potem bi lahko na podlagi ekonomske opredelitve rodnosti pri~akovali, da pari in posamezniki sploh ne bodo ve~ imeli otrok. Podatki kaèjo, da kljub gotovo precej{njemu pomenu ekonomskih dejavnikov na sre~o vendarle ni tako. 3.2.2 ODNOS MED RODNOSTJO, POLITI^NO GEOGRAFIJO IN PREBIVALSTVENO POLITIKO Dokler je bilo dovolj zaledne mo~i, ki je oskrbovala centralna obmo~ja in industrijska àri{~a z zadostno koli~ino delovne sile, se razmere niso spremenile, marsikje pa se {e nekaj ~asa tudi ne bodo. Kjer pa je pri{lo do praznjenja podeèlja, je izseljevanje tako osiroma{ilo rodnostni potencial, da so nekatera obmo~ja na robu popolne depopulacije. [ele pomanjkanje pritoka sveè delovne sile v mesta je naposled pripeljalo do ve~jega zanimanja odlo~evalskih struktur. V manj{ih skupnostih (kot je slovenska tako v etni~nem kot dràvnem smislu) je problem depopulacije toliko bolj pere~ napram {tevil~nej{im dràvam in narodom. V malo{tevilni skupnosti se problem primanjkljaja prebivalstva bistveno hitreje opazi; seveda je poleg grònje z izumrtjem prebivalcev dràve prisoten strah pred etni~nim izginotjem, kar je sodobna travma mnogih malih narodov. Veliki narodi tak{en poloàj re{ujejo z dodatno imigraci-jo vitalnega prebivalstva iz tujine, ki poskrbi za regeneracijo obstoje~ega. Mali narodi iz prej omenjenega (pra)strahu tega ne èlijo storiti, zato so toliko bolj na udaru. Po pri~akovanju bodo tudi zato za~eli iskati, bodo iskali, morda pa tudi na{li re{itve za ustavljanje negativnih demografskih trendov. To bi bilo zaèleno, saj je priseljevanje navadno zgolj za~asna re{itev, dràve z ve~jim {tevilom imigrantov pa se morajo ukvarjati tudi s slabimi platmi priseljevanja, kot so nara{~ajo~a nestrpnost, ksenofobija in konfliktnost med razli~nimi skupinami. Nepomembna niso tudi vpra{anja vklju~evanja priseljencev v novo okolje, ki je mnogokrat povezano z visokimi stro{ki in negotovim rezultatom. Seveda zaradi prevladujo~e kapitalisti~ne ureditve in interesa kapitala nekemu kapitalistu ni mar, kdo bo izdeloval njegove izdelke ali delal v njegovi tovarni, pa~ pa je zanj pomemben zasluèk. Nastajajo~a nadnacionalnost in globalizem sta odraz ravno takega drùbenega razvoja. Ker je na Zemlji {e vedno pretèni del poselitvenega obmo~ja pod udarom prebivalstvene eksplozije, se za vir delovne sile {e nekaj ~asa ni bati. Da se ta vir ne bi iz~rpal, je (gledano skozi kapitalisti~no prizmo) potrebno vzdr- èvati odvisnost Tretjega sveta od Zahoda, ki bo {e naprej ostajal v prednosti in v sredi{~u. Periferija (Tretji svet) pa bo z delovno silo zalagala kapitalisti~ne gigante, ki jim etni~nost ne bo pomembnej{a od kapitala. Poleg tega je asimilacijska mo~ velikih skupin primerno ve~ja od manj{ih. Ta odnos center – periferija (Rokkan 2000, 149) velja tudi za Prekmurje, ki je ve~ino blìnje prete-klosti prebilo ob politi~nih in administrativnih mejah in predstavljalo eno tistih agrarnih periferij, ki so s prebivalstvom in delovno silo oskrbovale centre, da so se lahko krepili. V tej lu~i moramo obravnavati tudi soìtje med mestom in podeèljem, saj kot kaè in bo ~as {e pokazal, eno brez drugega ne more. To velja tudi za Slovenijo. Mesta è davno ne zmorejo ve~ obnove lastnega prebivalstva, dotok 45 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ pa je dodatno oslabljen s slabitvijo podeèlja samega. Primer novej{ega depresijskega obmo~ja je Zasavje, ki se kot rudarsko-industrijska regija v zatonu pomika na obrobje in kljub osrednji geografski legi znotraj Slovenije postaja periferija. Vsa problematika ima tako tudi mo~an politi~nogeografski pomen in zna~aj. Zaradi prevladujo~e ekonomske usmeritve postaja sedanja, vi{ji rodnosti nenaklonjena politika orodje nadaljevanja trenutnih trendov, ki so uni~ujo~i za prebivalstvo Slovenije nasploh. Pomen politi~ne geografije je tudi v tem, da je z nizko diferencialno rodnostjo ogroèna obstoje~a etni~na sestava. Etni~nost pa predstavlja pomemben del preu~evanja politi~ne geografije. Ogroènost obstoje~e etni~ne sestave je toliko ve~- ja, ~e posku{amo problem depopulacije re{evati s tujim prebivalstvom. Posledice so lahko ne le etni~ne, temve~ tudi rasne. To pa nikakor ne pomeni, da Slovenija ne bi smela razmi{ljati o uvozu prebivalstva, prej nasprotno (Mala~i~ 2000, 193 in 313). Prebivalstvena politika nikakor ne bo mogla dati rezultatov takoj. Za to bodo potrebna leta, v vmesnem obdobju pa bi kazalo s priselitvami regulirati nastajajo~i primanjkljaj. V tem pogledu je zanimivo, da se v svetu kljub temu posku{a vzpostaviti dolo~eno razmerje med populacijsko eksplozijo na eni strani in depopulacijo na drugi. Protislovno za obstoj Slovenije kot dràv-ne in etni~ne entitete je dejstvo, da je depopulacija nekaterih obmo~ij celo zaèlen naravni planetarni odgovor na obmo~ja eksplozije prebivalstva. 3.3 APLIKACIJA BEHAVIORISTI^NOGEOGRAFSKEGA PRISTOPA PRI GEOGRAFSKEM [TUDIJU RODNOSTNEGA OBNA[ANJA Behaviorizem je psiholo{ka {ola, ki se je posebej uveljavila v {estdesetih letih 20. stoletja predvsem v ZDA. Od tam se je postopoma {irila po svetu, tako da danes predstavlja eno temeljnih psiholo{kih {ol (Ule 2000). Pravzaprav gre za vejo socialne psihologije, ki temelji na prepri~anju, da je ~lovekovo obna{anje v najve~ji meri rezultat okolja, v katerem se nahaja (na primer Schellenberg 1978). V odnosu ~lovek (posameznik) – okolje slednje vpliva na posameznika tako, da ustvarja mnoìco dràljajev (stimulov), ki se izraàjo z dolo~enim odzivom ~loveka. Odzivi ~loveka pa so osnovne enote njegovega obna{anja. Pri tem bi bilo zmotno domnevati, da gre pri okolju le za drùbeni segment, saj lahko dràljaje (stimule) prispeva tudi fizi~no okolje. S tem ko vklju~uje celotno prostorsko stvarnost, se zelo priblià osnovni ideji geografije – preu~evanju soodvisnosti med razli~nimi pokrajinotvornimi elementi. Behaviorizem je antropocentri~en v smislu, da se osredoto~a na posameznika, saj je le-ta predmet njegovega preu~evanja, vendar z vidika interakcij z okoljem. Tako ne moremo re~i, da zanemarja vlogo fizi~nega ali drùbenega okolja, ~eprav se zdi {e posebej uporaben v drùbeni geografiji. Z njegovimi spoznanji si lahko làje razlagamo obna{anje in dejanja ljudi, ki s tem vplivajo na prostor v {ir{em smislu in ga v ~asu preoblikujejo. ^e to logiko presadimo na polje rodnostnega obna{anja, vidimo, da ~lovek s svojimi odlo~itvami danes bolj kot kdaj koli prej vpliva na pokrajino in jo, na primer, dela bolj ali manj obljudeno. ^lovekov vpliv pa ni viden le v kvantiteti oziroma {tevil~ni prisotnosti na nekem obmo~- ju, pa~ pa tudi v njegovi kvaliteti oziroma sestavi ter v vrsti neposrednih in posrednih vplivov na pokrajino. Spremenjena pokrajina pa po drugi strani primarno in povratno spreminja ~loveka oziroma prebivalstvo. Uporaba behavioristi~nega koncepta v geografskem in demografskem preu~evanju ni novost. V {estdesetih letih 20. stoletja se je razvila geografija obna{anja kot posebna veja geografije (Gold 1980, 15). Tudi danes ohranja geografsko preu~evanje obna{anja posebno mesto v sistemu geografije (na primer Gerber 1997). Tu velja omeniti zlasti podro~je migracij (na primer Moon 1995). Pri nas behavioristi~na geografija ni doìvela ve~jega razmaha, kar pa ne pomeni, da aplikacij behavioristi~nogeografskega koncepta ni bilo. Tako je ta koncept uporabil na primer Pavlin (1991) na podro~ju preu~evanja sprememb v kmetijski rabi tal. Behaviorizma kot teoretske smeri drùbene psihologije, ki sluì kot izhodi{~e za prakti~no preu~evanje in razumevanje rodnostnega obna{anja in njegovih vplivov na pokrajino, ne smemo ena~iti z behavioralizmom. To je filozofsko-teoretska smer, ki je iz{la iz behaviorizma. Njena glavna zna~ilnost 46 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 je iskanje prostorskih vzorcev obna{anja predvsem v kognitivnih procesih, ki vzpodbujajo obna{anje (Gold 1980, 4). To ne pomeni, da je s tem okolje izklju~eno, nasprotno, behavioralisti~no raziskovanje priznava dejstvo, da posameznik oblikuje svoje fizi~no in drùbeno okolje, a se nanj tudi odziva (Gold 1980, 4). Behavioralizem je nastal kot nekak{en kompromis, na podlagi katerega se je behaviorizem oplemenitil z nekaterimi teoretskimi izhodi{~i kognitivizma. V na{em primeru bomo ostali pri behavioristi~nogeografskem konceptu, saj imamo mònost opazovati zgolj rodnostno obna{anje in njegove u~inke v pokrajini, ne pa tudi kognitivnih procesov pri posameznikih na{e ciljne populacije. Za làje razumevanje principov, na katerih sloni teorija behaviorizma in njegovih aplikacij, lahko kot vir uporabimo Schellenbergovo delo »Masters of social psychology« (1978). V njem avtor nadrobno obravnava temeljne {ole drùbene psihologije. Vsaka od teh temeljnih {ol je imela druga~en objekt preu- ~evanja, tako da so na neki na~in med seboj celo neprimerljive. Te {ole so predstavljale tudi podlago {tevilnim aplikacijam na najrazli~nej{a podro~ja, kjer je bila kot vpra{anje postavljena tudi vloga ~loveka. Osnovno izhodi{~e behaviorizma je preu~evanje odnosov med ~lovekom in okoljem, ki ga obdaja. Ker je to tudi izrazito geografsko vpra{anje, se samo od sebe ponuja prena{anje spoznanj behaviorizma na geografijo. Najvidnej{i predstavnik behaviorizma je bil Burrhus Frederic Skinner (1904–1990). Pomembno izhodi{~e behaviorizma je po Skinnerju poleg interakcije posameznika in okolja (Bijou 2000) tudi osebna zgodovina posameznika, ki mo~no vpliva na njegove odzive v prostoru. Tako je Skinner, denimo, razlagal drùbeno obna{anje posameznika na temelju preteklih oja~itev, torej kot produkt dolo~enih lastnosti preteklega obna{anja (Schellenberg 1978, 3). V tem spoznanju je prilònost geografije, saj s prila-goditvijo raziskave – z uvedbo globinske ankete – lahko do neke mere spozna osebno zgodovino anketiranih, na ta na~in pa lahko bolje razume tudi njihove odzive in odlo~itve na podro~ju rodnostnega obna{anja. Tehnolo{ka nagnjenost in filozofija radikalnega (bazi~nega) behaviorizma je Skinnerja vodila do prepro-stej{ega modela za opazovanje drùbenega obna{anja. Tako imenovani »operantski behaviorizem« je Skinner razvil za~en{i s poskusi na ìvalih in je pomenil najve~jo revolucijo v psihologiji 20. stoletja. Glavni faktor te revolucije je bila aplikacija omenjenega modela na kompleksne oblike ~lovekovega obna- {anja. Popolnej{i u~inki teh naporov so se {ele za~enjali kazati v socialni psihologiji in v znanostih, ki so ga uporabljale. Behaviorizem kot smer socialne psihologije èli dati odgovor na naslednja vpra{anja: Kako se nau- ~imo postati delujo~i ~lan drùbe? Kako na nas vplivajo drugi v stalni interakciji? Kako so na{e misli in obna{anje prizadeti z dolo~enimi lastnostmi drùbe, kot na primer tisti, ki nas doseèjo prek mnoì~- nih medijev ali prek aktivnosti dolo~enih skupin? (Schellenberg 1978, 4–7). Pomen »oja~itve« izbranega obna{anja je Skinner spoznal s poskusi na ìvalih. Z metodo nagrajevanja je lahko oblikoval golobovo obna{anje in tudi dosegel èleno obliko. (Tako bi lahko tudi drùba prek sistema nagrajevanja in stimuliranja dosegala bolj{e rezultate ali oblike obna{anja na razli~nih podro~- jih, na primer na podro~ju rodnostnega obna{anja.) Tako je Skinner spoznal pomen oja~evalnika, ki pripomore k tako{njemu odzivu: ~e namre~ oja~amo»surove« priblìke, pridemo do èlenih oblik obna- {anja bistveno hitreje, kot ~e ~akamo na slu~aj (Schellenberg 1978, 91). Skinner je ugotovil, da je vse obna{anje (razen patogenih persistentnih oblik) proizvod okolja, v katerem nastane. Vse obna{anje je funkcija spodbujevalnih dogodkov. Skinner je è zgodaj lo~il med dvema v temelju razli~nima oblikama obna{anja: (1.) respondentsko in (2.) operantsko. Respondenti (odzivniki) so obna{anja, uravnavana z avtonomnim ìv~nim sistemom, operanti (povzro~itelji, proizvajalci dolo~enega u~inka) pa s centralnim ìv~nim sistemom. Skinner je glavno pozornost usmeril na operantsko obna{anje: to namre~ najprej vklju~uje organizem kot celoto (Gerber 1997) v odnos s pripadajo~im okoljem. Respondentsko obna{anje je funkcija predhodnega dràljaja (stimula) oziroma spodbujevalnih dogodkov. Na drugi strani nastopajo operanti kot funkcija dogodkov, ki sledijo obna{anju. Tako, denimo, vpliva teorija na prakso – torej kot operant, ki narekuje dogodke v praksi. To je primer vpliva znanosti, ki oblikuje okvir dogodkov v prihodnosti. Ko imajo vzpodbujevalni dogodki u~inek pove~anja verjetnosti, da se odziv 47 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ ponovi, govorimo o »oja~itvi« (reinforcement) oziroma o »pozitivni oja~itvi«. Vsako pove~anje stopnje »oja~anega obna{anja« se imenuje »operantsko pogojevanje« (operant conditioning). Skinner je razvil standardno proceduro za operantsko pogojevanje, ki je sestavljena iz petih korakov: • identifikacija odziva za analizo (làje je, ~e izberemo preprosto dejanje), • ocena spodnjega praga oziroma stopnje najnìje ponovitve dejanja po naravni poti brez manipulaci-je pogojev, • izbira mònega oja~evalnika in njegova uporaba (mònega zato, ker {e ne vemo, ali bo imel vpliv na odzive oziroma na vedenje; ~e nima vpliva, ni oja~evalnik!), • sistemati~na aplikacija (uporaba) oja~evalnega dràljaja, vzpodbude, stimula po »vnaprej dolo~enem urniku«, razporedu, • umik oja~evalnika, da bi ugotovili, ali {tevilo ponovitev odzivov upade na prvotno raven. Ta upad se imenuje ekstinkcija ali uga{anje. Ta faza sluì kot demonstracija dejanskega vpliva oja~evalnika. Vse skupaj pa lahko uporabimo za manipulacijo obna{anja. ^e se dolo~eno obna{anje le redko dogodi po naravni poti, lahko z oja~evalnikom spodbujamo priblìke k dolo~enemu obna{anju. Kriterij postopoma pribliùjemo ciljnemu odzivanju, dokler se zadnji odziv ne pojavlja v frekvenci, ki omogo~a neposredne oja~itve. Ta proces postopnega (sukcesivnega) priblièvanja k nekemu kon~nemu odzivu imenujemo oblikovanje. Poleg pozitivnih oja~evalnikov poznamo tudi negativne oja~evalnike (ko neki dràljaj izlo~imo in tako pove~amo frekvenco (èlenega) odzivanja) in kazni (predstavitev dràljaja, ki vzpodbudi dolo~en odziv (ravnanje, obna{anje), kot manj verjetnega) (Schellenberg 1978, 93–95). V primeru, da je oja~itev sorazmerna odzivu in se frekvenca odzivov pove~a, lahko govorimo o pojavu u~enja. V~asih se pojavi odziv, ki ni premosorazmeren oja~itvi. Gre za slu~ajnost, ki sicer vpliva na obna{anje, vendar Skinner tega obna{anja ne imenuje u~enje, pa~ pa »vraèvernost« – prepri~anje v iracio-nalne vzroke dolo~enih pojavov. Vendar ne glede na sorazmernost ali naklju~nost odnosa med odzivom in oja~itvijo nekaj v oja~itveni situaciji sluì kot stimul (vzpodbuda), povezan z oja~itvijo. To je »diskrimina-tivni stimul«. S povezovanjem diskriminativnega stimula z drugimi dràljaji lahko pridobimo »generalizacijo«, to pa je pojavnost odzivov v navzo~nosti tistih vzpodbud (stimulov), ki jih nismo uporabili v za~etnem pogojevanju. Priblìno obratno tendenco lahko ustvarimo z diferencialno oja~itvijo podobnih odzivov (na primer oja~evanje levih zavojev in ne desnih). To ustvari »diskriminacijo«, torej diferencialni odziv na dve situaciji. To so na kratko glavni koncepti in ideje operantske analize (tudi »behavioralne analize« ali »eks-perimentalne analize obna{anja«). Uporaba teh konceptov pri sistemati~ni manipulaciji obna{anja od preprostih napovedi do napovedi in nadzora obna{anja pa se na splo{no imenuje »modifikacija obna- {anja« (Schellenberg 1978, 96). Skinner poleg analize predlaga tudi re{itve. Pravi, da znanje o svetu pridobimo z ugotavljanjem funk-cijskih odnosov med neodvisnimi in odvisnimi spremenljivkami, ali lai~no, med vzrokom in posledico. Klju~ do znanja je uspe{na napoved. Vendar gresta napoved in nadzor vedno skupaj. Da bi zagotovili uspe{no napovedovanje obna{anja, moramo imeti nadzor nad pogoji, pod katerimi se obna{anje oblikuje. In ~e èlimo izsledke znanosti prakti~no uporabiti, potrebujemo {e ve~ nadzora nad oblikovanjem pogojev, ki bodo pripeljali do èlenih sprememb. Korak od analize obna{anja do modificiranja obna{anja je zelo majhen, zato je pri Skinnerju in naslednikih zna~ilno oboje – tako analiza kot tudi modifikacija obna{anja. Modifikatorji obna{anja niso nekaj metafizi~nega. Delujejo na razli~nih mestih: v zaporih, umobolnicah, na posvetovanjih, v {olah, prek sredstev mnoì~nega obve{~anja in podobno. Gre za tako imenovani verjetnostni mened`ment (Schellenberg 1978, 97). Skinnerjeva psihologija, ki daje mo~an poudarek okoljsko determiniranemu obna{anju, se naravno razvije v socialno psihologijo, s tem ko preu~uje pogoje ~lovekovega obna{anja. Drùbeno odobravanje postane klju~ni posplo{eni oja~evalnik (to je skupina dràljajev, ki dovoljujejo dostop k nizu delnih oja~itev), ki omogo~a razumeti ve~ino razlo~no drùbenega obna{anja. Kljub temu Skinnerjeva psihologija ostaja psihologija posameznega organizma. ^etudi se ukvarja z drùbenimi institucijami, jih primarno vidi v okviru obna{anja posameznikov. V delu »Science and human behavior« (1965) zavrè 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 idejo o tako imenovanem skupinskem umu s postavko, da »… gre vedno za posameznika, ki se obna{a …«. Postavi pa se vpra{anje, kako razloìmo ~lane skupine v skupnem obna{anju. Tu Skinner pokaè na dva klju~na principa: 1. posnemanje ali imitacija: obna{ati se kot ostali bo zelo verjetno oja~evalno, zato se v splo{nem u~imo obna{ati kot ostali; 2. intenzifikacija u~inkov, ki pridejo do posameznika v skupini. Posameznik v skupini je dovzetnej{i za oja~itve, zato je tudi rezultat obna{anja skupine ve~ji od pre-prostega se{tevka samostojnega obna{anja posameznika. Prek teh mehanizmov lahko analiziramo skupinsko obna{anje kot produkt oja~evalnih zgodovin vklju- ~enih posameznikov (Schellenberg 1978, 98–101). Skinnerjeva filozofija behaviorizma je v bistvu enaka tisti Johna B. Watsona, vendar je Skinnerjeva radikalno empiri~na in bolj prepri~ljiva, saj jo je oblikoval ustrezno eksperimentalni analizi obna{anja. Odkriti èli zakonitosti med skupinami, ki jih je mogo~e opazovati, da bi vzpostavili vzro~ne vzorce. Na neki na~in je nasprotnik »teorij« in zagovornik tako imenovanega operacionizma, katerega razlaga kot prakso, ki bi morala vsebovati: • predmet opazovanja, • manipulativne in ra~unske operacije, vklju~ene v opazovanje, • logi~ne in matemati~ne korake, ki se prepletajo med zgodnjimi in poznej{imi trditvami. Za razliko od Watsona se strinja, da lahko opazujemo in preu~ujemo vse opazljive dogodke (tudi zasebne – na primer zaznavni odzivi in samoopisano obna{anje) in ne le javne (Schellenberg 1978, 101–102). Skinner v pretèno znanstveno-filozofskem delu »Beyond freedom and dignity« (1971, v: Schellenberg 1978, 103–105) trdi, da bi bilo obna{anje lahko re{eno s tehnologijo (podobno kot fizi~na in biolo{ka tehnologija). Zato predlaga tehnologijo obna{anja. Za mnoge je kaj takega nezaèleno, saj napada popularno tezo o »avtonomnem ~loveku«, ~igar »notranje bitje« povzro~a obna{anje. Po mnenju zagovornikov teze o avtonomnem ~loveku taka tehnologija ne bi mogla biti u~inkovita, ker bi s tem poru{ila osrednje vrednote svobode in dostojanstva posameznika. Temu Skinner nasprotuje, saj rezultati analiz ne dajejo razloga, da bi znanstveno vzpostavili to »notranje bitje«. Nasprotno – vidimo, da je obna{anje nadzorovano z okoljskimi pogoji. Tako se kaèta svoboda in dostojanstvo làje razumljiva v okviru okoljskega determinizma in ne v okviru izrazov neke avtonomne stvari znotraj. Borba za svobodo predstavlja vedenjsko karakteristiko ìvali, ki teì k izognitvi nevarnim okoli{~inam. Na drugi strani ob~utek dostojanstva predstavlja lastnosti posameznika, ker pogoji obna{anja niso popolnoma razumljeni. Potreba po svobodi izgine z odstranitvijo nevarnih okoli{~in, dostojanstvo pa s popolnej{im poznavanjem obna{anja postaja za Skinnerja irelevantno. Zato ni razloga, da bi eno ali drugo videli kot rezultat notranjih sil. Behavioralna (obna{anjska, vedenjska) tehnologija ni utopija. Po Skinnerju je è v fazi razvoja. Njen klju~ je v mened`mentu verjetnosti oja~itve. Pojavi se problem, v katero smer oblikovati obna{anje. Skinner ponuja precej preprost odgovor v »zagotovitvi konsistentne pozitivne oja~itve«. To oja~itev lahko kategoriziramo v tri tipe dobrin ali vrednosti, ki bi jih bilo potrebno ohranjati in krepiti: • stvari, ki so postale dobrine, ker pomagajo biolo{kemu preìvetju, • stvari, ki so postale dobrine, ker pomagajo »drugim«, • stvari, ki so postale dobrine, ker pomagajo pri ohranitvi kulture. Na prvi pogled se zdita prvi dve kategoriji verjetni, saj se na splo{no vsi strinjamo z zaèlenostjo mer, ki zagotavljajo zdravstveno in drugo varnost ter spodbujajo socialno odgovornost (~eprav imamo lahko razli~ne poglede o poteh). Problem je tretja kategorija dobrin. Kako naj zagotovimo preìvetje kulture? Skinner vidi odgovor v pospe{evanju razvoja tistih praks, ki vklju~ujejo razmislek o ~asovno oddaljenih posledicah, in sicer natanko tako kot v procesu evolucije, ko so bili preìvetja sposobni tisti organizmi, ki so bili najbolj ob~utljivi za posledice lastnih dejanj. Tako bodo tudi v kulturi preìvele tiste oblike, ki bodo uspele nadzorovati naj{ir{i spekter posledic ljudskega obna{anja. To se lahko uporabi kot glavno na~elo pri oblikovanju ali preoblikovanju celotne kulture. Skinner izpostavlja ~lovekovo dejavnost, ki se odvija v konkretnem okolju in zaradi konkretnega okolja. ^lovekovo obna{anje ni ve~ nekaj, kar bi pri{lo od znotraj, pa~ pa je rezultat zunanjih (okoljskih) 49 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ vplivov oziroma funkcija okoljskih verjetnosti. ^lovek je res nadzorovan s strani svojega okolja, vendar je to okolje v veliki meri ustvaril sam. Evolucija kulture je tako gigantska vaja iz samokontrole. Schellenberg (1978, 106) zaklju~uje, da je izmed podro~ij socialne psihologije behavioristi~ni pristop nekoliko nepri~akovano najbolj vplival na verovanja in prepri~anja ter na odnose in na obna{anje ljudi. Obna{anje se je doslej navadno uvr{~alo k predmetu kognitivne psihologije, ki teì k reduciranju behaviorizma. Vendar kako se obna{anja nau~imo? Ali ne predvsem skozi proces »drùbene oja~itve«? In ali ne bi bilo njihovo trajanje in preoblikovanje najbolj preu~ljivo skozi na~ela operantske psihologije? Kljub nekaterim pomislekom o rabi njegovih metod in konceptov je treba poudariti, da je Skinner z izklju~evanjem notranjih mòno kavzalnih dejavnikov omejil, a oja~al polje raziskovanja v smeri oblikovanja obna{anja. Schellenber celo trdi, da je Skinner iz analize izklju~il natanko tisto, kar ni sposobno biti koristno za razumevanje vedenjskih sprememb. Usmeritev neposredno na obna{anje je prvi korak v to smer. Osredoto~enje na meritve je naslednji korak v jasni konceptualizaciji mònih sprememb. Iskanje prostorskih vzrokov nas naposled pripelje h koristnim in u~inkovitim orodjem oziroma na~inom oblikovanja in nadzora obna{anja. S temi razmisleki Schellenberg zaklju~uje svoje razmi{ljanje o Skin-nerjevi vlogi pri razvoju behaviorizma in mònih {irokih drùbenih aplikacijah. Dognanja behaviorizma nas u~ijo, da je vsako obna{anje mogo~e spremeniti ali nanj vplivati (~e seveda ne gre za patolo{ke persistentne oblike). Dràvni aparat ima na voljo mnoge instrumente, s pomo~jo katerih lahko ugotavlja in se seznanja z obstoje~imi oblikami obna{anja. ^e prihaja do tako imenovanih drùbeno nezaèlenih oblik obna{anja, ima dràva mnogo mònosti to predruga~iti ali preoblikovati z bodisi pozitivnimi bodisi negativnimi oja~evalniki ali pa s kaznimi. Vpra{anje je le, ali so dolo~ene spremembe odzivanja in obna{anja prebivalstva sploh v rubikonu zavedanja mònosti ljudi, ki sprejemajo odlo~itve na dràvni ravni. Aplikacija teorije behaviorizma v geografiji lahko da dobre rezultate, posebej ko gre za preu~evanje ~love{kega obna{anja in ravnanja v odnosu do geografskega okolja. Iz omenjene teorije namre~ izhaja, da ni potrebno preu~evati du{evnosti ljudi, da bi lahko razumeli njihove odzive in obna{anje, pa~ pa lahko i{~emo povezave med njihovim obna{anjem in okoljem, iz katerega izhajajo oziroma v katerem bivajo. Iz teorije behaviorizma tudi izhaja, da lahko sklepamo, kak{no bo verjetno obna{anje, ~e poznamo karakteristike okolja in stimule, ki jih proizvaja. Ta teza velja tudi obratno: na podlagi analize obna{anja prebivalcev lahko predpostavljamo, kak{ne so zna~ilnosti okolja, v katerem ìvijo in ki nanje vpliva. Treba je poudariti, da to ni enostavno, saj se z razvojem ~love{tva vse bolj zapletajo ne le razmerja med posameznimi pokrajinotvornimi elementi, pa~ pa tudi drùbeni odnosi. To opozarja na ~edalje ve~- jo kompleksnost poloàja, temu pa mora raziskovalec prilagoditi tako metodologijo kot tudi interpretacijo. 3.4 TEORETSKI OKVIR PREU^EVANJA RODNOSTI Zna~ilnost vsakega prebivalstva je njegovo gibanje v ~asu in prostoru. Za celotno svetovno prebivalstvo je zna~ilno, da na njegovo {tevil~nost neposredno vpliva le naravno gibanje oziroma odnos med rodnostjo in smrtnostjo. To pomeni, da prostorska komponenta nanj {tevil~no ne vpliva. Za regionalna in lokalna prebivalstva pa je lahko pomemben dejavnik {tevil~nega vpliva mehansko gibanje oziroma odnos med priselitvami in odselitvami na nekem obmo~ju, torej njegova prostorska komponenta. Ker je na{e preu~evanje prebivalstva prostorsko jasno omejeno, bomo opredelili gibanje prebivalstva v {ir{em smislu. Gibanje prebivalstva sestavljata dve komponenti – naravna in mehanska (na primer Breznik 1988, 95). Obe se {e nadalje delita na dve sestavini. Naravno gibanje dolo~ata rodnost in smrtnost, mehansko gibanje pa priselitve in odselitve. Ker nas zanimajo dejavniki rodnostnega obna{anja, se bomo posvetili predvsem rodnostni komponenti naravnega gibanja. V tradicionalnih prebivalstvih je bila velikost prebivalstva odvisna zlasti od smrtnosti, saj je ta bistveno bolj nihala od rodnosti. Slednja je bila stalno na relativno visoki ravni in se je lahko le prilagodila visoki in neenakomerni smrtnosti, nad katero prebivalci niso imeli prakti~no nobenega nadzora (Mala~i~ 2000, 228–230). V modernih prebivalstvih sta se vlogi smrtnosti in rodnosti zamenjali. Rodnost postaja tisti dejavnik, ki odlo~ilno vpliva na velikost in gibanje prebivalstva, saj je bistveno bolj podvrèna nihanju v primerjavi 50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 s precej stabilno in kontrolirano smrtnostjo (Mala~i~ 2000, 246). V tem ti~i glavni razlog na{ega zanimanja za rodnostno problematiko in njeno obravnavo skozi prizmo geografije. V literaturi lahko namre~ na ve~ mestih preberemo, da demografija kot osrednja znanost o prebivalstvu doslej ni uspela teoreti~no povsem razloìti zakonitosti moderne reprodukcije (na primer Mala~i~ 2000, 245). Potreba po interdisciplinarnem pristopu torej avtomati~no obstaja. Prispevek geografije je lahko velik, saj s svojo specifi~no raziskovalno metodo pripomore k iskanju odgovorov na odprta vpra{anja. Pri demogeografskem preu~evanju je poleg prostora nujna tudi ~asovna opredelitev preu~evanja. V raziskavi èlimo na izbranih primerih v Sloveniji podrobneje preu~iti demografski razvoj in njegove dejavnike na podro~ju rodnosti v obdobju druge demografske tranzicije (Lesthaeghe in Kaa 1986; Kaa 1987). V okviru teorije druge demografske tranzicije (prehoda) je pomembno izhodi{~e reprodukcija prebivalstva. Ta omogo~a ~asovno opredelitev za~etka drugega prehoda na nekem obmo~ju. Ko se neko prebivalstvo za~ne zoèno reproducirati, nastopi za~etek druge tranzicije. Snovalec teorije o drugem demografskem prehodu Nizozemec Dirk J. van de Kaa (1987, 5) je za za~etek obdobja ozna~il trenutek, ko rodnost z ravni nekoliko nad enostavno reprodukcijo prebivalstva pade precej pod to raven. Vendar se v taki dikciji skriva velika van de Kaajeva nenatan~nost pri vpra{anju, kje je potem ta meja. Jasno je, da zoèna reprodukcija prebivalstva pomeni neko novo kvaliteto v razvoju prebivalstva in zasluì posebno pozornost, zato bi kazalo za jasen mejnik uporabiti izra~unano vrednost celotne rodnosti, potrebne za enostavno reprodukcijo. Te vrednosti variirajo od avtorja do avtorja, a se v ve~ini su~ejo okoli vrednosti 2,1 (na primer Kaa 1987, 5; Wertheimer-Baleti} 1999, 230; Mala~i~ 2000, 86). Kot skrajno nizko vrednost, ki v Sloveniji ob danih stopnjah smrtnosti {e omogo~a enostavno reprodukcijo prebivalstva, omenja ^erni~ Isteni~eva vrednost 2,08 (1994a, 2; 1994b, 13). Na nekem drugem mestu van de Kaa kot potrebno celotno rodnost omenja 2,12 (Kaa 1987, 45). Ker majhne fluktuacije v poteku smrtnosti obstajajo, se zdi vrednost 2,1 popolnoma zadostna za presojanje zadostnosti reprodukcije prebivalstva. Ob tem je treba poudariti, da se ta vrednost nana{a na razvite deèle z nizko stopnjo smrtnosti. Z vidika preu~evanja rodnosti pri nas lahko postavimo za~etek druge demografske tranzicije v leti 1980 in 1981 (Statisti~ni letopisi SRS in RS). Na{a analiza se bo torej nana{ala na obdobje med letoma 1980 in 2000 s poudarkom na zadnjem desetletju, ki je bilo dodatno zaznamovano z osamosvojitvijo Slovenije in spremembo drùbenoekonomskega sistema. ^e dolo~imo leto 1965 za konec demografskega prehoda v Sloveniji (Vogelnik 1965; ^erni~ Isteni~ 1994a; 1994b), leto 1981 pa za za~etek druge demografske tranzicije, lahko izlo~imo obdobje med letoma 1965 in 1980 kot prehod od generacijsko obnovljive rodnosti k rodnosti, ki ne zado{~a za enostavno reprodukcijo prebivalstva. V perspektivi nadaljnjih preu~evanj bi se morali lotiti {tudija okoli{~in tega vmesnega prehodnega obdobja in primerjav z obdobjem druge demografske tranzicije. V na{em primeru so modeli prebivalstva pomembni predvsem z vidika opredeljevanja dosedanje-ga razvoja in planiranja bodo~ega razvoja prebivalstva, kolikor je to seveda mogo~e. Kot so pokazali primeri iz drugih dràv, je lahko prebivalstvena politika vsaj na kraj{i rok uspe{na. Verjetno je najve~ji problem prebivalstvenih politik ravno zagotavljanje enakih ali podobnih okoli{~in in pogojev za njihovo izvajanje na dalj{i rok. S tem pa zahajamo è na podro~je politi~nega. Na tem mestu si bomo ogledali le najosnovnej{e modele, s katerimi lahko v dolo~enih ~asovnih odsekih spremljamo razvoj oziroma òje vzeto gibanje nekega prebivalstva. @e iz ~asov Malthusa in Queteleta poznamo poskuse opredeljevanja tipov spreminjanja prebivalstva z raznimi modeli. To so bili poskusi iskanja zakonitosti gibanja {tevila prebivalstva, ki bi bili podobni tistim v naravoslovnih znanostih. Danes ne vztrajajo ve~ na takih zakonih (poskusih). To seveda ne pomeni, da v nekih kraj{ih ~asovnih razdobjih ne prihaja do logi~nih zakonitosti in da jih lahko predvidimo. Takrat pridejo v po{tev tudi modeli (Breznik 1988, 392). Za razumevanje narave modelov je nujno poznavanje zakona latentnosti (Breznik 1988, 400). Zakon latentnosti pravi, da lahko matemati~no ali empiri~no dokaèmo, da se bo vsako prebivalstvo ne glede na sestavo in obliko, ~e pridejo do izraza pogoji ali predpostavke nekega modela, po dolo~enem 51 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ ~asu pribliàlo temu modelu. ^e pogoji in okoli{~ine trajajo dovolj dolgo, pa bo prebivalstvo po dolo~enem ~asu prevzelo sestavo in okoli{~ine samega modela. O modelih prebivalstva so pisali {tevilni avtorji, tudi slovenski (na primer Gosar 1979). Nekaj modelov prebivalstva bomo povzeli po Brezniku (1988, 400–405). ^e, denimo, {tevilo ìvorojenih nara{~a po geometrijskem zaporedju, smrtnost pa po starosti ostane enaka, bo prebivalstvo s~asoma (na primer ~ez 100 let) prevzelo zna~ilnosti stabilne populacije. Maltuzijanske populacije so druìna vseh modelov, za katere velja, da imajo: • nespremenljivo starostno strukturo po ~asu, • nespremenljivo smrtnost po starosti in spolu. Maltuzijanske populacije so dobile ime po zna~ilnosti, da skupno {tevilo v omenjenih populacijah rase (ali upada) po eksponentni krivulji. Na tendenco prebivalstva, ki temelji na tej krivulji, pa je v svojem »Eseju o principih prebivalstva« govoril Thomas Robert Malthus (1798). Stabilno prebivalstvo je ena izmed mogo~ih maltuzijanskih populacij (kar pomeni nespremenljivo starostno in spolno sestavo in nespremenljiv zakon smrtnosti po starosti), pri ~emer je po Alfredu Lotki poleg konstantne funkcije smrtnosti po starosti znana tudi konstantna funkcija plodnosti neodvisno od ~asa. Zanj veljajo vse zakonitosti maltuzijanskih populacij, torej konstantna starostno-spolna sestava in konstanten zakon smrtnosti (Breznik 1988, 400–405). Koncept stabilne populacije je izjemno pomemben za demografsko analizo, saj so iz njega iz{li klasi~ni in splo{no uporabljani demografski kazalniki, kot so neto stopnja reprodukcije, stvarna ali ~ista stopnja naravnega prirastka in njegove komponente (smrtnost, rodnost). Tudi v analizo mortalitete so bile uvedene tablice smrtnosti in biometrijske funkcije, ki niso ni~ drugega kot model stabilnega prebivalstva z naravnim prirastkom enakim ni~, s predpostavkami maltuzijanskih populacij. Lastnosti maltuzijanske populacije veljajo tako za koncept stabilne kakor tudi stacionarne populacije. Poleg teh drìjo {e nekatere specifi~ne lastnosti, ki izhajajo iz dodatnih pogojev, in sicer, da so zakoni smrtnosti in plodnosti konstantni in znani. Za stacionarno prebivalstvo je zna~ilen naravni prirastek enak ni~, kar poleg ostalih pogojev pomeni enako stopnjo rodnosti in smrtnosti (Breznik 1988). Koncept stacionarnega modela prebivalstva je pogosto uporabljan tudi v tej raziskavi, saj pomeni raven, ki {e zagotavlja {tevil~no nespremenjene demografske razmere. V okoli{~inah mo~nega zmanj{evanja rodnosti je stacionarna populacija verjetno edini realno dosegljiv dolgoro~en cilj. Koncepti stacionarnega in stabilnega modela prebivalstva imajo {iroko uporabnost v demografski analizi (neto stopnja reprodukcije; srednje trajanje ìvljenja), v izra~unavanju bodo~ega {tevila prebivalstva (aplikacija stopnje doìvetja …) kot tudi za izra~unavanje demografskih pokazateljev pri populacijah, za katere ne razpolagamo z dovolj podatki, da bi lahko demografske mere izra~unali s pomo~jo klasi~nih metod za nataliteto in mortaliteto (Breznik 1988, 423). Poleg teh modelov prebivalstev obstajajo tudi delno stabilne populacije. To so tiste, ki imajo le del lastnosti stabilnih populacij (Breznik 1988, 430). Kvazi stabilne populacije za razliko od hipoteti~nih stabilnih in delno stabilnih teoreti~nih populacij temeljijo na izkustvu. To so tiste (denimo v Tretjem svetu), ki ohranjajo konstantno starostno in spolno strukturo, visoko stopnjo rodnosti, ~as doìvetja pa se podalj{uje. Iz teorije in demografske analize izhaja, da variacije smrtnosti pri visoki in stabilni stopnji rodnosti malo vplivajo na starostno strukturo (Breznik 1988). 3.4.1 TEORIJE ENEGA DEJAVNIKA RODNOSTI Padec rodnosti pod nivo enostavne reprodukcije prebivalstva je zgolj pod razli~nimi pogoji in v druga~nih okoli{~inah nadaljevanje procesa, ki se je za~el è v prvi polovici 19. stoletja najprej v Franciji (Wertheimer-Baleti} 1999, 132). Mnogi raziskovalci so èleli ugotoviti, kaj je bilo vzrok za ta upad. Nekateri so kljub prevladujo~im kompleksnim teorijam vztrajali na razlagah s skupno zna~ilnostjo, da je 52 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 zmanj{anje rodnosti posledica enega odlo~ilnega dejavnika. Mnogi so svoje poglede podkrepljevali s kore-lacijskimi izra~uni, ki so kazali na visoko soodvisnost med stopnjo rodnosti in posameznim dejavnikom. Danes vemo, da zmanj{anje rodnosti ni nastopilo zaradi zgolj enega dejavnika, temve~ zaradi vrste dejavnikov, katerim raziskovalci {e danes niso pri{li povsem do dna. Kot primer teorij rodnosti na podlagi enega dejavnika se danes v literaturi med ostalimi omenja de Castrova proteinska teorija. De Castro je leta 1952 v knjigi »Geography of Hunger« na podlagi labo-ratorijskih raziskav na poskusnih ìvalih pri{el do zaklju~ka, da ve~ja prisotnost proteinov v hrani zmanj{uje plodnost in obratno. Iz tega izpeljuje, da bi se s pove~anjem oskrbe in porabe proteinsko bogate hrane v nerazvitih dràvah rodnost avtomati~no zniàla. Kot najmo~nej{i argument proti tej teoriji poudarjajo neprimerljivost reprodukcije ìvali in ljudi, saj na ~love{ko reprodukcijo vpliva cel niz nebiolo{kih dejavnikov. Tudi raziskave po svetu so pokazale, da je dobro prehranjena ènska ob ostalih pogojih sposobnej{a rojevati (Wertheimer-Baleti} 1982, 98–99). Zanimivo je, da so mnogi verjeli v to teorijo, nekateri, na primer Oser v delu »Ali mora ~lovek stradati?« iz leta 1957, pa so ji s svojimi raziskavami celo sledili. Omeniti je treba, da je za~etnik teorij, ki temeljijo na prehrani, Thomas Doubleday è v 19. stoletju posku{al formulirati naravni zakon prebivalstva. 3.4.2 KOMPLEKSNE TEORIJE V skupino kompleksnih teorij pri{tevamo tiste teorije, ki so na podlagi vklju~evanja {tevilnih dejavnikov posku{ale dati odgovor na vpra{anje, zakaj je pri{lo do poru{enja nekdanjega dinami~nega ravnovesja stabilne visoke rodnosti in nihajo~e visoke smrtnosti. Ustavili se bomo ob osrednji demografski teoriji – teoriji demografskega prehoda. Po Woodsu (1979, 4) lahko njen izvor i{~emo v delih Thompsona (1929), Davisa (1945) in Notesteina (1945). Sam izraz »demografski prehod« je prvi uporabil Notestein (Mala~i~ 2000, 240–241). Ob tem mnogi pozabljajo na Landryja, ki je è leta 1909 ter ponovno leta 1934 postavil tri temeljne teorije prebivalstva, ki ustrezajo trem fazam demografskega prehoda. V teoriji demografskega prehoda je po Notesteinu (1945) vloga smrtnosti zve-dena na teoreti~ni za~etek demografskega prehoda. Prehod se za~ne v trenutku, ko smrtnost za~ne upadati z relativno stabilnih visokih vrednosti. Glavni poudarek teorije pa je vendarle na rodnosti in na vpra{anjih dejavnikov njenega zniànja. Medtem ko so za smrtnost hitro de{ifrirali dejavnike njenega zniànja, se je zapletlo pri rodnosti. [e danes potekajo diskusije o definiciji demografskega prehoda. V najsplo- {nej{i in zato ve~inoma neosporavani obliki jo je podal Demeny: »… V tradicionalnih drùbah sta rodnost in smrtnost visoki, v modernih pa nizki. Vmes je demografski prehod …« (Demeny 1972, v: Mala~i~ 1985, 42). Problem demografskega prehoda je dejansko problem ~asovne in prostorske opredelitve prehoda od visoke k nizki rodnosti, saj se je smrtnost ve~inoma za~ela znièvati bistveno pred rodnostjo. Pomembna izjema glede za~etka upadanja smrtnosti je Francija (Mala~i~ 2000, 234; [ircelj 1991, 82). Tam naj bi smrtnost za~ela upadati kasneje ali vsaj isto~asno kot rodnost (Chesnais 1986, v: [ircelj 1991, 83). To pa predstavlja skoraj nere{ljiv problem, ~e naj i{~emo temeljne vzroke za upad rodnosti v upadu smrtnosti. Najpomembnej{a karakteristika obdobja demografskega prehoda je eksplozija prebivalstva, ki je bila mogo~a le z velikim presèkom {tevila rojenih nad {tevilom umrlih. Tu se pojavi problem, kako razloìti neenak razvoj v razli~nih delih sveta. Zakaj se rodnost marsikje {e vedno ni zniàla, kljub temu da se je smrtnost zniàla è pred ve~ desetletji? Na podlagi podatkov, ki smo jih prikazali v poglavju »Mesto Slovenije v sodobnih demografskih procesih v Evropi in svetu«, vidimo, da je pas visoke rodnosti {e vedno relativno obseèn, vrednosti celotne rodnosti pa dale~ presegajo vrednosti, potrebne za generacijsko obnavljanje. Iz tega sledi, da je teorija demografskega prehoda veljavna bolj ali manj le za Evropo in {e nekatere razvitej{e dràve, tako pa izgubi svojo univerzalnost in globalnost. Povezanost med upadanjem smrtnosti in kasnej{im upadanjem rodnosti se torej najbolj odraà na naravnem prirastku. Vendar samo upadanje smrtnosti ni neposredno prineslo tudi upadanja rodnosti, kot to trdi teorija demografskega prehoda. ^e bi se to zgodilo, bi danes {e vedno imeli vsaj uravnoteèno stanje. Vidimo pa, da se rodnost v evropskih in Evropi podobnih dràvah {e naprej spu{~a dale~ pod 53 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ nivo enostavne reprodukcije, drugje pa ga mestoma presega tudi po ve~krat. To opozarja na mònost, da se ljudje odlo~ajo o {tevilu otrok ne glede na to, ali imajo, denimo, {e ìve star{e. Poleg tega dejstvo, da se je smrtnost zniàla, {e ne pomeni, da se bo rodnost gibala podobno. Vzroki za upadanje rodnosti so bistveno {ir{i. Vseh ne poznamo dobro, velikokrat gre tudi za ugibanja. Pomembno je, da se okoli{~ine nizke rodnosti (oziroma okoli{~ine, ki generirajo nizko rodnost) bistveno ne spreminjajo ali pa se celo {e zaostrujejo. To pomeni, da bi bilo skrajno presenetljivo, ~e bi se rodnost kar naenkrat za~ela dvigovati, saj omenjene okoli{~ine niso pre{le. Vedno sicer obstajajo mònosti, da se kljub navidez podobnim okoli{~inam (navidez zato, ker je odvisno, kak{en in kolik{en nabor »okoli{~in« preu~ujemo) trendi spremenijo, torej da se rodnost pove- ~a. To pa je lahko tudi rezultat »praga psiholo{ke obremenjenosti« ali »psiholo{ke zasi~enosti«, ko se ljudje preprosto ne obremenjujejo ve~ s stvarmi, ki so jih {e do nedavnega odvra~ale od na~rtovanja in rojevanja dolo~enega {tevila otrok (ali vsaj kr~enja prvotno zastavljenih èlja). Moèn rezultat tak- {ne »razbremenjenosti« je lahko, torej kljub »enakim« okoli{~inam, razli~en. Iz tega lahko izpeljemo, da so se okoli{~ine v resnici spremenile, vendar je psiholo{ke faktorje izrazito tèko kvantitativno ovrednotiti, zato jih ponavadi ni niti v za~etnem naboru spremenljivk. Nadalje je treba poudariti, da v literaturi ob tolma~enju demografskega prehoda pogosto niso navedene vrednosti visoke oziroma nizke rodnosti in smrtnosti. Najve~krat zato, ker prihaja do precej{njih odstopanj. Friganovi} (1978, 76) govori o razponu vrednosti rodnosti med 10 in 50 promili letno, ~eprav so bile doseène vrednosti tudi zunaj tega intervala. Sicer pa Friganovi} za visoko rodnost navaja vrednosti, ki presegajo 25 promilov, za nizko pa vrednosti do 15 promilov letno. Vmesni interval vrednosti od 16 do 25 promilov letno poimenuje »srednja rodnost«. Za opredeljevanje vi{ine smrtnosti veljajo podobna razmerja kot za rodnost, s tem da so v razmerah globalnega nara{~anja {tevila prebivalcev vrednosti bistveno nìje. Po Friganovi}u (1978, 81) se gibljejo nekje med 7 in 30 promili letno. Pomembna razlika med teorijo demografskega prehoda in drugo demografsko tranzicijo, o kateri bomo podrobneje govorili v naslednjem poglavju, so tudi kazalniki rodnosti. Medtem ko so pri teoriji demografskega prehoda splo{ne stopnje rodnosti in smrtnosti {e zado{~ale za razlago pojava, se v novej- {em razvoju prebivalstva kaèjo kot nezadostne. Za razumevanje sodobne reprodukcije je potrebna uporaba druga~nih kazalnikov, o katerih smo è govorili v poglavju o uporabljenih metodah. 3.4.3 NOVEJ[E TEORIJE S PODRO^JA RODNOSTI [ibke to~ke teorije demografskega prehoda so raziskovalce vzpodbudile, da so posku{ali bodisi dopolniti obstoje~o teorijo bodisi postaviti neko novo. Pomemben del v okviru zastavljenih ciljev je poznavanje najpomembnej{ih novej{ih teoretskih dognanj na podro~ju preu~evanja rodnosti. Trenutno so v ospredju tri teorije, ki se ukvarjajo s problemom upadanja rodnosti in iskanjem vzrokov za upad. To so: Caldwellova teorija medgeneracijskega pretoka blaginje (Caldwell 1980b), Beckerjeva mikroekonomska teorija rodnosti (Becker 1981) in van de Kaajeva teorija drugega demografskega prehoda v Evropi (Kaa 1987). 3.4.3.1 Druga demografska tranzicija v Evropi ^e za~nemo s teorijo druge demografske tranzicije v Evropi, ker je najblìje sedanjosti in ker smo jo izbrali za ~asovni okvir na{e raziskave, lahko è takoj ugotovimo razliko do ostalih dveh teorij. Medtem ko se Caldwell in Becker pogosto ozirata v zgodovino in v iskanju vzrokov za destabilizacijo (Caldwell 1978) raz~lenjujeta dalj{a obdobja, se je van de Kaa osredoto~il na obdobje zadnjih treh desetletij pred izi-dom njegovega dela. Svoj ob{iren in zgo{~en ~lanek, ki s skoraj 60 stranmi po koli~ini meji è na knjigo, je razdelil na petnajst poglavij. Avtor predstavlja problematiko globokih in hitrih sprememb v normah in obna{anju, ki so se odvile na podro~ju rodnostnega obna{anja Evropejcev in pripeljale do vsesplo{ne-ga zniànja rodnosti pod raven enostavne reprodukcije. To fazo demografskega razvoja v Evropi poimenuje drugi demografski prehod. Ta se je za~el v {estedestih letih 20. stoletja, arbitrarno pa za izhodi{~e postav-54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 lja leto 1965, ~eprav je iz statisti~nih podatkov (Kaa 1987, preglednica 5) razvidno, da tako stroge meje ne moremo postaviti. Avtor utemeljuje drugi demografski prehod kot obdobje, ko se rodnost nekoliko nad samoobnovitveno stopnjo pri~ne znièvati dale~ pod nadomestno raven. Klasi~no teorijo demografskega prehoda, ki govori o demografskem prehodu od visokih stopenj tako rodnosti kot smrtnosti k nizkim stopnjam obeh, presenetljivo poimenuje prva demografska tranzicija, ki se je ve~inoma kon- ~ala v tridesetih letih 20. stoletja, vmesno obdobje do leta 1965 in s tem do druge demografske tranzicije pa sta zaznamovala predvsem 2. svetovna vojna in temu slede~i baby-boom kot bolj ali manj psiholo{ki odziv prebivalstva na vojne izgube (Friganovi} 1980). Na istem mestu van de Kaa upravi~uje rabo pojma druga demografska tranzicija s tem, da se je rodnost v Evropi spustila pod mejo, ki omogo~a tako imenovano ni~elno rast, katero so tvorci teorije demografskega prehoda ozna~evali kot zadnjo fazo prehoda. Tako nizka rodnost je znanilec prihodnjega dolgoro~nega upadanja {tevila prebivalcev, kar postavlja v ospredje popolnoma druga~ne probleme, kot ~e bi rodnost ostala na nivoju generacijskega obnavljanja, zato je s tega vidika poimenovanje »druga demografska tranzicija« upravi~eno. Van de Kaa vidi vzroke, ki so privedli do velikih sprememb norm in obna{anja, v nasprotju med altruiz-mom in individualizmom. Prva demografska tranzicija je bila zaznamovana s skrbjo za druìno in potomce, druga pa poudarja pravice in samoizpolnitev (samouresni~itev) posameznika. ^e so industrializacija, urbanizacija in sekularizacija posredne determinante prve demografske tranzicije, kot prepri~ljivo trdi-ta Wilson in Lesthaeghe (1986), so determinante druge bistveno tèje opredeljive, vendar mo~no povezane z delovanjem posameznikov v hitro spreminjajo~ih se postindustrijskih drùbah. ^eprav ga van de Kaa nikjer eksplicitno ne omenja, je v razlagi ozadja druge demografske tranzicije razviden Beckerjev vpliv. Denimo v primeru premika od druìnske produkcije k pla~anemu delu, ki je zmanj{al ekonomsko koristnost otrok, ali v primeru kontrole rojstev v druìni, ki je dala prednost kvaliteti pred kvantiteto otrok. Van de Kaa upo{teva tudi Caldwellova teoreti~na dognanja, ko pravi, da je neto pretok blaginje dal prednost otrokom pred njihovimi star{i. Po van de Kaaju je za nadaljnje upadanje rodnosti, ki zaznamuje drugo tranzicijo, poleg ekonomskih koristi potrebno upo{tevati drùbene in kulturne spremembe. Denimo ~ustvene potrebe po otroku lahko ljudje uresni~ijo ali zadovoljijo è z enim ali najve~ dvema otrokoma, s tem da se njihova »svoboda« v smislu samoizpolnjevanja ~im manj ali sploh ne okrne. Prisotna je jasna tendenca k individualnemu z malo pozornosti za kolektivni interes. Gre za neke vrste dvojnost progresivnosti in konservativnosti, le da se ~edalje ve~ ljudi obna{a progresivno. Prehod k progresivizmu in postmaterializmu je mo~an tako na Nizozemskem kot drugod v Zahodni Evropi in precej neodvisen od gospodarskih recesij. Zaporedje (sekvenca) dogodkov v oblikovanju druìne je pomemben kriterij ocenjevanja sprememb na podro~ju rodnostnega obna{anja. Kljub temu, da obstajajo razlike v tempiranju in hitrosti med Vzhodno in Zahodno Evropo, si dogodki sledijo v logi~nem zaporedju. V primeru prehoda k individualizmu in progresivizmu van de Kaa izpostavlja naslednje: • prehod od poro~anja k sobivanju (kohabitaciji), • prehod od otrok k star{em kot àri{~u druìne, • prehod od kontracepcije kot orodja prepre~evanja neèlene nose~nosti h »koncepciji« in na~rtovanju druìne, • prehod od enovrstnosti k raznovrstnosti druìn in gospodinjstev. Zopet se torej kaè tènja po osrednji vlogi star{ev pred otroci, kot je to prikazal Caldwell (1979) za tradicionalni tip druìne. Vendar s pomembno razliko: uresni~evanje teh teènj neizpodbitno pomeni zmanj{anje rodnosti. Otroci postajajo breme, v druìnskem tipu proizvodnje pa so bili cenena delovna sila (Caldwell 1978a). Glede na poloàj v zaporedju (sekvenci) van de Kaa lo~i {tiri skupine dràv in tako ustvari zanimivo regionalizacijo. @e v za~etku predstavi svoje videnje takratne (1987) Evrope, ki jo razdeli na {tiri dele, presenetljiv pa je poloàj Jugoslavije, Albanije in Tur~ije v skupini Jùna Evropa, kamor sodijo {e Malta, Gr~ija, Italija, [panija in Portugalska. Meja med Zahodno in Vzhodno Evropo poteka po tedanji èlezni zavesi, k Severni Evropi pa {teje poleg skandinavskih dràv {e Veliko Britanijo in Irsko. Pri poloàju dràv v zaporedju so v prvi skupini dràve Severne in Zahodne Evrope razen Irske 55 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ in Islandije ter Italija (kot jùnoevropska dràva). V drugi skupini so dràve Jùne Evrope brez Albanije in Tur~ije ter è omenjene Italije. V tretji skupini so dràve Vzhodne Evrope brez Sovjetske zveze. V ~etrti skupini so vse ostale neomenjene dràve. Ta regionalizacija kaè zanimivo sliko prestrukturiranja evropske drùbe, ki se odraà tudi v demografskem smislu. Van de Kaa (1987) za utemeljitev svojih trditev podrobno pretrese tudi spremembe v partnerskih zvezah in v sestavi gospodinjstev. Nadaljuje s primerjavo stopenj rodnosti med dràvami, z vrstnim redom rojstev otrok, z zunajzakonsko rodnostjo in rodnostjo pod nivojem enostavne reprodukcije kot kon~no posledico vseh omenjenih procesov. Posebno pozornost namenja vplivu kontrole rojstev in splavu kot resnemu problemu predvsem vzhodnoevropskih dràv in tudi Jugoslavije. V Romuniji je koli~ina splavov na vrhuncu dosegla {tevilo 4000 na 1000 rojstev. Tudi v Jugoslaviji so splavi na letni ravni presegali {tevilo rojstev (okrog 1300 na 1000 rojstev). Pomembna izjema med vzhodnoevropskimi dràvami je Poljska, ki je imela eno najnìjih stopenj splavnosti, kar lahko razlagamo z vplivom poljske rimskokatoli{ke cerkve, ki je bila v ~asu socializma pomembna moralno-politi~na sila na Poljskem. Smrtnosti van de Kaa v drugi demografski tranziciji ne pripisuje bistvene vloge, pa~ pa izpostavi ostro lo~nico med Vzhodno in ostalo Evropo po stopnjah smrtnosti in ìvljenjskem pri~akovanju. Slednje je kraj{e v Vzhodni Evropi. Podobne razlike v ìvljenjskem pri~akovanju je [ircljeva (1997) ugotovila tudi za Slovenijo. Razlika med vzhodno in zahodno Slovenijo je priblìno 2,5 leta, vendar je tèko re~i, ali je to prevladujo~ vzorec tudi v drugih dràvah. Slovenija je morda zaradi svoje prehodne geografske lege zato na prehodu tudi z vidika ìvljenjskega pri~akovanja. V perspektivi zmanj{evanja {tevila prebivalcev, predvsem pa zaradi neizbène nadaljnje neuravnoteènosti starostnih piramid, je pomembno vpra{anje imigracije kot mogo~ega instrumenta demografske politike blaìtve u~inkov neugodnega demografskega razvoja. Van de Kaa ugotavlja, da je Evropa è sedaj (1987) multikulturna realnost. Hkrati izpostavlja vrsto podatkov, na podlagi katerih je mogo~e sklepati zgolj o prilagoditvi ve~jih priseljenskih skupin, ne pa tudi o njihovi akulturaciji ali asimilaciji. To lahko razumemo tudi kot dvom o smiselnosti prevelikega priseljevanja, saj po drugi strani omenja tudi primere dràv, ki so se lotevale pronatalisti~nih akcij. Res pa je, da te akcije ve~inoma niso bile uspe{ne, kar pa ne pomeni, da ne bi mogel biti uspe{en usklajen vseevropski program »demografske sanacije«. Tu pa se za~ne è polje politi~nih odlo~itev. 3.4.3.2 Mikroekonomska teorija rodnosti Beckerjev prispevek k demografski teoriji ni zanemarljiv. Kljub {tevilnim kritikam, ki jih je doìvela mikroekonomska teorija rodnosti, je predvsem z delom »Razprava o druìni« (1981) veliko prispeval k uveljavitvi in upo{tevanju nekaterih razsènosti ekonomskih dejavnikov pri razlaganju rodnosti. Njegov delè je {e toliko pomembnej{i, ker je uspel dokaj prepri~ljivo prenesti ekonomski pristop k analizi druìne ne le na analizo materialnega obna{anja pa~ pa tudi na vrsto drugih nematerialnih obna{anj (poroke, rojstva, razveze, delitev dela v gospodinjstvu in podobno). Sam pravi, da se je lotil zlasti demon-stracije uporabe ekonomskega pristopa, ki je primeren za vse vrste ~love{kega obna{anja. [e ve~, v enem od poglavij se na isti na~in loti tudi ìvalskih vrst. Bralec marsikdaj dobi ob~utek, da Becker s svojim delom izziva drùbeni konflikt. To se zelo nazorno vidi v drugem poglavju (1981, 14), ko ènsko jasno postavi »za {tedilnik« in ji oporeka mònost enakovrednega kosanja z mo{kim na trgu pla~ljivega dela, kar celo utemeljuje z biolo{kimi predispozicijami. Vendar je treba priznati, da ima sijajen argument v spe-cializaciji: ~e so vloge porazdeljene in jasno omejene, je uspe{nost bistveno vi{ja. Da to drì, vidimo v vsakdanjem ìvljenju. Drug problem pa je, ~e ènske no~ejo »za {tedilnik« oziroma opravljati gos-podinjskih del. Sicer ne moremo trditi, da je Becker nastrojen proti ènskam, saj se v enem od svojih ~lankov (1995) zavzema za po{teno vrednotenje gospodinjskega dela v stro{kih, ki bi jih imelo gospodinjstvo, ~e bi gospodinjska dela opravljal nekdo drug za denar oziroma pla~ilo. Z vidika preu~evanja rodnosti je pomemben Beckerjev pogled na povpra{evanje po otrocih (1981, 93). Njegov glavni sklep je, da so izdatki za otroke dolo~eni s prihodki in èljami (preferencami) star{ev, s {te-56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 vilom otrok in s stro{ki otrokove kvalitete. Becker s pomo~jo realnih prihodkov in relativne cene otroka razlaga razlike v rodnosti med mestom in podeèljem, odnose med vi{ino prihodkov zaposlenih ènsk in njihovo rodnostjo, pomembne u~inke na rodnost kot posledico vladnih programov za pomo~ materam z mladoletnimi otroki, zgodovinske razlike med vi{ino druìnskih prihodkov in rodnostjo ter mnoge posledice odnosa med koli~ino in kakovostjo otrok. Taka razlaga je po Beckerju vsekakor mogo~a, saj je ravno vi{ina prihodkov in sprememba cene otroka vplivala na odlo~anje star{ev o {tevilu otrok oziroma na povpra{evanje po otrocih. Kot sam ocenjuje, je interakcija med koli~ino in kakovostjo verjetno najpomembnej{i prispevek k ekonomski analizi rodnosti. Za razumevanje te interakcije je pomembno, da koli~ina in kakovost nista neposredno zamenljivi, saj bi v nasprotnem primeru ne moglo priti do ravnovesja. Ravno ta interakcija lahko razloì velik upad {tevila rojstev v ZDA v dvajsetih letih ali na Japonskem v petdesetih letih, saj implicitno pravi, da se povpra{evanje po otrocih mo~no odziva na ceno in morda na prihodek, ~eprav otroci nimajo podobne zamenjave (close substitute). Becker se ne ustavlja zgolj pri ekonomskih dejavnikih rodnosti kot take. Svojo aplikacijo raz{iri na preu- ~evanje razvoja druìne (1981, 237–238). Temeljno izhodi{~e je aplikacija ekonomske analize, s pomo~jo katere lahko razumemo tako dolgoro~ne zgodovinske kakor tudi sodobne ali polpretekle spremembe v razvoju druìne. Becker se najprej loteva tradicionalnih drùb. Zanje ugotavlja, da so jih zaznamovale visoka stopnja neznanja, omejene informacije in negotovost. Igra informacij je pri{la {e posebej do izraza pri trgovanju. V okoli{~inah visoke smrtnosti in ovdovelosti je bila druìna ali sorodstvena skupina v tradicionalni drùbi izredno pomembna, saj je svojim ~lanom nudila dolo~eno stopnjo varnosti in bila neke vrste zavarovalna agencija. Velikost druìn ali sorodstvenih skupin pa je bila {e vedno dovolj majhna, da je ~lanom omogo~ala nadzor nad drugimi ~lani in s tem prepre~evala deviantna obna{anja. Ta skupnost je bila tudi poceni {ola, v kateri se je znanje prena{alo na mlaj{e in mestoma postopoma prineslo tudi druìnsko specializacijo. Ime je pomenilo blagovno znamko, ki je vklju~evalo zaupanje v proizvode ali storitve in spo{tovanje ter ugled v drùbi. S tega vidika ni ~udno, da si {e dandanes nekateri nadevajo slavne priimke drugih, ker menijo, da se jim bo to v ìvljenju obrestovalo. Poroke so bile tisti element tradicionalnih drùb, prek katerega so star{i vrednotili mònosti lastne druìne in utrjevali poloàj za prihodnost. Prehod v moderno drùbo je bil sicer postopen, a ga je povzro~il pojav trga, ki je z vrsto ponujenih dobrin in storitev postopoma za~el konku-rirati dobrinam in storitvam, ustvarjenim v druìni. Ker je v kon~ni fazi pomenil bolj{e re{itve in ve~ osebne svobode, se je tradicionalni tip druìne za~el razkrajati na ra~un modernega nuklearnega tipa druìne. V novem tipu so se odnosi po~asi preoblikovali do te mere, da je tradicionalna delitev dela po spolu in s tem specializacija postopno za~ela izginjati. Spremenila se je predvsem vloga ènske, ki je za~ela sodelovati na trgu dela. S tem se je spremenila tudi porazdelitev ~asa in prihodkov, posledi~no pa tudi rodnost, saj je za~ela cena otroka nara{~ati. Becker (1981, 245) vidi glavni vzrok v zniànju rodnosti na primeru ZDA v nara{~anju dohodkovne mo~i ènsk. To je povzro~ilo razvrednotenje poroke, v kateri ekonomsko neodvisne ènske (po Beckerju) ne vidijo ve~ dobi~ka, posledi~no pa se je pove~alo tudi {tevilo razvez, ki so s~asoma postajale vse manj stigmatizirane. Becker (1981, 255–256) tudi napove dvigovanje rodnosti pod pogojem, da se bo hitrost ekonomskega razvoja za~ela zmanj{evati, obenem pa dodaja, da {e vedno premalo vemo o ~asovnem okviru oziroma zamiku, v katerem naj bi se odrazile spremembe v rodnosti. 3.4.3.3 Teorija medgeneracijskega pretoka blaginje Caldwell se je v vrsti ~lankov (1976, 1978a, 1978b, 1979, 1980a, 1980b, 1980c in 1981) pri oblikovanju svoje teorije medgeneracijskega pretoka blaginje orientiral pretèno na notranji ustroj druìne, ki je temeljna proizvodna celica otrok. Meni, da od tega ustroja ni odvisna le rodnost, pa~ pa tudi obstojnost tradicionalnega napram nuklearnemu tipu druìne. Po njegovem mnenju je vzrok za za~etek upadanja rodnosti treba iskati v za~etku kapitalisti~nega tipa proizvodnje (Caldwell 1976). Pred nastopom kapitalizma je prevladoval druìnski tip proizvodnje. Caldwell sicer navaja, da so obstajali tudi drugi proizvodni tipi (lovsko-nabiralski, selilno-poljedelski in nomadski), a niso bili toliko raz{irjeni, zato je bilo teì{~e njegovih raziskav usmerjeno prav v druìnski tip proizvodnje. 57 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Glavna ideja njegove teorije pretoka blaginje (ali bogastva) je v iskanju oziroma ugotavljanju usmerjenosti teh tokov med generacijami. ^e je tok usmerjen od otrok k star{em, je rodnost visoka, ~e pa je tok usmerjen od star{ev k otrokom, pa rodnost pri~ne padati. Zato dostikrat govorimo o medgeneracijskem pretoku (pretakanju) blaginje. Caldwell (1980b) pod pojmom blaginja razume vso podporo, delo in storitve, ne le v denarnem smislu, ki jih je neka oseba delèna. Njegova teorija je v bistvu kritika klasi~ne teorije demografskega prehoda, ki kljub u~inkovanju istih dejavnikov (industrializacija, modernizacija) ne more po enotnem obrazcu razloìti neenakomernega znièvanja rodnosti v svetu. Prihaja namre~ do pojava, da v mnogih dràvah zunaj Evrope kljub industrializaciji in modernizaciji ter posledi~nemu upadu smrtnosti rodnost {e naprej ostaja visoka. Ta dvojnost svetovne rodnostne situacije je Caldwella vzpodbudila k razisko-vanju obmo~ij visoke rodnosti, saj je iskal tiste dejavnike, ki so pomenili destabilizacijo stanja visoke rodnosti in privedli do demografskega prehoda k nizki rodnosti. Lotil se je vrste terenskih raziskav: od nadsaharske in podsaharske Afrike prek jugozahodne in jùne Azije do jugovzhodne Azije. Zajel je ve~ino ozemlja visoke rodnosti med Atlantikom in Pacifikom. Ugotovil je, da ima {e danes v mnogih okoljih Tretjega sveta visoka rodnost izrazito ve~je prednosti od nizke. To izhaja iz tipa proizvodnje. Tradicionalni tip druìnske proizvodnje je pomenil {tevilne prednosti za star{e z veliko otroki, saj so glede na svoj »blaginjski vloèk« od otrok dobili bistveno ve~. Manj jim je bilo potrebno delati, druìna ali rod pa sta bila tudi navzven varnej{a, saj je {tevil~nost igrala pomembno vlogo pri varnosti in mònosti preìvetja. Tudi otroci so imeli koristi, ~eravno so è od zgodnjega otro{tva morali delati in na neki na~in sluìti svojim star{em. To je bilo làje izvedljivo, saj so bile emocionalne vezi med star{i in otroci bistveno {ibkej{e kot v kasnej{i nuklearni druìni, kjer sta ~ustvena navezanost in altruizem star{ev varovala otroke pred ve~ino opravil. V druìnskem tipu proizvodnje ima najpomembnej{o vlogo sfera odlo~anja, ki je najve~krat v rokah najstarej{ega mo{kega (~e gre za patriarhat). V taki druìni ~lanom s starostjo raseta ugled in mo~. Zaradi potencialne mo~i, ki jih ~aka v prihodnosti (navadno po smrti patriarha), se otroci oziroma mlaj{i bistveno redkeje spu{~ajo v konflikte s starej{imi. Tako se tudi zavarujejo pred morebitnimi sankcijami in celoten ciklus se lahko brez ve~jih pretre-sov odvija dalje. Seveda se tu poroke in partnerstva ne i{~ejo na »trgu ljubezni«, kot ga poimenuje Becker, temve~ se sklepajo na podlagi dogovorov med druìnami, saj gre tudi tu za ugled in mo~. @enske se navadno primoìjo, s tem pa postanejo najbolj izkori{~ana delovna sila v moèvi druìni. Zato je tudi v njihovem intere-su imeti ~imve~ otrok, saj si na ta na~in olaj{ajo delo, v prihodnosti pa jih ~aka nagrada v obliki zasedbe poloàja matere druìne, ki bo s svojimi snahami ravnala enako. Tak notranji ustroj druìne je prepre~il padec rodnosti in razkroj druìnskega tipa proizvodnje tudi v obdobju prodora kapitalisti~ne oblike proizvodnje. Marsikje se je {e dolgo obdràla koeksistenca obeh tipov proizvodnje, saj so bili neto medgeneracijski pretoki blaginje {e vedno usmerjeni od otrok k star{em. Celo ve~: v za~etnem obdobju kapitalizma in izjemno nizkih pla~ delavcev se je oblikoval poseben podtip v osnovi sicer druìnske proizvodnje, ki si je na trgu izbolj{evala standard s sredstvi mo{kih, ki so bili sezonsko ali za~asno zaposleni zunaj dru- ìne. Ta sredstva so bila premajhna, da bi se tak ~lan lahko izlo~il iz druìne, saj je potreboval garancije, ki mu jih je nudila druìna, on pa je druìni in »odlo~evalcem« znotraj nje prepu{~al v upravljanje svoj zasluèk. Marsikje {e danes obstaja tak tip druìnske proizvodnje, ki ga ozna~uje visoka rodnost, ker so pla~ila za delo zunaj druìne prenizka. Kjer pa je bila dejavnost zunaj druìne dovolj pla~ana, je postopoma pri{lo do razkroja druìnskega tipa proizvodnje, ki je doslej edini zagotavljal visoko rodnost in zanesljivo reprodukcijo. V modernih drùbah s kapitalisti~no ali socialisti~no proizvodnjo je pri{lo do obrata v usmerjenosti toka bogastva od star{ev k otrokom. Caldwell (1980a) vidi vzroke za ta obrat v pojavu mnoì~nega in obveznega {olanja. V svojih izvajanjih z vrsto dokazov s terena zelo prepri~ljivo podkrepljuje tezo o pretoku blaginje, s tem pa postavlja resno konkurenco teoriji demografskega prehoda. 3.4.4 TEORETSKI POGLEDI NA DEJAVNIKE RODNOSTI Med posameznimi demografskimi procesi in vsemi vrstami rasti prebivalstva obstaja dialekti~na povezanost. Pozitivna ali negativna rast imata pomemben povratni u~inek na rodnost, smrtnost in migracije (Mala~i~ 2000, 187). V razvitej{ih dràvah Evrope se zadnjih nekaj desetletij kaè protislovnost med 58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Preglednica 5: Pri~akovano trajanje ìvljenja in smrtnost dojen~kov v Sloveniji med letoma 1954 in 1998 (Rezultati raziskovanj – prebivalstvo 1999; * – skraj{ane ìvljenjske tablice za obdobje dveh let (na primer: vrednosti za leto 1996 se nana{ajo na obdobje med letoma 1995 in 1996), ** – popolne ìvljenjske tablice za obdobje treh let (na primer: vrednosti za leto 1994 se nana{ajo na obdobje med letoma 1993 in 1995). leto pri~akovano trajanje ìvljenja* umrli dojen~ki mo{ki ènske na 1000 ìvorojenih 1954 … … 57,2 1955 … … 56,7 1956 … … 50,6 1957 … … 42,4 1958 … … 39,6 1959 65,56 70,68 36,4 1960 … … 35,1 1961 66,25** 71,87** 29,4 1962 66,09 71,98 30,0 1963 65,48 71,90 29,6 1964 65,19 72,27 28,1 1965 64,98 71,94 29,6 1966 65,45 72,74 26,0 1967 65,96 72,92 26,7 1968 65,59 72,41 27,1 1969 64,83 72,13 25,4 1970 65,04 72,35 24,5 1971 65,35** 72,92** 25,5 1972 … … 21,0 1973 65,64 73,38 21,2 1974 66,64 73,88 19,0 1975 66,70 74,16 17,3 1976 66,55 74,18 19,4 1977 66,77 74,53 17,6 1978 66,80 74,77 16,6 1979 66,98 74,87 15,4 1980 67,29 75,12 15,3 1981 67,52** 75,06** 13,1 1982 67,23 75,14 14,1 1983 66,85 74,97 13,9 1984 66,99 75,04 13,9 1985 67,38 75,52 13,0 1986 67,85 75,89 11,9 1987 68,14 76,10 11,1 1988 68,26 76,26 10,0 1989 68,86 76,72 8,1 1990 69,38 77,19 8,4 1991 69,42** 77,22** 8,2 1992 69,45 77,25 8,9 1993 69,40 77,29 6,8 1994 69,90** 77,76** 6,5 1995 70,27 77,76 5,5 1996 70,29 78,25 4,7 1997 71,01 78,62 5,2 1998 71,1 78,7 5,2 59 60 Deja Preglednica 6: Selitve po tipu selitve in spolu, Slovenija med letoma 1961 in 1998 (Rezultati raziskovanj – prebivalstvo 1999). vniki leto meddràvne selitve notranje selitve priseljeni odseljeni selitveni prirast rodnostnega obna{anja v skupaj mo{ki ènske skupaj mo{ki ènske skupaj mo{ki ènske skupaj mo{ki ènske 1961 6537 … … 5707 … … 830 … … … … … 1962 7373 … … 5357 … … 2016 … … … … … 1963 8850 … … 6056 … … 2794 … … … … … 1964 9364 … … 5999 … … 3365 … … … … … 1965 10513 … … 6250 … … 4263 … … … … … 1966 9457 … … 5046 … … 4411 … … … … … 1967 9272 5735 3537 5686 3047 2639 3586 2688 898 57345 27148 30197 1968 7051 4311 2740 6112 3308 2804 939 1003 –64 52488 24960 27528 1969 7834 4602 3232 6705 3439 3266 1129 1163 –34 57092 27154 29938 S 1970 7168 4048 3120 5665 3041 2624 1503 1007 496 52526 24862 27664 lov 1971 7442 4117 3325 4913 2675 2238 2529 1442 1087 53558 25129 28429 eniji 1972 7832 4307 3525 4475 2411 2064 3357 1896 1461 52166 24683 27483 1973 8271 4560 3711 4956 2696 2260 3315 1864 1451 55082 26181 28901 1974 9646 5343 4303 5281 2799 2482 4365 2544 1821 60779 28920 31859 1975 11325 6261 5064 4479 2393 2086 6846 3868 2978 60280 28825 31455 1976 12682 6997 5685 4570 2504 2066 8112 4493 3619 64968 30918 34050 1977 13132 7240 5892 5113 2866 2247 8019 4374 3645 62339 29424 32915 1978 12770 7096 5674 5432 3112 2320 7338 3984 3354 54838 26021 28817 1979 13877 7783 6094 5780 3422 2358 8097 4361 3736 53104 25415 27689 1980 11983 6552 5431 6710 3919 2791 5273 2633 2640 49261 23469 25792 1981 11482 6409 5073 7220 4188 3032 4262 2221 2041 54190 26297 27893 1982 10644 5697 4947 6207 3561 2646 4437 2136 2301 51175 24295 26880 1983 9781 5231 4550 5977 3472 2505 3804 1759 2045 49208 23386 25822 1984 9224 4990 4234 5910 3389 2521 3314 1601 1713 55086 26196 28890 1985 8912 4591 4321 5386 3094 2292 3526 1497 2029 47613 22855 24758 1986 9194 4814 4380 5294 3050 2244 3900 1764 2136 47049 22805 24244 1987 8580 4532 4048 4124 2373 1751 4456 2159 2297 39344 18548 20796 1988 7782 4023 3759 4089 2446 1643 3693 1577 2116 41125 19361 21764 1989 7151 3774 3377 4730 2822 1908 2421 952 1469 39600 18398 21202 1990 7075 4041 3034 4908 2835 2073 2167 1206 961 37594 17540 20054 1991 5989 3638 2351 9060 4965 4095 –3071 –1327 –1744 35954 16946 19008 Damir Josipo 1992 3461 1738 1723 3848 2055 1793 –387 –317 –70 42741 20286 22455 1993 2745 1357 1388 1390 638 752 1355 719 636 34997 16439 18558 1994 1919 940 979 983 460 523 936 480 456 31420 14667 16753 1995 5879 3656 2223 3372 2202 1170 2507 1454 1053 25736 11801 13935 1996 9495 5979 3516 2985 1757 1228 6510 4222 2288 28655 13377 15278 1997 7889 5388 2501 5447 4174 1273 2442 1214 1228 29313 13717 15596 vi~ 1998 4603 2817 1786 6708 5131 1577 –2105 –2314 209 30110 14035 16075 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 rastjo in obnavljanjem prebivalstva. Medtem ko so stopnje naravnega prirastka {e vedno v glavnem pozitivne, neto stopnje obnavljanja è dalj ~asa ne zagotavljajo enostavne reprodukcije prebivalstva (Mala~i~ 2000, 192). Bojazen pred mònim dolgoro~nim upadanjem {tevila prebivalcev je gnala raziskovalce, da so se lotili iskanja dejavnikov, ki vplivajo na rodnost. Poznavanje teh dejavnikov je temeljnega pomena za na~rtovanje vseh vrst prebivalstvene politike. Breznik (1988, 59) meni, da je »… zmanj{evanje rodnosti prebivalstva v industrializiranih deèlah posledica sprejemanja kontrole rojstev, oziroma na~rtovanja druìne v zakonih. Lahko re~emo, da je kontrola rojstev postala karakteristika na{e civilizacije. Vendar osnovni razlog zmanj{evanja {tevila otrok v druìnah ne leì le v {irjenju znanja o mònostih kontrole rojstev, temve~ prej v novih dojemanjih prebivalstva o velikosti druìne. Poleg ostalega so nizka smrtnost dojen~kov in majhnih otrok, pove~ani stro{ki vzdrèvanja otrok in njihovega {olanja, druga~ni pogoji ìvljenja v urbanizirani in industrializirani drùbi, spremembe v stali{~ih do ènske, razpadanje stare patriarhalne druìne, glavni vzroki upadanja rodnosti prebivalstva. Pomembne so tudi spremembe, do katerih je pri{lo v socialni, ekonomski in poklicni strukturi prebivalstva, v stopnji njegove izobrazbe … In kon~no, zavestno, to je èleno materinstvo, oziroma star{evstvo, je postalo ideal mnogih drùb …«. Vloga mortalitete: V Sloveniji je podobno kot v drugih razvitih dràvah smrtnost è dlje ~asa sta-bilizirana na nizki ravni (Vogelnik 1965). Ob ~edalje vi{jem ìvljenjskem pri~akovanju prebivalstva predvsem razvitej{ih dràv je malo verjetno, da bi smrtnost postala dejavnik, ki bi {e zaostril razmere na podro~- ju rodnosti. Zato smrtnost ne bo vklju~ena v analizo kot posebej mo~an dejavnik znièvanja ali relativnega pove~anja rodnosti fertilnega kontingenta. Po tablicah smrtnosti ([ircelj 1997) v rodnem obdobju namre~ ne prihaja do pomembnej{ega osipa prebivalstva. Na podlagi popolnih tablic smrtnosti za obdobje med letoma 1993 in 1995 se fertilni kontingent od za~etka do konca rodne dobe zmanj{a le za 3,3 %. Vloga migracij: Podobno velja za migracije. Tudi te bodo izlo~ene iz podrobnej{e analize, saj neposredno ne vplivajo na rodnost. Njihov posredni u~inek v zadnjem ~asu tudi ne more biti pretirano velik, saj je {e posebej za devetdeseta leta zna~ilna nizka zunanja selilnost (Bevc 2000). Selilnost znotraj izbranih obmo~ij pa ne vpliva na skupno {tevilo prebivalcev danega obmo~ja, tako je to {tevilo odvisno predvsem od stopnje rodnosti. V literaturi lahko zasledimo delitev dejavnikov rodnosti na neposredne in posredne. Obstaja pa nekaj terminolo{kih razlik. Mala~i~ (2000, 14) v okviru determinant rodnosti lo~i neposredne vzroke od posrednih dejavnikov rodnosti. Poleg dejavnikov uporablja {e pojma determinante in vzroki. Podobno tudi [ircljeva (1991, 91–92) uporablja izraz determinante rodnosti. Gre za podoma~eno obliko besede, ki se v tuji literaturi pogosto uporablja (na primer Andorka 1978; Wertheimer-Baleti} 1999, 212), pomeni pa dolo~nico (Verbinc 1991). Slovar slovenskega knjìnega jezika (1997) za determinanto pravi, da »… nekaj dolo~a, pogojuje …«. Izraz je morda celo nekoliko prestrog, saj determinanta na nekaj ne le vpliva, ampak tisto tudi dolo~i ter postavi v neki okvir. V razmerah ne popolnoma jasno opredeljenih in ovrednotenih vplivov na rodnost (Mala~i~ 1985, 95) se zdi uporaba pojma »determinanta« kar malce preve~ zavezujo~a, zato bomo na tem mestu raje uporabljali »dejavnike«. Slovar slovenskega knjìnega jezika (1997) za dejavnik (faktor, ~initelj) pravi, da »… deluje, vpliva na kaj ali povzro~a dolo~eno dogajanje …«. 3.4.4.1 Neposredni dejavniki rodnosti Pri neposrednih dejavnikih rodnosti se pri opredeljevanju in vrednotenju ne pojavljajo tak{ne teà- ve kot pri posrednih. Bistveno làje jih je kvantificirati. Vendar sami neposredni dejavniki rodnosti ne zado{~ajo za pojasnitev determinacije rodnosti (Mala~i~ 2000, 95). Bolj se nana{ajo na obdobje, ko è nastopijo »reproduktivne zveze«, ne govorijo pa o tem, kako se neko reproduktivno obna{anje sploh oblikuje. Povzeli bomo shemo, ki sta jo izdelala Davis in Blake (1956) in jo veliko citirajo tudi drugi avtorji (na primer Ra{evi} 1971, 42–43; Mala~i~ 1985, 95–96; Mala~i~ 2000, 114; [ircelj 1991, 91–92; Wertheimer-Baleti} 1999, 221). 61 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Po Davisu in Blakovi so neposredni dejavniki rodnosti razvr{~eni v tri skupine vzrokov. • Vzroki, ki vplivajo na vzpostavitev spolnih odnosov: • vzroki, ki vplivajo na oblikovanje in ukinjanje skupnosti v reproduktivnem obdobju: starost pri vstopu v spolne skupnosti, stalni celibat, obseg reproduktivnega obdobja, preìvetega po skupnostih ali med njimi (ko se skupnosti razbijejo bodisi zaradi razveze, lo~itve ali zapustitve bodisi zaradi smrti moà), • vzroki, ki vplivajo na vzpostavitev spolnih odnosov znotraj skupnosti: prostovoljna abstinenca, neprostovoljna abstinenca (impotentnost, bolezen, neprostovoljna za~asna lo~itev), pogostost spolnih odnosov (brez obdobij abstinence). • Vzroki, ki vplivajo na izpostavitev zanositvi: • plodnost ali neplodnost zaradi neprostovoljnih vzrokov, • uporaba ali neuporaba kontracepcije: mehani~nih in kemi~nih sredstev; drugih sredstev, • plodnost ali neplodnost zaradi prostovoljnih vzrokov (na primer sterilizacija). • Vzroki, ki vplivajo na nose~nost in porod: • smrtnost plodu zaradi neprostovoljnih vzrokov, • smrtnost plodu zaradi prostovoljnih vzrokov. Glede na to, da neposredni dejavniki delujejo direktno na osebe, ki so v rodnem obdobju, jih lahko imenujemo tudi vzroki. Slovar slovenskega knjìnega jezika (1997) namre~ razlaga vzrok kot nekaj, »… kar naredi, da kaj nastane, se zgodi …«. Ob tem je potrebno vedeti, s katere perspektive se lotevamo problema. ^e gre za individualno obravnavo, potem je, denimo, neplodnost neposredni vzrok, da neka oseba nima otrok. To pomeni, da s tem determinira oziroma dolo~a to osebo. Ista neplodnost pa postane dejavnik v trenutku, ko obravnavamo neko populacijo, saj {tevilo neplodnih vpliva na rodnost celotne populacije. 3.4.4.2 Posredni dejavniki rodnosti Omenili smo è, da so v pogledu dejavnikov mnogo pomembnej{i posredni dejavniki, saj ti odre-jajo zunanji okvir neposrednih dejavnikov rodnosti. Osnovna teàva pri opredeljevanju posrednih dejavnikov je njihov obseg. Zaradi làjega pregleda in razvr{~anja posameznih dejavnikov v skupine so se poja-vile razli~ne klasifikacije. Najosnovnej{a je Urlanisova (1963), ki dejavnike rodnosti deli na biolo{ke in drùbene (v: Mala- ~i~ 1985, 98). Ta delitev je osnovna zato, ker izhaja iz spoznanja, da je ~lovekova rodnost drùbeno preoblikovan biolo{ki proces ([ircelj 1991, 88). Ta drùbena preoblikovanost rodnosti pa je posledica {tevilnih skupin dejavnikov, ki izhajajo neposredno iz drùbe ali pa so njen produkt. Splo{na zna~ilnost razvrstitev dejavnikov rodnosti je, da skoraj vse vsebujejo skupino biolo{kih dejavnikov. Klasifikacije so z novimi spoznanji s~asoma postale vse kompleksnej{e. Osnovnima dvema skupinama so se pridruìle nove. Navadno so nastale na podlagi seciranja skupine drùbenih dejavnikov. Denimo Ra{evi} (1971) jih je razdelil na biolo{ke, drùbene in psiholo{ke, kot je bilo v tistem ~asu v literaturi najpogosteje (Mala~i~ 1985, 98). Milo{ Macura (1974) dejavnike rodnosti deli na pet skupin: Ra{evi}evi delitvi dejavnikov dodaja ekonomske, psiholo{ke dejavnike pa deli na socialno-psiholo{ke in osebno-psiholo{ke. Wertheimer-Baleti}eva je dejavnike rodnosti podobno kot Ra{evi} razdelila na tri skupine, s tem da je poimenovanje drùbenih dejavnikov raz{irila na ekonomske in socialne (Wertheimer-Baleti} 1982, 142; Wertheimer-Baleti} 1999, 211). Tej klasifikaciji je podobna razvrstitev, ki jo je izdelala V. [ircelj. Razlika je v tem, da je [ircljeva ekonomske in socialne dejavnike postavila v lo~e-ni skupini, dodala pa jima je skupino kulturnih dejavnikov ([ircelj 1991, 95). Najpodrobnej{o klasifikacijo posrednih dejavnikov rodnosti je izdelal Mala~i~. Razdelil jih je na {est skupin: 1. biolo{ki, 2. ekonomski, 3. drùbeni, 4. kulturni, 5. antropolo{ki in 6. psiholo{ki dejavniki (Ma-la~i~ 1985, 99; Mala~i~ 2000, 115). Obstaja {e vrsta drugih delitev posrednih dejavnikov rodnosti. Za mnoge je zna~ilna omejitev na dolo~eno skupino dejavnikov, zato jih v tem pregledu ne bomo posebej omenjali. Na kratko si bomo 62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 ogledali le, kaj razumemo v sklopu posameznih skupin dejavnikov. Za ta namen bomo uporabili Mala- ~i~evo (1985, 98–119) razdelitev na {est skupin. Biolo{ki dejavniki rodnosti: danes je jasno, da na rodnost ne vplivajo le biolo{ki dejavniki, saj se skoraj nikjer na svetu stvarna rodnost ne pribliùje fiziolo{kemu maksimumu. Izjeme so nekatere manj- {e ve~inoma verske skupnosti, vendar je tèko pridobiti natan~ne podatke o njihovi rodnosti. Ena takih skupnosti, ki svoje rodnosti ni omejevala, so bili huteriti. Na podlagi opazovanja te skupnosti v ZDA in Kanadi sredi 20. stoletja so demografi (na primer Henry 1972, v: Breznik 1988, 205) definirali fiziolo{- ko plodnost ènsk. Fiziolo{ka plodnost ali najve~ja zmònost rojevanja je bila pri huteritih v povpre~ju okrog 12 otrok na ènsko (Wertheimer-Baleti} 1982, 145–146). Vendarle so biolo{ki dejavniki rodnosti najpomembnej{i z vidika splo{ne sposobnosti rojevanja, saj dolo~ajo okvir in zgornjo mejo rodnosti ~love{ke vrste. Izmed vseh biolo{kih dejavnikov je najpomembnej{a fiziolo{ka plodnost. Lorimer (1954) je ugotavljal, kako se po starosti ènsk spreminja sposobnost rojevanja. V 14. letu starosti je 1,4 %, v 15. letu 4,6 %, nato hitro nara{~a in v 17. letu doseè tretjino, v 18. letu skoraj dve tretjini, vrhunec pa doseè v 22. letu s 93 %. Nato po~asi upada in v 30. letu {e vedno presega 87 %, v 35. letu pa 80 %. V 40. letu je nad dve tretjini, v 45. letu skoraj dve petini, v 50. letu pa le {e dober odstotek, nato pa do 53. leta skoraj povsem izgine (Wertheimer-Baleti} 1999, 213–214). Treba je re~i, da je ugotavljanje fiziolo{ke sposobnosti rojevanja v modernih drùbah problemati~- no, saj imamo na voljo le malo konkretnih dokazov, kajti osnovna zna~ilnost moderne reprodukcije je kontrola rojstev (Mala~i~ 1985, 100). V takih razmerah je posebej pri vi{jih starostih znotraj plodnega obdobja prakti~no nemogo~e natan~no ugotoviti raven fiziolo{ke plodnosti, zato lahko govorimo le o oce-nah in priblìkih. Oceno plodnosti oziroma sterilnosti (ki je po pomenu nasprotna plodnosti) je podal tudi Urlanis (1976). Med poro~enimi naj bi bilo 9 % sterilnih parov. Ta delè je sestavljen iz 3 % fiziolo{ko (primarno) sterilnih, pri 4 % gre za pridobljeno (sekundarno) sterilnost, v 2 % pa gre za socialno sterilnost, ko ènska oziroma par ne èlita imeti otrok (Mala~i~ 1985, 100–101). Te ocene so v dana{njih razmerah nezadostne, saj se delè neporo~enih v Sloveniji iz leta v leto ve~a, strukturalno pa nara{~a tudi delè zunajzakonskih rojstev, ~eprav {e ne dosega zakonske rodnosti (Statisti~ni letopis 2001). Med ostalimi biolo{kimi dejavniki, ki vplivajo na raven rodnosti, lahko poleg plodnosti in sterilnosti izpostavimo {e starostno sestavo prebivalstva, starost ènsk glede na plodnost, povpre~no starost pri vstopanju v zakon (tudi drùbenokulturni ~initelj), obdobje laktacije, obdobje med zapovrstnimi poro-di, dedne lastnosti in biolo{ko-medicinske dejavnike, ki vplivajo na spo~etje, potek nose~nosti in uspe{nost poroda (Wertheimer-Baleti} 1999, 213). Ekonomski dejavniki rodnosti: ekonomske dejavnike rodnosti so dolgo obravnavali v okviru drù- benih. O tem pri~ajo tudi razli~ne klasifikacije iz sedemdesetih let 20. stoletja. Kasneje so predvsem po zaslugi aplikacije neoklasi~ne mikroekonomske teorije na podro~je rodnosti ekonomski dejavniki pri-dobili samostojno in pomembno mesto znotraj posrednih dejavnikov rodnosti. Glavno vlogo pri tem je imela ~ika{ka {ola pod vodstvom Garyja Beckerja, ki je postavil temelje mikroekonomski teoriji rodnosti (na primer ^erni~ Isteni} 1994b, 39–40) in s tem veliko prispeval k osvetlitvi ekonomskih vpra{anj pri odlo~anju star{ev o {tevilu otrok. Iz~rpen pregled predvsem teoreti~nih naporov pri opredeljevanju vloge ekonomskih dejavnikov rodnosti podaja Mala~i~ (1985, 101–112). Dognanj ekonomistov pa vsi demografi niso upo{tevali v enaki meri, zato ponekod {e vedno najdemo ekonomske dejavnike v sklopu drùbenih ali vsaj v isti skupini z drùbenimi (na primer Wertheimer-Baleti} 1999, 211). Med ekonomskimi dejavniki rodnosti lahko izlo~imo cene, stro{ke, dohodek, oblikovanje »~love{- kega kapitala« otrok, ki so poleg ostalih ekonomskih kategorij pomembni dejavniki rodnosti (Schultz 1973, v: Mala~i~ 1985, 101). Po drugi strani je res, da je predvsem ~ika{ka {ola preve~ enostransko obravnavala rodnost, saj je gledala le na ekonomske dejavnike. Tudi Beckerjeve vloge pri razvoju mikroekonomske teorije rodnosti niso priznavali. Wertheimer-Baleti}eva (1999, 217) je denimo opozorila, da Beckerjeva teorija ne prina{a ni~ posebno novega v primerjavi s Spenglerjevimi (1966) ugotovitvami, temve~ {e bolj pretirano poudarja 63 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ pomen materialnega faktorja pri odlo~itvah star{ev o {tevilu otrok. Kljub vsemu ne moremo mimo Bec-kerjevega prispevka o odnosu med koli~ino in kakovostjo otrok, ki je pomemben ne le za preu~evanje rodnosti, temve~ tudi za preu~evanje druìne in njene problematike (Mala~i~ 1985, 104). Nova spoznanja na podro~ju teorije rodnosti opozarjajo na neustreznost pristopov, ki glavni vzrok za upadanje rodnosti vidijo v ekonomskih dejavnikih. Iz podatkov popisov v razvitih dràvah lahko ugotovimo, da se razlike v rodnosti med druìnami z visokimi in tistimi z nizkimi dohodki, ki so bile zna~ilne za zgodnje obdobje industrijskega razvoja, zmanj{ujejo ali pa se linearno negativno razmerje spreminja tako, da dobiva krivulja obliko ~rke U oziroma postaja zveza med dohodkom in rodnostjo celo pozitivna ([ircelj 1991, 110). Drùbeni dejavniki rodnosti: pri drùbenih dejavnikih rodnosti se najprej sre~amo s problemom opredelitve drùbe. ^e drùbo vzamemo kot celoto med~love{kih odnosov, sestavljeno iz ekonomske baze in njene nadstavbe (Mala~i~ 1985, 112), vidimo, da je ekonomija v smislu produktivnih sil in pro-dukcijskih odnosov njen nelo~ljivi del. Razumljivo je torej, da mnoge klasifikacije ekonomskih dejavnikov ne izdvajajo iz drùbenih. Na problemati~nost takega izdvajanja je opozorila tudi mikroekonomska teorija rodnosti, ki je doìvela {tevilne kritike preve~ poenostavljenega razlaganja pojava nizke rodnosti. Po drugi strani pa je pri drùbenih dejavnikih, ki so v ve~ji meri povezani z ekonomsko bazo drùbe, potrebno upo{tevati njihovo pomembno makroekonomsko komponento. Del drùbe predstavlja tudi pravna in politi~na nadgradnja ekonomske osnove. Ta nadgradnja je povezana s celo vrsto institucij in norm. Iz nadgradnje izhajajo~a drùbena zavest pa je sestavljena iz celote ~lovekovega mi{ljenjskega, ~ustvenega in vrednostnega sveta in je povezana s celo vrsto vrednot. Industrializacija in z njo povezana modernizacija sta s spremembo drùbenoekonomske strukture prebivalstva in vrste drugih dejavnikov ustvarili osnovo za nizko rodnost, bili sta temelj dejavnikov prehodne faze demografske tranzicije. Z nastopom poprehodnega tipa reprodukcije pa sta skupaj z ve~ino drùbenih dejavnikov spremenili zna~aj in pomen. Ko govorimo o industrializaciji in modernizaciji, ne moremo mimo vpra{anja urbanizacije in spremembe ìvljenjskega prostora. Andorka (1978) namre~ meni, da je eden izmed pomembnih dejavnikov padanja rodnosti tudi spremenjen ìvljenjski prostor. Po njegovem mnenju bi bolje urejena in ~loveku prijaznej{a mesta manj negativno vplivala na rodnost ([ircelj 1991, 112–113). Ob tem je treba dodati, da ìvljenjski prostor ni pomemben le za otroke, temve~ tudi za star{e: gre predvsem za problem delovnega ~asa, razdalje med delovnim mestom in bivali{~em, organizacije varstva otrok … Problem mest in gosto poseljenih urbaniziranih okolij se kaè tudi v relativni omejenosti gibanja. Ve~stanovanjske stavbe z visoko koncentracijo stanovanj in prebivalstva, posledi~no pa tudi kriminalnih dejanj, vplivajo na doìvljanje in ~ustvovanje posameznika v mestih. Pomanjkanje zelenic in igralnih prostorov podobno vpliva na posameznika, katerega rodnostni rezultat je zato lahko razli~en. Tu se kaè è prepletanje s psiholo{kimi dejavniki rodnosti, {e enkrat ve~ pa je jasno, da moramo dejavnike rodnosti razumeti izrazito dialekti~no (Mala~i~ 1985, 116). Med drùbenimi dejavniki lahko omenimo {e drùbenoekonomski poloàj posameznika in druìne, izobrazbo, zaposlenost, spremenjeno vlogo druìne, vrednote, drùbene norme (Mala~i~ 1985, 112–116; [ircelj 1991, 112–118). Dognanja raziskovalcev na podro~ju drùbenih dejavnikov rodnosti so pripeljala do delnih poskusov oblikovanja sociolo{ke teorije rodnosti, vendar v celoti {e ni oblikovana. Osnovni element teh poskusov so drùbene norme, ki skupaj z vrednotami in cilji glede {tevila otrok v druìni predstavljajo glavni dejavnik razli~nih ravni rodnosti ([ircelj 1991, 113–114). V teku demografskega prehoda so se tradicionalne norme in vrednote o veliki druìni postopoma izgubile. Zaradi ~edalje ve~je permisivnosti razvitih drùb popu{~a strogost tradicionalnih predvsem reproduktivnih norm, hkrati pa se pove~uje {tevilo najraznovrstnej{ih vrednot. E. A. Wrigley (1978, v: Boh 1988) meni, da se je zgodil premik od sistema nadzora s strani drùbenih institucij k odnosom, za katere je zna~ilna posameznikova avtonomna odlo~itev pri uravnavanju rodnosti. Andorka po drugi strani meni, da vzporedno s procesom slabljenja tradicionalnih norm in z vse ve~jo permisivnostjo drùbe poteka nasproten proces, ko posamezniki in druìne v razvitih 64 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 drùbah vse bolj ravnajo (zavestno ali podzavestno) pod vplivom drùbenih norm in vrednot. Te norme vplivajo na posameznika skozi mnenja druìnskih ~lanov, sosedov, prijateljev, sodelavcev in podobno. Rodnostne norme, vrednote in cilji so v razli~nih drùbah zelo stroge, le da se njihov vpliv izraà sub-tilneje kot neko~. Na rodnost naj bi prek norm, vrednot in ciljev vplivali predvsem socialno-ekonomski poloàj, socialna mobilnost, izobrazba, verska pripadnost in stopnja religioznosti, etni~na pripadnost ter podobne kulturne zna~ilnosti, medtem ko naj bi dohodek, kraj bivanja (mestno ali nemestno okolje) in ènina zaposlitev zunaj doma vplivali neposredno na raven rodnosti ([ircelj 1991, 114). Kulturni dejavniki rodnosti: problemati~nost razvr{~anja dejavnikov rodnosti v skupino kulturnih je podobna kot pri drùbenih. Tudi tu ti~i problem v opredelitvi kulture. ^e kulturo ena~imo z drùbo, potem skupine kulturnih dejavnikov ne potrebujemo. ^e pa vendarle potegnemo lo~nico med drùbo in kulturo ter se naslonimo na è podano definicijo drùbe, lahko kulturo ohlapno pojmujemo kot materialne in nematerialne produkte drùbe. V tem kontekstu lahko razumemo dejavnike, ki jih literatura najpogosteje uvr{~a v skupino kulturnih dejavnikov. To so drùbene norme in vrednote, javno mnenje, morala, religiozna pripadnost, etni~na pripadnost in rasa (Mala~i~ 1985, 116). Za kulturne dejavnike je zna~ilno, da so najtesneje povezani z motivacijskimi vidiki reproduktivnega obna{anja. Delovanja kulturnih dejavnikov ne moremo mehansko izlo~iti iz drùbenega konteksta, v katerem se pojavlja. V praksi se namre~ pogosto pojavljajo tipi~ne povezave med versko, etni~no in rasno pripadnostjo na eni in drù- benoekonomskim poloàjem na drugi strani. Tako lahko drùbene norme uvrstimo v skupino drùbenih in hkrati kulturnih dejavnikov, saj so odsev drùbe in njen produkt. Problemati~na se zdi uvrstitev rase med kulturne dejavnike, ki jo zagovarja denimo Andorka (1978, v: [ircelj 1991, 118). Po njegovem mnenju so rasne razlike bistveno podobne etni~nim, oboje pa imajo svoje korenine v kulturi razli~nih rasnih in etni~nih skupin. Po na{em mnenju rase ne smemo preve~ istovetiti z etni~nostjo, saj med njima kljub nekaterim sti~nim to~kam obstajajo tudi velike razlike. Medtem ko je za posamezne etni~ne skupine pogosto zna~ilna raba skupnega, pripadnikom bolj ali manj razumljivega jezika, to ne velja za ~love{ke rase ali podvrste. Te hkrati poseljujejo ogromna obmo~ja in so notranje izredno heterogene. Notranja heterogenost, ki jo navadno pogojujejo pokrajinska pestrost in naravne ovire, je temelj oblikovanja bolj ali manj jasno omejenih jezikovnih skupin. Na podlagi jezika je bilo izro~ilo mogo~e prena{ati iz roda v rod (Comrie Matthews in Polinsky 1999). Izro~ila (in s tem tudi rodnost) pa so zopet lahko izredno razli~na in pestra, tudi ~e vse etni~ne skupine na dolo~enem obmo~ju pripadajo isti rasi, zato kaè raso razumeti bolj kot potencialni dejavnik razli~nega rodnostnega obna{anja znotraj rasno me{anih obmo~ij. Antropolo{ki (osebno-filozofski) dejavniki rodnosti: v literaturi se pojavlja {ele v zadnjem ~asu. Problem njenega pojavljanja je povezan tudi z opredelitvijo antropolo{kih dejavnikov, zato jih nekateri avtorji (na primer [ircelj 1991) v svojih klasifikacijah ne omenjajo. Denimo Mala~i~ (1985, 117–118; Mala~i~ 2000, 116) jim posve~a ve~ pozornosti: antropolo{ke dejavnike opredeli kot tiste dejavnike, ki so povezani s ~lovekom samim po sebi, njegovim bistvom, eksistenco, smislom in perspektivami. Po njegovem je z antropolo{kimi dejavniki povezana tudi vse bolj vsestransko uveljavljena ~lovekova pravica o svobodnem odlo~anju o rojstvih otrok. Presoja racionalnosti in humanosti reprodukcije je skoraj v celoti prepu{~ena posamezniku, ki pa ne skrbi za racionalnost in humanost reprodukcije prebivalstva kot celote. Glede na definicijo bi bilo morda ustrezneje te dejavnike rodnosti poimenovati osebno-filozofske, resda povezane z bistvom ~loveka, a po sili drùbenih razmer tudi pretèno prepu{~ene njemu same-mu. Svobodno odlo~anje o {tevilu otrok kot splo{no vrednoto lahko uvrstimo med drùbene dejavnike, vendar je po drugi strani ta vrednota tudi izrazito osebna, kot tako pa jo lahko uvrstimo tudi k psiholo{- kim dejavnikom rodnosti. Ne glede na to pa ostaja dejstvo, da posameznik prek sistema osebnih odlo~itev ne more poskrbeti za racionalnost in humanost reprodukcije prebivalstva kot celote. Da bi premostili to teàvo in utekli stihiji, potrebujemo jasno prebivalstveno politiko. Psiholo{ki dejavniki rodnosti: ta skupina dejavnikov rodnosti je bila delèna zanimanja in preu- ~evanja {ele v drugi polovici 20. stoletja. Zaradi mnenja o nara{~ajo~em pomenu psiholo{kih dejavnikov 65 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ pri oblikovanju rodnostnega obna{anja se je v razvitih kapitalisti~nih dràvah razvila posebna disciplina – demografska psihologija. Vendar {e vedno velja, da so njeni izsledki skromni (Mala~i~ 1985, 118–119). Sicer lahko delovanje psiholo{kih dejavnikov razberemo na treh ravneh: na osebni ravni (psiholo{- ke zna~ilnosti posameznika), na ravni interakcij v majhnih skupinah ({e posebej v druìnah), na makro socialno-psiholo{ki ravni (v socialnih in drugih skupinah, v katerih se oblikujejo javno mnenje, drùbene vrednote in norme). Skupna zna~ilnost vseh dejavnikov rodnosti je njihova medsebojna odvisnost in pogojenost. Ta ugotovitev {e posebno velja za psiholo{ke dejavnike, saj so mo~no povezani z biolo{kimi in drùbenimi, intenzivnost njihove zveze pa odlo~a o delovanju psiholo{kih dejavnikov na rodnost prebivalstva (Ra- {evi} 1971, 41, v: [ircelj 1991, 122). Med psiholo{kimi dejavniki lahko omenimo ob~utje sposobnosti za rojevanje, strah pred porodom, osebna ìvljenjska hotenja, ob~utje ìvljenjske varnosti, nevrozo, odnos do spolnega ìvljenja, mo~ èlje po potomstvu, neobstoj èlje po potomstvu, zdravstveno stanje posameznika, stanje depresije in apatije in podobno (Wertheimer-Baleti} 1999, 220). Geografski dejavniki rodnosti: cilji te raziskave obsegajo tudi vpra{anje opredelitve geografskih dejavnikov rodnosti oziroma rodnostnega obna{anja. Teoreti~no je popolnoma jasno, da obstajajo na podro~ju rodnostnega obna{anja efektivne regionalne razlike. O njih iz~rpno pi{e V. [ircelj v delu »Determinante rodnosti v Sloveniji« (1991). Razloge razli~nega rodnostnega obna{anja na relativno majhnem ozemlju Slovenije lahko i{~emo tudi v razli~ni regionalnogeografski strukturiranosti obmo~ij. Poleg splo- {nih posrednih dejavnikov rodnosti, o katerih smo è govorili, obstajajo tudi prostorski vzroki za regionalne razlike. Teoreti~no gledano bi moralo po obstoje~ih definicijah in opredelitvah dejavnikov rodnosti povsod prihajati do istega rezultata. Ta rezultat pa ni enak. Do razlik lahko prihaja zaradi specifi~ne regionalnogeografske strukture ali zaradi razli~ne jakosti posameznega dejavnika. Vendar je tudi omenjena jakost posameznega dejavnika povezana s prostorom, v katerem se odvija ali dogodi. Tako ima vsak posredni dejavnik rodnosti svojo prostorsko ali pokrajinsko komponento, ki kaè njegovo diferencialno jakost oziroma prostorsko ali pokrajinsko diferenciacijo. ^emu pripisati, denimo, enako rodnostno obna{anje na obmo~jih z razli~no geografsko strukturo? Kaj je odigralo bistveno vlogo v primeru razli~nega rodnostnega obna{anja na obmo~jih enake geografske strukture? Seveda je prakti~no nemogo~e najti obmo~ja enakih geografskih struktur, obmo~ja pa so si lahko podobna po nekaterih geografskih elementih, za katere mislimo, da imajo bistveno vlogo pri sooblikovanju nekega pojava. Gotovo je, da se geografija pri svojem preu~evanju pokrajinske prostorske stvarnosti (oziroma geosfere, zemeljske povr- {inske sfere, geografskega okolja) ukvarja predvsem s preu~evanjem soodvisnosti in sou~inkovanja med pojavi, faktorji in silami (Vri{er 1987, 87). Ravno zaradi te prepletenosti je tèko izolirano vrednotiti posamezen pojav (Gosar 1976, 73). V takih razmerah so tudi ~iste vzro~no-posledi~ne povezave redke ali celo nemogo~e. Vsako opredeljevanje u~inkov posameznih pokrajinskih dejavnikov je zato treba razumeti v smeri delnega pojasnjevanja, lotevamo pa se lahko le tistih dejavnikov, za katere imamo na voljo podatke v primerni obliki. Teoreti~no bi lahko geografske dejavnike rodnostnega obna{anja razdelili na dve skupini: na tiste, ki izhajajo neposredno (primarno) iz geografskega okolja in so njegov sestavni del, ter na tiste, ki so geografsko diferencirani odraz nekega pojava, ki je kot predmet preu~evanja v osnovni domeni druge znanosti. Pri tem menimo, da je, denimo, relief v smislu razgibanosti zemeljskega povr{ja eden od pokrajinotvornih elementov ter tako primarni geografski dejavnik. Delè zaposlenih v sekundarnem sektorju pa je sestavina neke druge strukture: posledi~no je sicer del prebivalstva kot pokrajinotvornega elementa, vendar se v prostoru kaè kot regionalno diferenciran drùbenoekonomski dejavnik, torej kot sekundarni geografski dejavnik. Sekundarni geografski dejavnik zato, ker ima na razli~nih obmo~jih razli~no jakost, vendar ga v osnovi {e vedno primarno identificiramo kot drùbenoekonomskega. Ob tem pa pozabljamo, da mu je trenutno podobo dala pravzaprav prostorska struktura nekega obmo~ja, ki je kompleksna in je hkrati tudi odraz njegovega vpliva. Najve~ji problem identifikacije drùbenogeografskih dejavnikov je ravno poseganje te veje geografije na podro~je drugih ved, ki se primarno ukvarjajo s temi podpodro~ji. Pri opredeljevanju fizi~nogeografskih dejavnikov nimamo tolik{nih teàv. Tako pri 66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 distribuciji prebivalstva na Zemlji {tejemo za pomembne geografske faktorje poselitve, denimo, relief, podnebje, prst, vodo, rastje … (na primer Friganovi} 1978, 185 in 221). Analogno fizi~nogeografskim dejavnikom bi morali razbrati tudi drùbenogeografske, saj so tudi ti del geografske strukture oziroma regionalnega kompleksa nekega obmo~ja. Geografa ne zanimajo posamezne sestavine geografskega okolja kot take, pa~ pa izklju~no z vidika vplivov na preobrazbo pokrajine (Vri{er 1987, 6). Enako se demogeograf ukvarja s prebivalstvom in njegovimi sestavinami. Zanimajo ga le v vlogi faktorja in elementa geografskega okolja in v funkciji vrednotenja drùbene preobrazbe pokrajine (Vri{er 1987, 20). Enako velja tudi za rodnost in rodnostno obna{anje. Rodnost kot sestavina prebivalstva igra v dana{njih razmerah odlo~ilno vlogo v dinamiki prebivalstva, zato nas zanimajo predvsem dejavniki, ki vplivajo na rodnost oziroma na rodnostno obna{anje prebivalstva, da bi lahko bolje razumeli vzroke in posledice preobrazbe pokrajine na tem podro~ju. Na rodnost pa lahko vplivajo tako drùbenogeografski kot tudi fizi~nogeografski dejavniki. Podobno je tudi s smerjo vplivanja: rodnost ne vpliva le na pokrajino, pa~ pa tudi pokrajina povratno vpliva. Prej omenjena delitev je seveda teoreti~na, saj je lahko katera koli sestavina pokrajine potencialni dejavnik ali »sodejavnik« njene preobrazbe. Vlogo in pomen posameznih potencialnih dejavnikov pa je {ele treba ugotoviti. Vsi doslej ugotovljeni posredni dejavniki rodnosti so tako vedno geografski, saj dokazano prihaja do razli~nih u~inkov na razli~nih obmo~jih. Ker se nana{ajo na drùbenogeografske sestavine pokrajine, prihaja do apriornega zanikanja vloge fizi~nogeografskih elementov. Kot bomo kasneje videli, je tako zanikanje v dolo~enem delu neupravi~eno. Svojo vlogo, seveda v dialekti~ni povezavi z drugimi dejavniki rodnosti, ima tudi fizi~nogeografsko okolje. Poudariti je treba, da eksplicitnega izpostavljanja geografskih dejavnikov rodnosti doslej v literaturi ni bilo zaslediti. Najve~krat se geografski dejavniki omenjajo implicitno v povezavi z drugimi demografskimi pojavi. O geografskih dejavnikih na podro~ju s selitvami pogojene prerazdelitve prebivalstva govori Breznik (1988, 258). Mednje uvr{~a podnebje, lastnosti in oblike zemlji{~a (relief), energetske in mine-ralne vire, prostorske odnose … Poleg geografskih dejavnikov migracij lo~i {e: • ekonomske in socialne dejavnike (kot so obi~aji, obna{anje in cilji prebivalstva, njegove ekonomske aktivnosti in tehnike, njegovo drùbeno organiziranost …) in • demografske dejavnike (diferencialne stopnje rodnosti in smrtnosti za razli~na obmo~ja in migracijske tokove …). Tudi pri Breznikovi klasifikaciji lahko opazimo implicitno delitev na neposredno (primarno) geografske dejavnike in na tiste, ki so znotraj posamezne drùbenogeografske strukture hierarhi~no nìje razvr{- ~eni, s tem pa jih kot sekundarne {tejemo za negeografske. Dejansko je Breznik kot geografske dejavnike pod to~ko (a) upo{teval le fizi~nogeografske dejavnike v smislu naravnih (fizi~nih) danosti, ni pa upo- {teval drùbenogeografskih dejavnikov, ki so nelo~ljivi del regionalnogeografskega kompleksa. Ti so deloma zajeti pod to~kama (b) in (c), a jim statusa »geografskih« dejavnikov ne pripisuje. Sicer si s teoretskim okvirjem preu~evanja dejavnikov migracij lahko pomagamo pri dograjevanju teoretskega okvira dejavnikov rodnosti. Zato bi bilo smiselno Breznikovo opredelitev geografskih dejavnikov dopolniti {e z drugimi dejavniki, kot so naravne ovire in meje, oddaljenost, dostopnost, prostorska razmestitev …, ki imajo lahko prav tako pomembno vlogo v dolo~itvi migracij. Preu~evanje migracij se od preu~evanja rodnosti v okviru vitalnega gibanja prebivalstva razlikuje v tem, da je lokalizacija migracijskih dogodkov tèja od vitalnih (Breznik 1988, 258). Poleg tega imamo opraviti {e z de iure ~asovno hkratnostjo prostorsko razli~nih dogodkov. Pri vitalni komponenti gibanja prebivalstva pa lokalizacija glede na obi~ajno ~asovno-prostorsko razli~nost vitalnih dogodkov na~eloma ni problemati~na. Zanimivo je, da se kljub nekaterim podobnostim v pristopih in ciljih preu~evanja ter lastnostih mehanskega in naravnega gibanja med dejavniki vzro~nosti ne pojavljajo pri obeh hkrati tudi geografski dejavniki. Kot smo è prej videli, je za oba pojava zna~ilna lokalizacija dogodkov, ki so osnova za nadaljnje preu- ~evanje. S tega vidika je na podro~ju vitalnih karakteristik prebivalstva nujno obravnavati tudi geografske faktorje, saj povsod obstaja geografski prostorski kompleks, ki povzro~a regionalne razlike. 67 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Geografija omogo~a preu~evanje rodnosti tudi na »mezonivoju«, tako da jasno razmeji in prek svojega poznavanja pokrajine in prostora tudi preu~i obmo~ja, ki so po velikosti med dràvnim nivojem in »zbirnimi statistikami« ter mikronivojem posameznega gospodinjstva, druìne ali posameznika. Taka preu~evanja so bila doslej na drugih podro~jih redka, zato se tu kaèjo nove mònosti razvoja geografije, ki lahko zapolni to vrzel. Z vidika geografskih dejavnikov rodnosti je pomembno, kje neka oseba ìvi, saj je tudi od prostora (prostorskega geografskega kompleksa, to je od reliefa, tipa poselitve, tipa naselij, prometne infrastrukture, oddaljenosti od centralnih naselij, dostopnosti do najrazli~nej{ih funkcij, kvalitete okolja in bivanja oziroma vrednotenja bivalnega okolja in zadovoljnosti s pogoji bivanja, stopnje urbanizacije in podobnih dejavnikov) odvisno, koliko otrok bo imela. Seveda gre marsikdaj za preplet mnogih dejavnikov, najve~krat socioekonomsko-geografskih, ki rezultirajo v specifi~ni regionalni rodnosti. Ne moremo pa zanikati vloge tako fizi~nega kot drùbenega okolja pri oblikovanju vseh vrst obna{anja (Skinner 1965, 31, 129–130 in 257) in tako tudi rodnostnega. 68 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 4 VREDNOTENJE REZULTATOV IN PRIMERJAVA MED OBMO^JI V tem poglavju se bomo osredoto~ili na obdelavo statisti~nih podatkov in podatkov ankete ter na primerjavo in vrednotenje rezultatov. Podatke, ki smo jih zbrali, lahko razdelimo na statisti~ne podatke Statisti~nega urada Republike Slovenije in na podatke ankete, ki smo jo izvajali v maju in juniju 2001. Najprej se bomo ustavili ob izbranih uradnih statisti~nih podatkih, v nadaljevanju pa bo sledila {e obdelava anketnih podatkov. 4.1 ANALIZA STATISTI^NIH PODATKOV Analiza statisti~nih podatkov se veè na obdobje zadnjih dveh desetletij. Izra~un razli~nih vrednosti in kazalnikov je bil odvisen od razpolòljivih podatkov. Dejavnike rodnostnega obna{anja, ki jih lahko prikaèmo z razli~nimi kazalniki na podlagi zbranih statisti~nih podatkov, lahko è na za~etku razvrsti-mo po osnovnih skupinah posrednih dejavnikov rodnosti. Biolo{ke dejavnike lahko do neke mere opredelimo prek demografskih kazalnikov. Tu lahko izpostavimo predvsem starostno in spolno strukturo. Drugih podatkov nimamo na voljo. Òje drùbene (socialne) dejavnike rodnostnega obna{anja si bomo ogledali na primeru izobrazbene strukture prebivalstva in na podlagi tipa poselitve glede na odnos med urbanim in ruralnim prebivalstvom. Ko govorimo o procesu urbanizacije, naletimo na teàvo, ki se pogosto pojavlja, ko nekaterih dejavnikov ne moremo nedvoumno uvrstiti v dolo~eno skupino. Lahko namre~ re~emo, da je urbanizacija drùbeni proces, ker izhaja iz drùbe in je ena od posledic obstoja drùbe, lahko pa trdimo, da je tudi (drùbeno)geografski proces, saj igra aktivno vlogo v procesu preobrazbe pokrajine. Med ekonomskimi dejavniki rodnostnega obna{anja imamo nekoliko ve~jo izbiro podatkov, saj dràv-na statistika (posebej popisna) beleì ve~ kategorij prebivalstva, ki jih lahko {tejemo za ekonomske. Ob tem je potrebno poudariti, da je med mnogimi kategorijami tèko pravzaprav opredeliti, ali so zgolj ekonomske ali pa so tudi drùbene. Na primer socialni status prebivalcev je odvisen tudi od njihovih ekonomskih zna~ilnosti. ^e torej obravnavamo dejavnike po {ir{i shemi, kjer drùbeni in ekonomski dejavniki nastopajo lo~eno, lahko izmed slednjih izlo~imo zaposlitveno strukturo, strukturo po aktivnosti in {e nekaj kazalnikov, izpeljanih iz teh struktur. Tak je na primer delè kme~kega prebivalstva. Delovni kontingent lahko izpeljemo s pomo~jo {tevila aktivnih – za delo sposobnih. Podatki so za vsako leto objavljeni v Statisti~nem letopisu, delè pa se lahko ra~una le na podlagi popisnih podatkov, ki vsebujejo strukturo po aktivnosti (Vri{er 1999). Med kulturnimi dejavniki rodnostnega obna{anja se bomo ustavili ob etni~ni in verski strukturi prebivalstva. Skupini antropolo{kih in psiholo{kih dejavnikov ni mogo~e opredeliti s statisti~nimi podatki in s kazalniki, izpeljanimi na njihovi podlagi. Za kaj takega je potrebno globinsko poizvedovanje. Tu je {e skupina geografskih dejavnikov, za katere prav tako nimamo na voljo statisti~nih podatkov. Kot smo è povedali, lahko lo~imo dve skupini geografskih dejavnikov, in sicer primarne in sekundarne geografske dejavnike. Primarni so pokrajinotvorni elementi, sekundarni pa so tisti, ki kaèjo prostorsko diferenciacijo sestavin primarnih dejavnikov. Kot primer geografskega faktorja bomo obravnavali relief. Analizo statisti~nih podatkov bomo za~eli z osnovnimi demografskimi podatki o izbrani populaciji. 4.1.1 SKUPNO [TEVILO IN SPOL PREBIVALCEV Skupno {tevilo prebivalcev je najvi{je v Prekmurju, in sicer 86.579, kar pri povr{ini 945 km2 (UE Murska Sobota = 691 km2, UE Lendava = 256 km2; vir: Geografski atlas Jugoslavije) pomeni 91 prebivalcev na km2. Sledi Domàlsko (UE Domàle = 240 km2; vir: prav tam) z 49.014 prebivalci in gostoto 204. Zasavje je po velikosti ozemlja podobno (UE Hrastnik in Trbovlje obsegata po 58 km2, UE Zagorje ob Savi pa 147 km2; vir: prav tam), saj obsega 263 km2, ob 45.412 prebivalcih ima tudi podobno visoko gostoto – 173 prebivalcev na kvadratni kilometer. Slika 10 poleg srednjega letnega {tevila prebivalcev leta 2001 kaè tudi spolno strukturo. Koeficient maskulinitete ({tevilo mo{kih na 1000 ènsk) je na vseh treh obmo~jih 69 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 Prekmurje Zasavje UE Domàle skupaj 86.579 45.412 49.014 mo{ki 41.907 21.911 23.743 ènske 44.672 23.501 25.271 Slika 10: Skupno {tevilo in spol prebivalcev izbranih obmo~ij 2001 (Banka statisti~nih podatkov, SURS). 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 31. 3. 81 30. 6. 91 30. 6. 01 Prekmurje 90733 90458 86579 Zasavje 45987 47558 45412 UE Domàle 39324 45264 49014 Slika 11: Gibanje skupnega {tevila prebivalcev izbranih obmo~ij med letoma 1981 in 2001 (Banka statisti~nih podatkov, SURS). 70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 130 120 110 100 90 1981 I (1991/1981) I (2001/1981) Prekmurje 100 99,7 95,4 Zasavje 100 103,4 98,7 UE Domàle 100 115,1 124,6 Slika 12: Indeks gibanja skupnega {tevila prebivalcev po izbranih obmo~jih (Banka statisti~nih podatkov, SURS). priblìno enak, in sicer med 930 in 940. Najnìji je v Zasavju (932), sledita Prekmurje (938) in UE Dom- àle (940). Iz teh podatkov vidimo, da je povsod ènsk ve~ kot mo{kih. Opazimo pa lahko {e nekaj: ob spolno uravnoteènih migracijah koeficient maskulinitete posredno kaè tudi starostno strukturo prebivalstva. Bolj kot je nizek, starej{e je prebivalstvo in nìja je rodnost prebivalstva. Ta zakonitost teoreti~no velja pri zaprtih modernih prebivalstvih, kjer se rodi ve~ de~kov kot deklic. ^e upo{tevamo razmerje 106 proti 100 v korist de~kov, vidimo, da je osip v ìvljenju ve~ji pri mo{kih, kar kaè tudi pri~akovano trajanje ìvljenja, ki je v Sloveniji pri mo{kih za priblìno sedem let kraj{e kot pri ènskah. Sliki 11 in 12 prikazujeta gibanje in indekse rasti skupnega {tevila prebivalcev izbranih obmo~ij v zadnjih dvajsetih letih. Glede na izhodi{~no leto 1981 je tako v Prekmurju kot v Zasavju prebivalstvo po stagnaciji ali rahlem pove~evanju v prvi dekadi v drugi dekadi upadlo. Le obmo~je UE Domàle je v obeh desetletjih izkazovalo rast, ki je rahlo popustila v zadnjem desetletju, a je {e vedno visoka. Ker je rodnost v Sloveniji pod samoobnovitveno ravnjo è od leta 1980 dalje, je bila poleg u~inkov ugodne pretekle starostne strukture glavni dejavnik rasti {tevila prebivalcev v posameznih obmo~jih imigracija. V tej lu~i je zanimiva primerjava obeh desetletij. Ko je priseljevanje iz drugih republik SFRJ v Slovenijo ponehalo (do leta 1991), so rast {tevila prebivalcev v izbranih obmo~jih po letu 1991 omogo~ale pretèno notranje migracije. Domàlsko obmo~je je {e naprej {tevil~no nara{~alo, a ne tako mo~no kot poprej, v Prekmurju in {e posebej v Zasavju pa so do izraza pri{li predvsem negativni demografski trendi na podro~ju rodnosti oziroma naravnega gibanja prebivalstva. 4.1.2 MIGRACIJE KOT SESTAVINA MEHANSKEGA GIBANJA PREBIVALSTVA Mehansko gibanje prebivalstva, ki je sestavljeno iz prepleta priselitev in odselitev, ozna~uje pa ga selitveni upad ali prirastek, sicer vpliva na starostno in spolno sestavo prebivalstva ter na nekatere druge kulturne (etni~na, verska, jezikovna struktura) in ostale drùbenoekonomske zna~ilnosti, vendar 71 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ v primeru na{ih treh obmo~ij ni dosegalo vrednosti, ki bi bistveno vplivale na sestavo in s tem posredno na rodnost lokalnega prebivalstva, zato smo jih izlo~ili iz podrobnej{e analize. V zaprtih prebivalstvih migracije nimajo nobene vloge pri gibanju prebivalstva, saj je to odvisno le od naravnega gibanja. Pri odprtih prebivalstvih, kakr{na so vsa tri izbrana prebivalstva, pa mehansko gibanje obstaja, vendar posebej z vidika primanjkljaja ali presèka ni obsèno. Menimo, da pri opredeljevanju dejavnikov rodnostnega obna{anja na na{ih testnih obmo~jih vsaj v zadnjem obdobju (desetletju) ne igrajo pomembnej{e vloge. Slika 13 prikazuje migracijski saldo Slovenije s tujino. V »tujino« so zaradi làje primerjave vklju~ene tudi druge republike SFRJ, ki so sicer pomenile tradicionalno bazo ve~ine priselitev v Slovenijo po drugi svetovni vojni (Gosar 1993; Repolusk 1999). Prvi ve~ji presèni val je bil vezan na sredino {estdesetih let, a je do konca {estdesetih prakti~no skopnel. [ele sredi sedemdesetih let se je preseèk za~el bolj pove~evati, vrh pa je dosegel med letoma 1975 in 1980, ko so letni presèki dosegali tudi 8000 prebivalcev na leto. V osemdesetih letih je priseljevanje sicer {e vedno presegalo odseljevanje, a presèki ve~ niso dosegali prej{njih vrednosti, ~eprav so se {e vedno v popre~ju gibali okrog 4000 prebivalcev letno. Velike spremembe so se v migracijskem smislu zgodile v devetdesetih letih kot posledica razpada SFRJ. Slovenija je imela med letoma 1991 in 2000 preseèk 13.137 priseljenih iz tujine nad odseljenimi v tujino ne glede na dràvljanstvo. Ta preseèk sestavljajo predvsem mo{ki (61,7 %), pomeni pa le {e priblìno 1300 neto priselitev letno. Ob skupno skoraj dveh milijonov prebivalcev je ta preseèk manj kot promil (0,65) na letni ravni. Sicer pa je migracijski saldo v zadnjem desetletju izrazito nestabilen z velikimi nihanji enkrat v smeri primanjkljaja, drugi~ v smeri presèka. Kljub temu pa je po letu 1998 opaziti dokaj stabilen selitveni prirast, ki zna{a okrog 2000 oseb in s katerim se nadome{~ajo izgube naravnega gibanja. Poleg zunanjih poznamo {e notranje migracije, ki pomenijo preseljevanje prebivalstva znotraj meja nekega obmo~ja. Notranjih migracij je v Sloveniji bistveno ve~ kot zunanjih. Tudi na na{ih treh obmo~jih je notranjih migracij precej ve~. Na sliki 14 je prikazano obdobje med letoma 1991 in 2000 z vidika skupnega migracijskega salda, ki je vklju~eval tako zunanje kot notranje migracije. Ker so na{a obmo~ja posamezni deli slovenskega ozemlja, gre pravzaprav tudi v na{em primeru za zgolj zunanje migracije. Zanima nas namre~ kvantitativna bilanca skupnih selitev in njen vpliv na skupno {tevilo prebivalcev. S slike je razvidno, da je pravo imigracijsko obmo~je le obmo~je UE Domàle, saj ima prakti~no v celotnem obdobju precej{en preseèk priseljenih nad odseljenimi. Na letni ravni je ta preseèk 206 prebivalcev. ^e primerjamo celoten preseèk (2059) priseljenih nad odseljenimi, vidimo, da je priseljevanje pokrilo ve~ kot pol (55 %) razlike (3750 prebivalcev skupnega prirastka med letoma 1991 in 2001 na dan 30. 6.) med letoma 1991 in 2000, ~e zanemarimo polletni zamik pri obeh podatkih. Na drugi strani sta Zasavje in Prekmurje kot {ibki emigracijski obmo~ji. Zasavje je imelo v povpre~ju 31 prebivalcev letnega primanjkljaja, vendar se je v drugi polovici devetdesetih let transformiralo v blago imigracijsko obmo~je. Prekmurje je sicer v navidezno bolj{em poloàju, saj je v povpre~ju izgubilo le 8 prebivalcev letno, s pomembno razliko, da se je primanjkljaj za~el pojavljati {ele sredi oziroma v drugi polovici devetdesetih let in v zadnjih letih precej nara{~a. ^e smo za Domàle ugotovili, da je najpomembnej{i del zvi{anja skupnega {tevila prebivalcev v zadnjem desetletju pomenila imigracija, je poloàj Zasavja in Prekmurja inverzen. Upad skupnega {tevila prebivalcev v zadnjem desetletju se je {e pove~al z emigracijo. V Zasavju je v upadu (2146) skupnega {tevila prebivalcev sodelovala s 14,3 % (307), v Prekmurju pa je od 3879 prebivalcev primanjkljaja prispevala 2 % (77). Iz tega lahko ugotovimo, da je bilo mehansko gibanje zgolj dodatna utè naravnemu gibanju. Migracije same po sebi neposredno ne vplivajo na rodnost (na primer Koùh-Novak et al. 1998, 20), lahko pa s posrednimi u~inki zelo vplivajo na vitalnost nekega prebivalstva (procesi koncentracije, stagnacije ali depopulacije). ^e se neka oseba iz nekega naselja odseli, ne more ve~ sodelovati v reprodukciji v tistem naselju. Ravno tako tudi ne sodeluje ve~ v danem prebivalstvu, ki s svojim {tevilom in strukturo neposredno vpliva na kazalnike rodnosti (kolikor temeljijo na {tevilu ali dolo~eni strukturi prebivalstva). Migracije lahko na rodnost vplivajo posredno. Denimo, ~ezmerno izseljevanje zmanj{uje mònosti iskanja primernih partnerjev na emigracijskem obmo~ju, te mònosti pa so lahko klju~ni dejavnik 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 9000 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 –1000 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 –2000 –3000 –4000 migracijski saldo mo{ki ènske Slika 13: Migracijski saldo Slovenije s tujino med letoma 1961 in 2003 (Rezultati raziskovanj – prebivalstvo 2001; Statisti~ni letopis RS 2003). 400 300 200 100 0 –100 –200 –300 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 Prekmurje 85 92 1 19 –20 –25 –37 3 –67 –128 Zasavje –221 –158 –78 –51 –10 88 74 –6 26 29 UE Domàle 213 284 250 138 236 147 176 –36 290 361 Slika 14: Migracijski saldo na letni ravni po izbranih obmo~jih med letoma 1991 in 2000 (Statisti~ni letopis RS 1992–2001). 73 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ zmanj{evanja {tevila rojenih. Podobno je z diferencialno emigracijo, ko se zaradi izseljevanja samo ali pretèno dolo~ene skupine prebivalstva zmanj{ujejo mònosti iskanja primernih partnerjev. ^e gre za izrazito diferencialno emigracijo po spolu, lahko pride do maskulinizacije oziroma feminizacije nekega obmo~ja in do pove~ane pojavnosti tako imenovanih starih stricev in starih tet. Neuspe{no iskanje primernih partnerjev, ki je lahko vzrok za padec rodnosti, izhaja iz teorije poro~- nega trga. Ta teorija predvideva, da u~inkovit poro~ni trg omogo~a pozitivno izbirno druènje, ko se visokokvalitetni mo{ki primerjajo z visokokvalitetnimi ènskami, nizkokvalitetni mo{ki pa z nizkokvali-tetnimi ènskami (Becker 1981, 66). Posledica takega druènja je visoka stopnja homogamije, ki je prisotna v ve~ini drùb (Mala~i~ 2000, 81). S homogamijo ozna~ujemo pojav, ko se med seboj poro~ajo osebe s podobnimi lastnostmi ali zna~ilnostmi. Na tem mestu ne bi kazalo zahajati v diskusijo, ali to velja tudi za homoseksualne pare, pa~ pa bomo ostali pri heteroseksualnih parih, ki imajo biolo{ke predispozicije za potencialno oblikovanje druìne in s tem potomcev. Res pa je, da se s kvantitativnim ve~anjem homo-seksualnosti pove~uje delè socialno sterilnih. ^e izhajamo iz na~ela homogamije, postane kmalu jasno, zakaj so na dolo~enih emigracijskih obmo~jih demografski problemi {e poglobljeni. 4.1.2.1 U~inki imigracije v Sloveniji po 2. svetovni vojni Pri nas je bil demografski prehod zaklju~en do leta 1960 (Vogelnik 1965). Zna~ilnosti modernih prebivalstev pa je Slovenija pridobila predvsem v osemdesetih, ko je celotna rodnost padla pod raven enostavne reprodukcije (Mala~i~ 2000, 246 in 313). V slovenski literaturi pogosto pripisujejo prevelik pomen imigraciji iz drugih republik SFRJ v Slovenijo, ki naj bi zaradi domnevno vi{je »lastne« rodnosti pripomogla k vi{ji rodnosti v Sloveniji nasploh. ^e pogledamo podatke o priselitvah, ugotovimo, da se je v ~asu najve~jega priseljevanja rodnost zniàla (Gosar 1993; Mala~i~ 2000, 181). Priselitve iz drugih delov SFRJ so se postopoma za~ele è v petdesetih (Mala~i~ 2000, 181), prvi vrhunec so dosegle v 2. polovici {estdesetih let, drugega, {e vi{jega, pa konec sedemdesetih in v prvi polovici osemdesetih let. Kazalnik celotne rodnosti kaè stagnacijo v sedemdesetih na 2,2 (Statisti~ni letopis 1980), v za~etku osemdesetih pa padec pod raven enostavne reprodukcije prebivalstva ter postopno padanje na vrednosti okrog 1,5. To kaè, da imigracija ni imela èlenega u~inka, ~eprav so o blagodejnih reproduktivnih u~inkih imigracije v tistem ~asu v nasprotju z javnim diskurzom razmi{ljali le redki. To lahko razberemo tudi iz statisti~nih podatkov za, denimo, Bosno in Hercegovino, ki je predstavljala emigracijsko obmo~je velikemu delu slovenske imigracije in v tem oziru v veliki meri oskrbovala Slovenijo z dodatnim aktivnim prebivalstvom. Tudi tam je celotna rodnost è v sedemdesetih letih komaj zado{~ala za enostavno reprodukcijo (WFA 2001), zato lahko gladko ovrèmo hipotezo o prenosu efektivnej{ega rodnostnega obna{anja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo, saj se kvantitativno ni prav ni~ razlikovalo od slovenskega. Zaklju~imo lahko, da so imele priselitve v Slovenijo pretèno srednjero~ne demografske u~inke. Iz analize rodnosti po etni~ni pripadnosti, ki jo je izvedla [ircljeva (1991, 342–344 in 357), je razvidno, da so vi{je transverzalne vrednosti izraàli zgolj kazalniki celotne rodnosti, ne pa tudi longitudinalni kazalniki kon~nega potomstva. To lahko pomeni predvsem razli~no tempiranje rojstev sicer na~rtovanega {tevila otrok in ne dejansko vi{je rodnosti. [ircljeva dokazuje, da so imele Slovenke celo vi{jo rodnost od ve~ine priseljenih ènsk. To pomeni, da so priseljeni zgolj dodatno obnavljali in krepili mlaj{e in srednje skupine aktivnega prebivalstva, k vi{ji rodnosti pa niso bistveno prispevali. Tako je pri{lo zgolj do u~inka retardacije staranja prebivalstva Slovenije, ki se je preneslo v devetdeseta leta in se pospe{eno nadaljuje zaradi vitalnih in migracijskih trendov v Sloveniji. Sicer se v zvezi s {tudijem migracij pojavlja vrsta problemov. Najve~krat temu botrujejo neustrez-ni ali pomanjkljivo zbrani podatki o selilcih, iz ~esar je tèko odgovoriti na pomembna vpra{anja o vzrokih in posledicah selitev. Omenimo le nekatera: • opredeliti starostno, {tevil~no in prostorsko distribucijo priseljenih in odseljenih; • opredeliti aran`ma priselitve in odselitve: ali so selitve povezane s »skupinskostjo«, ali gre za individualne ali selitve v parih; • ali se selijo è formirane druìne ali se oblikujejo {ele v izseljenstvu; 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 • kako poteka postopek izbire partnerja v izseljenstvu, kaj prevlada pri izbiri, kak{na so dejstva (kdo so dejanski partnerji), kak{ne so (bile) èlje in kak{en je rezultat, v kolik{ni meri se èlje uresni~ijo, v kolik{ni meri gre za homogamijo; • problem percepcije predhodnikov (odnos precedent – antecedent). 4.1.3 NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA Naravno gibanje prebivalstva je vitalna sestavina prebivalstva, ki je sestavljena iz rodnosti in smrtnosti. ^e bi rodnost padla na ni~, bi prebivalstvo za~elo odmirati, naravnemu gibanju pa bi rekli naravni upad prebivalstva. V celoti vzeto rodnost ne le pogojuje smrtnost, pa~ pa tudi migracije, kolikor gre za redistribucijo presèkov prebivalstva. Naravno gibanje ugotavljamo na podlagi vitalne statistike. Gre za razliko med {tevilom ìvorojenih in {tevilom umrlih. ^e {tevilo ìvorojenih presega {tevilo umrlih, potem govorimo o naravnem prirastku, v nasprotnem primeru pa, kot è re~eno, o naravnem upadu prebivalstva. Slika 15 prikazuje naravno gibanje prebivalstva na izbranih obmo~jih. S slike lahko razberemo, da se je v zadnjih dveh desetletjih naravni prirastek v glavnem zmanj{eval. Razen v primeru domàlskega obmo~ja, ko je bil na letni ravni ves ~as izkazovan prirastek, je tako v Prekmurju kot v Zasavju pri{lo do naravnega upadanja {tevila prebivalcev. To se je v Prekmurju zgodilo è sredi osemdesetih let, v Zasavju pa na prehodu v devetdeseta. Medtem ko se je v Prekmurju trend upadanja kljub precej{njim nihanjem v zadnjem desetletju nekoliko umiril, se razmere na Zasavskem ~edalje bolj zaostrujejo. Ob interpretaciji naravnega prirastka oziroma upada moramo upo{tevati {e razmere, ki so pripeljale do dolo~enih rezultatov. Nizek naravni prirastek lahko dajo bodisi visoka rodnost in visoka smrtnost bodisi nizka rodnost in nizka smrtnost. Tako je tudi visok naravni prirastek lahko posledica zelo nizke smrtnosti – ali visoke smrtnosti, ~e je obenem rodnost toliko vi{ja. Obratno velja za naravni upad. Kljub temu, da se prebivalstvo Slovenije uvr{~a v star demografski reìm, obstajajo regionalna odstopanja. Tako so razmere na podro~ju smrtnosti {e posebej zaostrene na obmo~jih, kjer je emigracija osiroma{ila zaledje. Posledi~no se je zmanj{ala fertilna populacija, ker je najbolj selilna, pove~ala pa se je starej{a populacija, ki mo~no vpliva na kazalnike smrtnosti in seveda tudi na naravni prirastek. Fertilna populacija kljub pove~ani rodnosti ne zmore zagotavljati toliko prebivalcev, da bi nadomestili umrle. To je postalo v obdobju druge demografske tranzicije toliko bolj pere~e, kar pa ne pomeni, da se ta rodna populacija sama ne obnavlja. Da se izognemo potencialni varljivosti podatkov, moramo uporabiti tudi sinteti~ne demografske kazalnike. Sestavini naravnega gibanja prebivalstva sta rodnost in smrtnost. Slike 16 do 18 prikazujejo razmerje med ìvorojenimi in umrlimi po koledarskih letih na posameznih obmo~jih. Na vseh treh obmo~jih je opazno precej konstantno {tevilo umrlih, ki {e najbolj niha v Prekmurju z opazno tendenco upadanja v zadnjih nekaj letih. V Zasavju in na Domàlskem pa kaè, da v zadnjih petih do desetih letih {tevilo umrlih rahlo nara{~a. To je sicer povezano tudi s skupnim {tevilom prebivalcev posameznih obmo~ij, hkrati pa opozarja tudi na potencialno pove~evanje deleà starej{ih. Slednje je logi~na posledica priseljevanja rodne populacije, kar se po dolo~enem ~asu pozna na {tevil~nosti vi{- jih starostnih skupin. Iz podatkov o migracijah lahko razberemo, da v na{em primeru to {e najbolj velja za obmo~je UE Domàle. Natan~nej{o interpretacijo lahko podamo, ~e {tevilo umrlih primerjamo s skupnim {tevilom prebivalcev. Ena od mer smrtnosti je splo{na stopnja smrtnosti ali mortalitete, ki jo za neko leto izra~unamo na podlagi deleà umrlih glede na srednje letno prebivalstvo. ^e nimamo na voljo dovolj podatkov, si lahko pomagamo z ocenami in povpre~ki. V Prekmurju se je v zadnjem desetletju {tevilo prebivalcev gibalo med 86 in 90 tiso~, {tevilo umrlih pa med 1000 in 1200. ^e kot oceno vzamemo aritmeti~no sredino zadnjih desetih let 1117 umrlih na 88.519 prebivalcev letno, vidimo, da se je splo{na stopnja smrtnosti gibala okrog 12,6 promilov. Po istem postopku lahko ocenimo splo{no stopnjo smrtnosti za drugi dve obmo~ji. Vrednost tega kazalnika se v Zasavju giblje okoli 10,9 promilov, v UE Domàle pa okoli 7,3 promilov. ^e odmislimo razlike med obmo~ji z vidika povpre~nega ìvljenjskega pri~akovanja, 75 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 500 400 300 200 100 0 1980 1982 1984 1986 1987 1990 1992 1994 1996 1998 2000 –100 –200 –300 –400 –500 Prekmurje Zasavje UE Domàle Slika 15: Naravno gibanje prebivalstva na izbranih obmo~jih med letoma 1980 in 2000 (Statisti~ni letopisi SRS in RS 1981–2001). 1500 1400 1300 1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 –100 –200 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 –300 –400 –500 ìvorojeni umrli naravni prirastek Slika 16: [tevilo ìvorojenih in umrlih v Prekmurju po koledarskih letih med letoma 1980 in 2000 (Statisti~ni letopisi SRS in RS 1981–2001). 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 800 700 600 500 400 300 200 100 0 –100 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 –200 –300 ìvorojeni umrli naravni prirastek Slika 17: [tevilo ìvorojenih in umrlih v Zasavju po koledarskih letih med letoma 1980 in 2000 (Statisti~ni letopisi SRS in RS 1981–2001). 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 ìvorojeni umrli naravni prirastek Slika 18: [tevilo ìvorojenih in umrlih v UE Domàle po koledarskih letih med letoma 1980 in 2000 (Statisti~ni letopisi SRS in RS 1981–2001). 77 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ vidimo, da ima Domàlsko obmo~je zaenkrat najugodnej{o starostno strukturo prebivalstva, saj umrli predstavljajo najmanj{i delè med obmo~ji. Seveda le na podlagi tega podatka ne moremo vedeti, kako so {tevil~no zastopane posamezne mlaj{e starostne skupine. Na podlagi ugotovitve, da se {tevilo ìvorojenih v UE Domàle kljub splo{nemu dviganju {tevila prebivalcev zmanj{uje, lahko v bodo~nosti pri~akujemo zaostritev demografskih razmer tudi na tem obmo~ju. Prej omenjeni postopek ocene splo{ne stopnje smrtnosti lahko uporabimo tudi za rodnost. V Prekmurju je splo{na stopnja rodnosti okrog 8,8, v Zasavju okrog 8,7, v UE Domàle pa 11,4 promila. S tega vidika je v najslab{em poloàju Zasavje. Tako smo lahko videli, da je pomembno med seboj primerjati obe sestavini naravnega gibanja in ne obravnavati zgolj naravnega prirastka, ~eprav je slednji odlo~ilen za rast prebivalstva. Tudi za naravni prirastek lahko ra~unamo oceno splo{ne stopnje po prej{nji priblìni metodi. Lahko pa jo izra~unamo preprosto tako, da splo{no stopnjo smrtnosti od{tejemo od splo{ne stopnje rodnosti. V obeh primerih je rezultat enak, ~e smo dovolj natan~no zaokroèvali dobljene vrednosti. Ocena splo{ne stopnje naravnega prirastka je v Prekmurju priblìno –3,3, v Zasavju –2,2, v UE Domàle pa 4,1 promile letno. Iz tega vidimo, da je v najslab{em poloàju Prekmurje zaradi velikega u~inka smrtnosti v naravnem gibanju prebivalstva. V nadaljevanju bomo uporabljali druge kazalnike rodnosti, ki so natan~nej{i od splo{ne stopnje natalitete. Slednja je preve~ odvisna od starostne strukture. 4.1.4 STAROSTNA STRUKTURA IZBRANIH PREBIVALSTEV Za bolj{e razumevanje naravnega gibanja prebivalstva je treba spoznati starostno sestavo prebivalstev posameznih obmo~ij. Prikazali jo bomo s pomo~jo starostne piramide na podlagi podatkov iz leta 2001. Posamezne petletne starostne skupine so prikazane z odstotki od skupnega {tevila prebivalcev dolo~enega obmo~ja. 100 in ve~ let 90–95 let 80 84 let – 70 74 let – 60 64 let – 50 54 let – 40 44 let – 30 34 let – 20 24 let – 10 14 let – 0 4 – leta 5 4 3 2 1 0 1 2 3 4 5 odstotki od skupnega {tevila mo{ki ènske Slika 19: Starostna piramida Prekmurja v odstotkih petletnih starostnih skupin od skupnega {tevila prebivalcev (30. 6. 2001) (Banka statisti~nih podatkov, SURS). 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 100 in ve~ let 90–95 let 80 84 let – 70 74 let – 60 64 let – 50 54 let – 40 44 let – 30 34 let – 20 24 let – 10 14 let – 0 4 – leta 5 4 3 2 1 0 1 2 3 4 5 odstotki od skupnega {tevila mo{ki ènske Slika 20: Starostna piramida Zasavja v odstotkih petletnih starostnih skupin od skupnega {tevila prebivalcev (30. 6. 2001) (Banka statisti~nih podatkov, SURS). 100 in ve~ let 90–95 let 80 84 let – 70 74 let – 60 64 let – 50 54 let – 40 44 let – 30 34 let – 20 24 let – 10 14 let – 0 4 – leta 5 4 3 2 1 0 1 2 3 4 5 odstotki od skupnega {tevila mo{ki ènske Slika 21: Starostna piramida UE Domàle v odstotkih petletnih starostnih skupin od skupnega {tevila prebivalcev (30. 6. 2001) (Banka statisti~nih podatkov, SURS). 79 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Starostne piramide kaèjo, da so vsa tri prebivalstva v situaciji, ko mlaj{e generacije {tevil~no ve~ ne morejo nadomestiti tistih v rodnem obdobju. V tem pogledu je posebej pomembna {tevil~na zastopanost petletnih starostnih skupin na ènskem delu piramide (Jako{ 1993). Po biolo{ki zakonitosti je rojenih za priblìno {est odstotkov ve~ de~kov kot deklic. Za dosego enostavne reprodukcije bi morala vsaka ènska v svojem ìvljenju roditi eno deklico. ^e pogledamo starostne piramide s tega vidika, hitro opazimo, da niti na obmo~ju UE Domàle ni zadostne regeneracije ènskega prebivalstva. To pa je pomembna informacija za nadaljnji {tevil~ni razvoj prebivalstva, saj lahko brez teàv ugotovimo, da se bo v nekaj generacijah tudi tu {tevilo prebivalstva za~elo zmanj{evati. Tak razvoj lahko prepre~ita le sprememba rodnostnega obna{anja, ki je v doglednem ~asu {e ni pri~akovati, ali pa imigracija. Danes nara{~a {tevilo prebivalcev le {e na domàlskem obmo~ju, in sicer zaradi ugodnih u~inkov starostne strukture, ki ~asovno odmaknejo in s tem prikrijejo globoke spremembe rodnostnega obna- {anja, ki so se è zgodile. Poleg grafi~nega prikaza starostne strukture je uveljavljen {e en prikaz ali bolje re~eno kazalnik za priblìno ocenjevanje vitalnosti nekega obmo~ja in pripadajo~ega prebivalstva. To je indeks starosti (Friganovi} 1978, 111; Pelc 1993, 35), ki smo ga omenili è v metodolo{kem delu. Ra~unamo ga na podlagi razmerja starej{ega napram mlaj{emu prebivalstvu nekega obmo~ja, pove pa nam, koliko starih ìvi ob 100 mladih na nekem obmo~ju. V na{em primeru bomo primerjali v slovenski literaturi najpogosteje uporabljeno razmerje med starej{imi od 64 let in mlaj{imi od 15 let. S tem smo se omejili na delovno neaktivno prebivalstvo. Preglednica 7: Indeksi starosti po podatkih srednjega letnega {tevila prebivalcev leta 2001 po posameznih obmo~jih (Banka statisti~nih podatkov, SURS; * – podatek za 30. 6. 1999). obmo~je indeks starosti P = (starej{i od 64) : (mlaj{i od 15) · 100 Prekmurje 105,6 Zasavje 106,7 UE Domàle 63,6 Slovenija* 83,7 Na preglednici 7 vidimo, da imata zelo neugoden indeks starosti Zasavje in Prekmurje, medtem ko je na Domàlskem ugodnej{i. ^e indeks starosti primerjamo s slovenskim povpre~jem, vidimo, da je domàlsko obmo~je v bistvu izredno vitalno. ^e ta podatek primerjamo z vrednostmi za konec osemdesetih in za~etek devetdesetih let 20. stoletja, pa bi tudi Domàlsko obmo~je ob dana{njih razmerah sodilo med manj vitalna obmo~ja Slovenije, saj so se tedaj indeksi starosti gibali med 50 in 60. Na drugi strani (Zasavje, Prekmurje) se jasno kaè proces izumiranja oziroma depopulacije, saj {tevilo starej{ih po omenjenem indeksu è presega {tevilo mlaj{ih. Obeti za bodo~nost niso ni~ kaj rònati, saj bodo v razred starej{ih kmalu dospele naj{tevil~nej{e generacije, ki so danes stare okoli 50 let. Tudi na Domàlskem se utegnejo razmere zaostriti, ~e ne bo ve~jega prirastka v mlaj{ih generacijah. Teàva tega kazalnika je velika robustnost, ki ne pove ni~ o obsegu aktivnega prebivalstva. Tako so lahko indeksi enaki za obmo~je s trebu{asto starostno piramido ali pa za obmo~je s po starosti sime-tri~no dvojno pahlja~asto starostno piramido (raz{irjeno navzdol in navzgor) z velikim primanjkljajem aktivnega prebivalstva. Zato bi ga bilo potrebno »obteìti« z nekim koeficientom aktivnega prebivalstva, ki bi mu dal realnej{o vrednost. Klasi~ni kazalniki rodnosti in naravnega gibanja prebivalstva torej kaèjo relativno ugoden demografski razvoj na Domàlskem, zaradi u~inkov neugodne starostne strukture pa se posebej v Prekmurju demografske razmere celo preve~ zaostrijo. To do neke mere potrjuje tudi indeks starosti, ki kaè na nekoliko bolj{e razmere v Prekmurju kot v Zasavju. Po drugi strani to ne pomeni, da je, denimo, smrtnost v Prekmurju v resnici nìja. Vendar je delè, izraèn v promilih, vi{ji predvsem zaradi {tevil~ne iz~rpanosti fertilne populacije, ki se je od tod v desetletjih po drugi svetovni vojni masovno izseljevala (Olas 1978; 80 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Belec in Olas 1982; Klemen~i~ 1991 in 1995). Poleg tega se je spremenilo tudi rodnostno obna{anje, ki je prineslo zmanj{anje {tevila ìvorojenih, s tem pa ni moglo ve~ nadomestiti emigracijskega primanjkljaja. Tako sta se Prekmurje in v zadnjem desetletju tudi Zasavje prelevila iz emigracijsko-vitalno-ekspanzijskih obmo~ij v emigracijsko-odmirajo~i-depopulacijski obmo~ji (Friganovi} 1987). 4.1.5 CELOTNA RODNOST KOT SINTETI^NI IN STAROSTNO-SPECIFI^NE STOPNJE RODNOSTI KOT ANALITSKI KAZALNIK REZULTATA RODNOSTNEGA OBNA[ANJA PREBIVALSTVA Omenili smo, da vsi kazalniki niso enako primerni za obravnavo tako zapletenega fenomena, kot je rodnostno obna{anje. Zato smo morali izbrati tak kazalnik, ki bo najenostavneje in najbolj sinteti~- no predo~il stanje na rodnostnem podro~ju. Na podlagi opredelitve stanja pa se bomo podali v iskanje vzrokov globokih sprememb v rodnostnem obna{anju. Za opredelitev stanja in za primerjavo ~asovnih sprememb smo uporabili kazalnik celotne rodnosti, o ~emer je è bilo govora. Najhitrej{a in z vidika potrebnih podatkov najenostavnej{a metoda prikaza stanja rodnosti v nekem trenutku ali obdobju je aproksimativna celotna rodnost. To je poenostavljena metoda, ki je rezultatsko podobna celotni (totalni) rodnosti, ki jo bomo prav tako uporabili. Slednjo izra- ~unavamo na podlagi starostno-specifi~nih stopenj rodnosti, ki so nepogre{ljiv analitski pripomo~ek za starostno porazdelitev rodnosti in jih bomo prav tako uporabili za primerjavo med obmo~ji. Kot smo omenili è v metodolo{kem delu, bomo rezultate prikazovali v ~im bolj sinteti~ni obliki. Poleg preglednic in grafikonov bomo uporabili kartografsko metodo na primer za podatke po naseljih, ki bi sicer terjali preobseèn prostor. Izbrana obmo~ja glede na raven rodnosti niso notranje homogena. V preglednici 8 so prikazane vrednosti celotne rodnosti na ravni ob~in med letoma 1998 in 2000. Vrednosti celotne rodnosti, izra~unane iz triletnega povpre~ja {tevila ìvorojenih in srednjega {tevila prebivalcev v istem obdobju, so primernej{e za manj {tevil~ne populacije, kjer je rojstev è zaradi tega manj ([ircelj 1991). Preglednica 8: Aproksimativna celotna rodnost (ACR) med letoma 1998 in 2000 na izbranih obmo~jih (Statisti~ni letopis 1999–2001). ob~ine ACR ob~ine ACR Morav~e 1,84 Turni{~e 0,94 Lukovica 1,71 Murska Sobota 0,94 Odranci 1,47 Trbovlje 0,92 ^ren{ovci 1,38 Hodo{ 0,91 Kuzma 1,37 Lendava 0,90 Menge{ 1,35 Dobrovnik 0,90 Domàle 1,31 Velika Polana 0,88 Zagorje ob Savi 1,30 upravne enote ACR Roga{ovci 1,30 Murska Sobota 1,10 Kobilje 1,27 Lendava 1,04 Trzin 1,24 Zagorje ob Savi 1,30 Beltinci 1,24 Hrastnik 1,04 Ti{ina 1,22 Trbovlje 0,92 Moravske Toplice 1,21 Domàle 1,39 Puconci 1,19 [alovci 1,14 obmo~ja Gornji Petrovci 1,10 Prekmurje 1,08 Hrastnik 1,04 Zasavje 1,09 Grad 1,01 Upravna enota Domàle 1,39 Cankova 0,97 81 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ ROGAŠOVCI ŠALOVCI HODOŠ KUZMA GORNJI PETROVCI GRAD PUCONCI CANKOVA MORAVSKE TOPLICE KOBILJE TIŠINA DOBROVNIK TURNIŠ^E ACR 1998–2000 (povpre~no {tevilo otrok na ènsko) BELTINCI VELIKA POLANA 1,8 do 2,0 MURSKA SOBOTA 1,6 do 1,8 LENDAVA 1,4 do 1,6 ODRANCI 1,2 do 1,4 1,0 do 1,2 ^RENŠOVCI pod 1,0 © GIAM ZRC SAZU Slika 22: Ocena celotne rodnosti med letoma 1998 in 2000 po ob~inah Prekmurja (Statisti~ni letopis RS 1999–2001). ZASAVJE LUKOVICA MENGEŠ TRBOVLJE ZAGORJE OB SAVI DOM@ALE HRASTNIK TRZIN MORAV^E UE DOM@ALE ACR 1998–2000 (povpre~no {tevilo otrok na ènsko) 1,8 do 2,0 1,6 do 1,8 1,4 do 1,6 1,2 do 1,4 1,0 do 1,2 pod 1,0 © GIAM ZRC SAZU Slika 23: Ocena celotne rodnosti med letoma 1998 in 2000 po ob~inah Zasavja in UE Domàle (Statisti~ni letopis RS 1999–2001). 82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Iz preglednice 8 lahko razberemo, da sta si Prekmurje in Zasavje precej podobna z vidika ocene celotne rodnosti. Rahlo navzgor odstopa UE Domàle, vendar je bistvena ugotovitev ta, da vsa obmo~- ja dale~ zaostajajo za potrebnih 2,1 otroka v povpre~ju na eno ènsko, ~e èlimo, da se prebivalstvo v enakem obsegu obnavlja po naravni poti. Razponi gibanja vrednosti ACR znotraj posameznih obmo- ~ij so precej{nji posebej na ravni ob~in. V Prekmurju je v nekoliko bolj{em poloàju UE Murska Sobota, v Zasavju pa UE Zagorje. Zagorje tudi na splo{no prispeva najve~ k temu, da Zasavje v celoti dosega skoraj identi~no povpre~je kot Prekmurje. Med vsemi upravnimi enotami je v najslab{em poloàju Trbovlje, kjer se je na 100 ènsk med letoma 1998 in 2000 rodilo le 92 otrok. Ali je tako stanje posledica splo{ne drùbenogospodarske krize, ali je pri{lo do tega zaradi novih vzorcev obna{anja, ali ~esa tretjega, kak- {no vlogo ima pri tem geografsko okolje? Odgovore na ta vpra{anja lahko odkrije le poglobljena raziskava dejavnikov rodnosti. Na ravni ob~in je stanje {e pestrej{e (sliki 22 in 23) in è ponuja delni vpogled v regionalnogeografske razsènosti u~inkov rodnostnega obna{anja. ^e smo {e pred analizo statisti~nih podatkov pri~akovali, da terciarizacija in splo{na gospodarska in posledi~no deloma tudi drùbena razvitost ugod-no vplivata na rodnostno obna{anje, nam UE Domàle pod drobnogledom pokaè, da to ne drì. Kamni{kobistri{ka ravnina in {e posebej njen jùni del, ki ga prestavljajo ob~ine Trzin, Menge{ in Dom- àle, ki so gonilo gospodarskega razvoja UE Domàle, ima komaj kaj vi{jo rodnost, kot je slovensko povpre~je (1,21 leta 1999). Zato pa so rodnostne razmere v Morav~ah in Lukovici bistveno ugodnej- {e, vrednosti ACR pa skorajda zado{~ajo za generacijsko obnavljanje lokalnega prebivalstva. V Prekmurju je razpon med najvi{jo in najnìjo vrednostjo podoben kot na Domàlskem – okrog 0,60. Nad slovenskim povpre~jem so osrednji in severni del Dolinskega ter severozahodno Gori~- ko, pod povpre~jem pa osrednje in vzhodno Gori~ko ter {ir{a obmo~ja urbaniziranih naselij na Ravenskem in Dolinskem. [ele na podlagi teh podatkov vidimo, kako zmotno sliko lahko dajejo nekateri klasi~ni kazalci reprodukcije prebivalstva, kot so denimo splo{na stopnja rodnosti ali indeks starosti. Porazdelitev rojstev po starosti mater lahko najbolje opredelimo s starostno-specifi~nimi stopnja-mi rodnosti. Te stopnje povejo, kak{na je bila realizacija rodnosti v posameznih starostnih skupinah. V na{em primeru smo uporabili petletne starostne skupine ènsk v rodni dobi in jih kvantitativno primerjali s {tevilom ìvorojenih otrok materam v pripadajo~i petletni starostni skupini. Rezultati so sicer natan~nej{i, ~e izra~unamo enoletne starostno-specifi~ne stopnje rodnosti, vendar je ra~unanje precej zamudnej{e, hkrati pa potrebujemo bolj specificirane in obsènej{e podatke. Petletne skupine po drugi strani omogo~ajo ve~jo preglednost, saj so rezultati strnjeni v sedem skupin. Na sliki 24 so prikazane starostno-specifi~ne stopnje rodnosti v treh izbranih obmo~jih na podlagi podatkov iz leta 2000. Vidimo lahko pomembno razliko v tempiranju rodnosti. Vsa obmo~ja imajo skupno lastnost v tem, da je bila najaktivnej{a starostna skupina 25–29. Razlike nastopijo v drugi najaktivnej{i starostni skupini. V Prekmurju je to skupina 20–24 let. V Zasavju tudi, vendar je skoraj izena~ena s starostno skupino 30–34, ki na obmo~ju UE Domàle prevzema drugo mesto po rodnostnem u~inku. Tu se kaè tudi pomembna diferenciacija med obmo~ji, saj je posebej v UE Domàle o~itno prelaganje rojstev v vi{je starostne skupine. Tako ima domàlsko obmo~je skoraj dvakrat vi{jo stopnjo rodnosti od ostalih dveh obmo~ij v skupinah 35–39 in 40–44. V slednji so vrednosti vi{je kot v skupini 15–19, medtem ko velja za Prekmurje in Zasavje obratno. Obstaja pa {e ena dokaj pomembna razlika med tremi obmo~ji: namre~ v UE Domàle starostna skupina 45–49 postane popolnoma neaktivna, medtem ko v preostalih dveh obmo~jih tudi v tej starostni skupini najdemo nekaj primerov rojstev. ^e se{tejemo starostno-specifi~ne stopnje rodnosti, dobimo celotno rodnost, kot jo izra~unava denimo Statisti~ni urad RS. Po tej metodi izra~una celotne rodnosti so vrednosti v letu 2000 precej podobne vrednostim izra~una aproksimativne celotne rodnosti med letoma 1998 in 2000. V letu 2000 je tako celotna rodnost dosegla vrednost 1,13 v Prekmurju, 1,16 v Zasavju in 1,33 v UE Domàle. Za to metodo je zna~ilno, da je {tevilo rojstev »obteèno« z velikostjo starostnih skupin, katerim pripadajo matere. To pomeni predpostavko, da bo kon~na rodnost teh populacij enaka specifi~ni porazdelitvi po starosti v danem 83 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ letu. V primerjavi kon~nega potomstva in celotne rodnosti v metodolo{kem poglavju smo videli, da je tako sklepanje lahko napa~no, saj je zna~ilnost rodnosti v ~asu ravno variabilnost po starosti mater. To lahko dokaèmo tudi s porazdelitvijo rojstev po starosti mater za prej{nja prese~na obdobja. Na sliki 25 vidimo, da je bilo leta 1981 najaktivnej{e rodnostno obdobje ènsk v starosti od 20 do 24 let. Medtem ko so vi{je starostne skupine podobno rodnostno aktivne tudi leta 2000, sta skupini 15–19 in 20–24 do leta 2000 izredno upadli. ^asovno teì{~e rojevanja se je premaknilo proti tridesetim letom. Primerjava med letoma 1981 in 2000 ne kaè zgolj ~asovnega odloga glavnine rojstev, temve~ predvsem opu{~anje rojevanja v zgodnej{ih letih rodnega obdobja. Posledica tega je drasti~no zniànje celotne rodnosti. [e leta 1981 so se vrednosti tega kazalnika na vseh treh obmo~jih gibale okoli 2,0, leta 2000 pa dosegajo le {e dobro polovico ali dve tretjini prej{njih vrednosti. Najve~je zniànje beleìmo v Prekmurju – z 2,05 na 1,13. Dosti bolje pa ni niti v Zasavju (z 1,86 na 1,16) niti v UE Domàle (z 2,08 na 1,33). Prese~ne vrednosti leta 1991 kaè slika 26. Celotna rodnost se je v primerjavi z letom 1981 najbolj zniàla v Prekmurju, druge zna~ilnosti, povezane z razporedom rojstev po starosti, pa so ostale v vseh obmo~jih enake. To pomeni, da so glavnino rojenih prispevale matere v starostni skupini 20–24. Drugi demografski prehod se je v Prekmurju in UE Domàle za~el v osemdesetih letih 20. stoletja, medtem ko se je v Zasavju za~el è nekaj let prej. To pomeni priblìno 15 let kasneje kot v zahodni Evropi (Kaa 1987). Ta prehod se je izvr{il relativno hitro, saj podatki za leto 1991 (slika 26) kaèjo vrednosti celotne rodnosti le za priblìno 0,20 vi{je od dana{njih. Prekmurje (1,34) je v podobnem poloàju kot Zasavje (1,32), nekoliko bolje je le na Domàlskem (1,63). Iz tega lahko zaklju~imo, da se negativna gibanja ravni rodnosti v devetdesetih letih postopno umirjajo, ni~esar pa ne izvemo o tem, ali se bo tak{en trend nadaljeval in do katere mere. ^e primerjamo vsa tri prese~na obdobja, se je zgodil zanimiv preobrat. Na podlagi podatkov lahko leta 2000 opazimo relativno in absolutno zvi{anje {tevila rojstev v starostnem razredu 30–34, in sicer po tem, ko se je zastopanost tega razreda leta 1991 glede na leto 1981 najprej zmanj{ala. To potrjuje 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 15–19 20–24 25–29 30 3 – 4 35 3 – 9 40–44 45 4 – 9 Prekmurje 9,24 71,60 85,34 44,98 13,55 2,75 0,28 Zasavje 6,61 56,22 98,70 53,58 13,70 2,62 0,58 UE Domàle 3,61 55,58 111,06 68,35 22,58 4,53 0,00 Slika 24: Starostno-specifi~ne stopnje rodnosti po izbranih obmo~jih leta 2000 (Statisti~ni letopis RS 2001, neobjavljeni podatki SURS). 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 15–19 20–24 25 2 – 9 30–34 35 3 – 9 40–44 45 4 – 9 Prekmurje 63,13 174,40 105,38 48,69 14,77 2,48 1,06 Zasavje 53,89 164,26 98,16 41,20 12,23 1,39 0,00 UE Domàle 40,87 177,26 121,27 50,45 20,29 5,30 0,00 Slika 25: Starostno-specifi~ne stopnje rodnosti leta 1981 na izbranih obmo~jih (Popis prebivalstva 1981, neobjavljeni podatki SURS; * – stopnje so izra~unane na podlagi podatkov popisa prebivalstva 1981). 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 15–19 20 24 – 25 2 – 9 30 3 – 4 35 3 – 9 40 4 – 4 45 4 – 9 Prekmurje 23,01 120,82 83,31 29,69 9,65 1,52 0,00 Zasavje 30,79 110,60 80,12 29,78 10,57 2,13 0,00 UE Domàle 17,53 132,34 115,87 41,57 16,94 2,22 0,00 Slika 26: Starostno-specifi~ne stopnje rodnosti leta 1991 na izbranih obmo~jih (Statisti~ni letopis RS 1992, neobjavljeni podatki SURS). 85 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ tezo, da je pri{lo do dejanskega prelaganja rojstev v vi{je starostne razrede, kar pa tudi pomeni, da se bo morda raven celotne rodnosti v prihodnjem desetletju za~ela ponovno dvigovati. To bi bila logi~na posledica, ~e bi ènske ne le obdràle, temve~ tudi uresni~ile norme, cilje in hotenja po dveh otrocih. Pomembno vlogo pri tem gotovo igra tudi realno podalj{evanje izobraèvanja ènsk. Vi{ja izobrazba pomeni na~eloma ve~ informacij, to pa verjetno vodi k manj{emu »tveganju«, posledi~no pa k zaèleni ve~ji socialni varnosti. Posledica tega so osebne èlje po samouresni~itvi in osebni ekonomski preskrbljenosti, ki naj bi bila {ele temelj za oblikovanje druìne (Kaa 1987). To pa se ~asovno ~edalje bolj premika proti tridesetim letom ali celo v trideseta, kar konec koncev kaèjo tudi podatki. 4.1.6 PRIMERJAVA NEKATERIH KULTURNIH IN SOCIOEKONOMSKIH ZNA^ILNOSTI IZBRANIH PREBIVALSTEV IN NJIHOVEGA RODNOSTNEGA OBNA[ANJA V nadaljevanju bomo poskusili opredeliti vlogo nekaterih socioekonomskih in kulturnih zna~ilnosti pri rodnostnem obna{anju izbranih prebivalstev. Za izhodi{~e bo sluìlo triletno povpre~je ocene celotne rodnosti po naseljih. Te vrednosti bomo primerjali z izbranimi statisti~nimi podatki in ob tem poskusili ugotoviti, ali obstajajo kak{ne zakonitosti oziroma ali podatki kaèjo medsebojno povezanost. Sliki 27 in 28, ki bosta sluìli za izhodi{~e primerjav, prikazujeta geografsko porazdelitev ocenjene celotne rodnosti na prostorski ravni obmo~ij naselij. Ocenjena celotna rodnost v izbranih obmo~jih se nana{a na zadnja tri leta, za katera razpolagamo s podatki, torej za obdobje med letoma 1998 in 2000. Za razli~ne vrednosti aproksimativne celotne rodnosti obstajajo vzroki, ki izhajajo iz specifi~ne regionalnogeografske strukture posameznega obmo~ja. Da bi se sploh lahko lotili opredeljevanja vzro~nosti rodnostnega obna{anja, moramo najprej ugotoviti prostorske zna~ilnosti pojava, ki ga preu~ujemo. Skupek ACR po naseljih (1998–2000) 2,81 in ve~ 2,11 do 2,8 1,41 do 2,1 0,71 do 1,4 0,01 do 0,7 brez pojava © GIAM ZRC SAZU Slika 27: Geografska porazdelitev u~inkov rodnostnega obna{anja po naseljih Prekmurja med letoma 1998 in 2000 (Statisti~ni urad Republike Slovenije, statisti~na raziskovanja Prijava rojstva (DEM-1), Prijava smrti (DEM-2), Naravno gibanje. Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena z navedbo vira). 86 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 ZASAVJE UE DOM@ALE ACR po naseljih (1998–2000) 2,81 in ve~ 2,11 do 2,8 1,41 do 2,1 0,71 do 1,4 0,01 do 0,7 brez pojava © GIAM ZRC SAZU Slika 28: Geografska porazdelitev u~inkov rodnostnega obna{anja po naseljih Zasavja in UE Domàle v med letoma 1998 in 2000 (Statisti~ni urad Republike Slovenije, statisti~na raziskovanja Prijava rojstva (DEM-1), Prijava smrti (DEM-2), Naravno gibanje. Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena z navedbo vira). pokrajinotvornih elementov ali njihovih sestavin nosi odgovor, zakaj je rodnostna situacija na razli~nih obmo~jih razli~na, in {e posebej, zakaj obstajajo precej{nje razlike na mikronivoju. Vendar ni dovolj poznavanje mikrorazmer. Ker so vsa obmo~ja v dolo~eni interakciji s svojo òjo in {ir{o okolico, je potrebno poznati tudi {ir{i kontekst dogajanja. ^e pogledamo sliki 27 in 28, lahko è na oko ocenimo, da so obmo~ja relativno vi{je rodnosti odmaknjena od ve~jih urbanih sredi{~ in pomembnej{ih prometnic. Za ta obmo~ja je zna~ilna tudi relativno ve~ja razgibanost povr{ja v njihovi {ir{i okolici. Temu primerna je tudi poselitev oziroma oblika naselij: ta so pretèno razloèna, pogosteje se pojavljajo tudi osamljene hi{e (kmetije). Za ta obmo~ja sta zna- ~ilna tudi ve~ja ogozdenost in ve~ji deleàgrarnega prebivalstva. Ali je razlog za relativno vi{jo rodnost modernizacija, ki se po~asneje {iri v periferna obmo~ja, ali celo perifernost sama? Kako na rodnostno obna{anje vpliva meja oziroma obmejna lega? Kaj za raven rodnosti pomeni etni~na ali verska pripadnost? Kako na rodnost vpliva izobrazba? Ali ve~ji delè kme~- kega prebivalstva pomeni vi{jo rodnost? Ali imajo mestna okolja in obmestja manj{o rodnost v primerjavi z nemestnimi obmo~ji? Kako na rodnostno obna{anje vpliva vi{ina dohodkov? Ali zaposlenost ènsk negativno vpliva na rodnost? Kak{no vlogo ima za star{e njihova osebna varnost in kak{no ekonomska koristnost otrok? Ali se tudi s tega vidika odlo~ajo za ve~je {tevilo otrok? Podobnih vpra{anj si lahko zastavimo {e veliko. ^e imamo na voljo dovolj podatkov, lahko na nekatera posku{amo tudi odgovoriti. 4.1.6.1 Etni~na struktura Etni~no pripadnost uvr{~amo med kulturne zna~ilnosti prebivalstva. Poznamo veliko primerov, ko se razli~ne etni~ne skupine rodnostno razli~no obna{ajo. Nam najbolj znan primer so Albanci na Kosmetu. Zanje je è tradicionalno zna~ilna visoka rodnost, ki je sredi prej{njega stoletja dosegala v povpre~ju 7,6 otroka na ènsko (Breznik 1988, 205). ^esa takega si danes, v razmerah moderne reprodukcije 87 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ prebivalstva, ne moremo ve~ predstavljati. Kljub vsemu pa je rodnost med Albanci na Kosmetu {e vedno zelo visoka, medtem ko za druge okoli{ke etni~ne skupine velja obratno. Na na{ih treh obmo~jih kot etni~na skupina prevladujejo Slovenci. ^eprav se je delè Slovencev v Sloveniji po drugi svetovni vojni rahlo zmanj{eval, kljub vsemu ostaja dominanten. Po popisu iz leta 1991 je dosegal naslednje deleè: v Prekmurju 86,2 %, v Zasavju 87,3 %, v UE Domàle 92,0 %, skupno v Sloveniji pa 87,8 %. Deleì kaèjo, da so si bila razmerja po izbranih obmo~jih dokaj podobna in blizu dràvnega povpre~ja. Kljub temu so po obmo~jih obstajale precej{nje notranje razlike. Variabilnost dele- èv se je kazala tudi v odvisnosti od prostora. Mestna obmo~ja so tradicionalno privla~ila najrazli~nej{e prebivalstvo in tako so bila tudi v pogledu etni~ne strukture pestrej{a od ruralnega zaledja. Izjema je obmejno obmo~je Prekmurja, kjer poteka jasna geografska lo~nica med madàrskim in slovenskim (prekmurskim) jezikovnim obmo~jem, vendar dana{nje dvojezi~no slovensko-madàrsko obmo~je ni nastalo kot posledica imigracije, temve~ predvsem kot posledica madàrizacije ogrskih Slovencev (na primer Zelko 1996, 243). Rezultat tega je pretèno ruralna poselitev madàrskega prebivalstva. Prekmurje ima {e eno posebnost: to je romska poselitev v obliki zaselkov ali kar lo~enih ve~jih naselij, ki pa administrativno nimajo tega statusa. Zaradi nizkega {tevila Romov v sklopu drugih naselij ni mogo~e natan~no opredeliti njihove rodnosti. Po drugi strani je jasno, da rodnost Romov upada, njihovo rodnostno obna{anje pa je ~edalje podobnej{e rodnostnemu obna{anju okoli{kega prebivalstva (Zupan~i~, Repolusk in Josipovi~ 2000, 21). Tako madàrska kot romska skupnost imata (poleg italijanske) zaradi tradicionalne prisotnosti na nekaterih obmo~jih Slovenije ustavni status avtohtone manj{ine. Pripadniki drugih etni~nih skupin v Sloveniji tega statusa nimajo. Njihov precej{nji del se je v Slovenijo priselil, in sicer v glavnem iz obmo~ij nekdanje SFRJ. Ker se je to prebivalstvo naseljevalo predvsem v urbanih okoljih, ga je prek razpolòljivih statisti~nih podatkov tèko geografsko natan~neje locirati, {e tèje pa lo~eno obravnavati. Najve~ja ovira pa je pravzaprav nizko {tevilo pripadnikov posameznih etni~nih skupin, kar mo~no vpliva na zanesljivost trditev. Zato bomo za na{ namen uporabili le skupni delè prebivalcev po naseljih izbranih obmo~ij, ki so se ob popisu 1991 izrekli za Slovence. Ker je na{ cilj opredeliti vlogo kulturnih dejavnikov (na primer etni~ne in verske pripadnosti) v rodnostnem obna{anju prebivalstva, smo primerjali deleòpredeljenih za Slovence z oceno celotne rodnosti med letoma 1998 in 2000. Resda smo primerjali podatke za razli~na obdobja, vendar drugih àl ni na voljo. Sicer se etni~na sestava v zadnjem desetletju verjetno ni kaj dosti spremenila, saj smo è v prej{- njih poglavjih pokazali, da se je priseljevanje zelo zmanj{alo. Za ugotavljanje soodvisnosti med pojavi smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije (r). Ta je pokazal, da obstaja v vseh treh obmo~jih pozitivna povezanost med deleèm Slovencev in vi{ino ocene celotne rodnosti. Ta povezanost sicer ni visoka. Na Domàlskem dosega 0,320, v Zasavju 0,174 in v Prekmurju 0,159. Po Sagadinu (1992, 152–154) bi te stopnje lahko uvrstili med nizko in zmerno povezanost. Ob tem povejmo, da so vse izmerjene korelacije statisti~no pomembne, in sicer v Zasavju z enoodstot-nim tveganjem, v Prekmurju in UE Domàle pa è z enim promilom tveganja. V Prekmurju smo ugotavljali tudi povezavo med rodnostjo avtohtonih etni~nih manj{in in etni~no ve~inskega prebivalstva. Rezultati za madàrsko skupnost so podobni kot za skupino tistih, ki se niso opredelili za Slovence. To je razumljivo, saj najve~ji delè med njimi predstavljajo ravno Madàri. Izmerjeni Pearsonov koeficient korelacije je statisti~no pomemben pri tveganju 0,001 in je bil –0,160, kar pomeni, da obstaja rahla negativna povezanost med deleèm Madàrov in rodnostjo. Enak izra~un smo uporabili tudi pri Romih, kjer je bil r 0,083 in je bil statisti~no pomemben pri tveganju manj kot 0,001. Za razliko od Madàrov, za katere je zna~ilna geografsko zaklju~ena in pretèno sklenjena poselitev, so Romi bolj disperzno poseljeni, ~eprav se kaè osnovna os poselitve v Prekmurju vzdol` reliktne translajtanske meje (Zupan~i~, Repolusk in Josipovi~ 2000, karta 2). Zaradi relativno nizkih deleèv po naseljih, kar je posledica podcenjenosti {tevila Romov ob popisu, ne moremo trditi, da je prisotnost Romov v nekem naselju izklju~ni razlog za vi{jo rodnost naselja kot celote. Lahko pa re~emo, da prisotnost Romov rahlo, vendar razberljivo pozitivno prispeva k vi{ji skupni rodnosti naselja. Za Madàre velja obratno: zaradi 88 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 prostorsko sklenjene in jasno definirane madàrske poselitve lahko upravi~eno trdimo, da imajo Madà- ri praviloma nekoliko manj otrok kot Slovenci. Zanimiva pa je razlika v nivoju rodnosti med gori~anskimi in dolinskimi Madàri. Na madàrskem obmo~ju Gori~kega aproksimativna celotna rodnost med letoma 1998 in 2000 zna{a 1,38, medtem ko je bila na madàrskem obmo~ju Dolinskega le 0,87. Ker je dvojezi~no obmo~je na Gori~kem {tevil~no {ibko, je logi~en majhen vpliv na vrednost ocene celotne rodnosti na vsem dvojezi~nem obmo~ju, ki je le 0,91. V drugih delih Prekmurja je omenjena vrednost 1,11. Na splo{no lahko re~emo, da za na{a tri izbrana obmo~ja velja, da ve~ji kot je delè Slovencev, vi{ja je tudi rodnost v nekem naselju. To zgolj potrjuje, kar je v svoji disertaciji ugotovila è [ircljeva (1991). Po drugi strani pa ne smemo zanemariti dejstva, da se je delè Slovencev med povojnim pri-seljevanjem najbolj zniàl v urbanih sredinah; tudi ta podatek je treba upo{tevati pri presoji rodnostnega obna{anja. Vemo namre~, da so urbana okolja na~eloma »prijaznej{a« do druìn z manj otroki. To po drugi strani pomeni, da se priseljenci prilagodijo novim razmeram (~e so bile druga~ne kot na izvornih obmo~jih) in se obna{ajo enako ali podobno kot celotna urbana populacija. Zato je potrebna previd-nost pri trditvah, ali je vzrok za nìjo rodnost razli~na etni~na pripadnost ali pa urbani zna~aj. 4.1.6.2 Verska struktura Verska pripadnost je naslednja v nizu kulturnih zna~ilnosti nekega prebivalstva. Ker so odgovori na popisna vpra{anja subjektivni, tèko realno izvemo, kak{na je dejanska sestava prebivalstva po veroizpovedi. Ker ni podvpra{anj, na podlagi katerih bi lahko globlje analizirali kompleks veroizpovedi, moramo za take primere izpeljati anketo. Veroizpoved po na{em prepri~anju ni nekaj enozna~nega, kar bi velja-lo za vse. Veroizpoved v sebi nosi globoke osebne premisleke, ki se od ~loveka do ~loveka razlikujejo. Tako je tudi na{a presoja vplivov veroizpovedi na rodnostno obna{anje objektivnej{a, ~e poznamo ve~ njenih »parametrov«. Delè protestantov (%) 90 do 100 75 do 190 50 do 175 25 do 150 10 do 125 pod 10 brez pojava © GIAM ZRC SAZU Slika 29: Deleì protestantov po naseljih Prekmurja po popisu 1991 (Popis prebivalstva 1991, SURS). 89 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Na podlagi popisnih podatkov smo se odlo~ili, da bomo preverjali povezavo med deleèm protestantov in vi{ino ocene celotne rodnosti po naseljih Prekmurja. Za ta korak smo se odlo~ili, ker imamo samo v primeru Prekmurja opravka s prostorsko dovolj jasno definiranim obmo~jem poselitve. Po drugi strani je Slovenija sode~ po popisnih podatkih 1991 precej homogena dràva: ve~ kot dve tretjini je opredeljenih za katolike, zastopanost drugih veroizpovedi razen è omenjene protestantske je nizka in prostorsko izrazito razpr{ena. Verska pestrost je poleg tega ve~ja v urbanih okoljih, s tem pa je {e zmanj{an povr{inski u~inek drugih verskih skupnosti. Vse to oteùje ugotavljanje vloge veroizpovedi pri rodnostnem obna{anju. ^e se osredoto~imo na primerjavo protestantov in katolikov v Prekmurju, lahko ugotovimo, da je rodnost pri protestantih nekoliko vi{ja. Do te ugotovitve smo pri{li tako, da smo geografsko omejili obmo~- je ve~inske protestantske naselitve (slika 29) in ocenili celotno rodnost na tem obmo~ju ter jo primerjali z drugimi deli Prekmurja. Ocenjena celotna rodnost v protestantskem delu Prekmurja med letoma 1998 in 2000 je bila 1,17, v drugih delih Prekmurja pa 1,07. Na sliki 29 je razvidno, da protestanti v ve~ji meri naseljujejo Gori~ko in Ravensko, na Dolinskem pa jih v ve~jem deleù ni zaslediti. Absolutno ve~ino prebivalstva tvorijo v 50 naseljih, relativno ve~ino pa v nadaljnjih 7 naseljih. Naselij s prek 40 % protestantov je 59, s prek 30 % 67, s prek 20 % 78, s prek 10-odstotnim deleèm protestantov pa kar 87. Vsa ta naselja so v UE Murska Sobota, kar pomeni izrazito politi~nogeografsko posledico zgodovinskega razvoja protestantizma na Ogrskem. Jugovzhodni rob protestantske zgostitve z izjemo Motvarjevcev namre~ predstavlja prav nekdanja meja med komitato-ma Vas in Zala. @eleli smo tudi preveriti povezanost med rodnostjo in deleèm protestantov po naseljih Prekmurja. Povezanost je sicer {ibka (r = 0,052), a pozitivna in statisti~no pomembna pri manj kot eni tiso~inki tveganja (P < 0,001). 4.1.6.3 Zaposlitvena struktura prebivalstva Tu nas zanimajo predvsem deleì zaposlenih po posameznih gospodarskih sektorjih. Zaposleno prebivalstvo izbranih obmo~ij smo po Feletarjevi (1987, 58) klasifikaciji razvrstili na {tiri sektorje: primarni, sekundarni, terciarni in kvartarni. Prvi trije predstavljajo gospodarstvo, ~etrti pa negospodarstvo oziroma tako imenovani drùbeni sektor. Nekateri avtorji terciarni in kvartarni sektor zdruùjejo v {ir{i uslùno-storitveni terciarni sektor (Klemen~i~ 1989 in 1993), kar je v lu~i drùbenogospodarskega prehoda v Sloveniji povsem smiselno. Temu bomo sledili tudi mi, saj je po osamosvojitvi v Sloveniji uradna statistika za~ela uporabljati Standardno klasifikacijo dejavnosti, ki je sestavljena iz 17 dejavnostnih skupin. Te so po mednarodnem standardu NACE Rev. 1 razdeljene v tri ve~je sklope (kmetijske, nekmetijske (razen storitvenih) in storitvene dejavnosti), ki ustrezajo primarnemu, sekundarnemu in raz{irjenemu terciarnemu sektorju (vir: Statisti~ni register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), SURS). V predstavitvi izbranih obmo~ij smo è dejali, da je enega vodilnih kriterijev izbire pomenila razli~- na stopnja drùbenogospodarskega oziroma ekonomskogeografskega razvoja. Na tem mestu bomo preverili povezanost med deleì zaposlenih v posameznih gospodarskih sektorjih in rodnostnim obna- {anjem prebivalstva. Sliki 30 in 31 prikazujeta deleè zaposlenih v primarnem gospodarskem sektorju po naseljih izbranih obmo~ij glede na podatke Popisa prebivalstva 1991. Vidimo, da je v Prekmurju zaposlovanje znotraj primarnega sektorja {e vedno prostorsko dominantno. Pojavljajo se tri manj{a obmo~ja (Murska Sobota z okolico, Beltinci in Lendava z okolico), kjer je opazno ekonomsko prestrukturiranje v preostale sektorje, predvsem v sekundarnega. Zanimiv je primer Beltincev, ki kaè zametke novega lokalnega centra. V Zasavju in UE Domàle je razvidno, da se je prestrukturiranje v gospodarskem smislu (deagrarizacija, industrializacija, terciarizacija) prostorsko {irilo iz urbanih sredi{~. Postopoma je zajelo neposredna obmestja, nato pa {e obmo~ja ob pomembnej{ih prometnicah. Tako danes najdemo najve~je deleè zaposlenih v primarnem sektorju v robnih conah obeh obmo~ij. S slike lahko razberemo, da je vpliv 90 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Zaposleni v I. sektorju (%) 50 do 100 25 do 150 10 do 125 15 do 110 10 do 115 ni podatka © GIAM ZRC SAZU Slika 30: Delè zaposlenih v primarnem gospodarskem sektorju po naseljih Prekmurja (Popis prebivalstva 1991, SURS). ZASAVJE UE DOM@ALE Zaposleni v I. sektorju (%) 50 do 100 25 do 150 10 do 125 15 do 110 10 do 115 ni podatka © GIAM ZRC SAZU Slika 31: Delè zaposlenih v primarnem gospodarskem sektorju po naseljih Zasavja in UE Domàle (Popis prebivalstva 1991, SURS). 91 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Zaposleni v II. sektorju (%) 50 do 100 25 do 150 10 do 125 15 do 110 10 do 115 ni podatka © GIAM ZRC SAZU Slika 32: Delè zaposlenih v sekundarnem gospodarskem sektorju po naseljih Prekmurja (Popis prebivalstva 1991, SURS). ZASAVJE UE DOM@ALE Zaposleni v II. sektorju (%) 50 do 100 25 do 150 10 do 125 15 do 110 10 do 115 ni podatka © GIAM ZRC SAZU Slika 33: Delè zaposlenih v sekundarnem gospodarskem sektorju po naseljih Zasavja in UE Domàle (Popis prebivalstva 1991, SURS). 92 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Zaposleni v III. in IV. sektorju (%) 50 do 100 25 do 150 10 do 125 15 do 110 10 do 115 ni podatka © GIAM ZRC SAZU, 2004 Slika 34: Delè zaposlenih v terciarnem (in kvartarnem) sektorju po naseljih Prekmurja (Popis prebivalstva 1991, SURS). ZASAVJE UE DOM@ALE Zaposleni v III. in IV. sektorju (%) 50 do 100 25 do 150 10 do 125 15 do 110 10 do 115 ni podatka © GIAM ZRC SAZU, 2004 Slika 35: Delè zaposlenih v terciarnem (in kvartarnem) sektorju po naseljih Zasavja in UE Domàle (Popis prebivalstva 1991, SURS). 93 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ gospodarskega prestrukturiranja mo~neje seval iz domàlskega àri{~a. Na drugi strani se je v Zasavju ta vpliv zaklju~il razmeroma hitro in zajel le òja obmo~ja. Ob tem moramo poudariti, da je to razumljiva posledica gospodarske orientacije obmo~ij. Medtem ko so UE Domàle obmo~je z mo~nim terciarnim sektorjem in relativno blìjimi zaposlitvenimi kapacitetami {ir{ega obmo~ja Ljubljane, je zasavsko obmo~- je posebej po za~etkih krize v rudarstvu in posledi~no v industriji zmanj{alo potencialni vpliv na okolico. Seveda so vplivi tudi zaradi same narave dejavnosti razli~ni. Sekundarne dejavnosti so orientirane na masovnej{o proizvodnjo in koncentracijo zaposlenih, medtem ko so terciarne dejavnosti bolj prostorsko razpr{ene (Pelc 1993, 58–64). Pravo sliko gospodarske usmerjenosti dobimo, ~e sliki 30 in 31 primerjamo s slikami 32 do 35. Na teh so prikazani deleì zaposlenih po ostalih sektorjih. V ~asu, ko je potekala raziskava, {e ni bilo na voljo podatkov popisa 2002, ki zaradi nekoliko druga~ne metodologije niso povsem primerljivi s pred-stavljenimi. Prvi podatki pa kaèjo, da sta se predvsem terciarizacija in deagrarizacija nadaljevali, a ne v tolik{ni meri, da bi bilo upravi~eno pri~akovati povsem druga~ne rezultate raziskave. Zaposleni v sekundarnem sektorju prevladujejo v Zasavju, {e posebej v UE Hrastnik, kjer ima le eno naselje manj kot polovico vseh zaposlenih v sekundarnem sektorju. Podobno je tudi v UE Trbovlje in v nekoliko manj{i meri v UE Zagorje ob Savi. Iz tega je jasno vidna monostrukturna gospodarska usmerjenost, ki je nastale drùbenogospodarske teàve ob prehodu nazaj v kapitalizem le {e zaostro-vala. V UE Domàle so nadpolovi~ni deleì v sekundarnem sektorju po naseljih tudi precej pogosti, a so zna~ilni bolj za manj{a naselja v zaledju centrov, predvsem v osrednjem in vzhodnem delu upravne enote. V Prekmurju je zastopanost sekundarnega sektorja bistveno nìja. Absolutni ve~inski delè zaposlenih predstavlja le v nekaj naseljih v okolici Lendave ter v Turni{~u, torej na podro~ju UE Lendava. Na obmo~ju Prekmurja je lepo razvidno obmo~je perifernega Gori~kega, kjer so deleì sekundarnega sektorja po naseljih manj{i od ~etrtine. Izjema je le obmo~je ob glavni prometni osi Gori~kega med Ma~- kovci in Mursko Soboto. V Prekmurju je bilo industrijskih obratov vedno malo (Klemen~i~ 1971, karti 2 in 3) in tudi v zadnjem ~asu jih ni bistveno ve~. Ve~inoma so locirani na Ravenskem in Dolinskem, zato je jasno, da posebej z Gori~kega ni kak{ne obsène dnevne migracije prebivalstva. Omenjeni otok ob glavni gori~anski prometnici je izjema zaradi bolj{e povezanosti. Terciarni in kvartarni sektor smo zdruìli za prikaz na slikah 34 in 35. S slik je razvidna zelo {ibka prisotnost {ir{ega terciarnega sektorja tako v Prekmurju kot v Zasavju. Pomembno izjemo predstavlja UE Domàle, kjer se je posebej na Kamni{kobistri{ki ravnini terciarni sektor mo~no utrdil in presega 50 %. Z nadpolovi~nim deleèm v {ir{em terciarnem sektorju se pojavlja tudi obmo~je Trojan in {e nekatera posamezna naselja. V Zasavju in Prekmurju je stanje popolnoma druga~no. Le v treh naseljih UE Zagorje in v enem naselju UE Trbovlje delè presega polovico, medtem ko takega naselja UE Hrastnik sploh ne premore. Podobno je v Prekmurju: le naselje Murska Sobota je imelo nadpovpre~en delè v obrtno-storitvenih dejavnostih (vklju~ujo~ kvartarne dejavnosti). V Prekmurju se sicer kaèjo obrisi postopne terciarizacije {ir{ega obmo~ja Murske Sobote in Lendave z manj{imi oto~ki kot na primer Beltinci, Preglednica 9: Struktura zaposlenih po gospodarskih sektorjih v izbranih obmo~jih leta 1991 in leta 1996 (Popis prebivalstva 1991; Statisti~ni register delovno aktivnega prebivalstva, SURS; opomba: se{tevek deleèv je razli~en od 100 zaradi razreda neznano in/ali zaokroèvanja; * – terciarni sektor za leto 1991 vklju~uje delè zaposlenih v kvartarnih dejavnostih). obmo~je primarni sektor v % sekundarni sektor v % terciarni sektor v %* 1991 1996 1991 1996 1991 1996 Prekmurje 39,5 14,1 33,2 43,3 27,2 42,6 Zasavje 4,8 1,3 61,1 55,9 33,9 42,8 UE Domàle 6,9 3,5 43,4 41,8 49,3 54,7 Slovenija 13,7 9,9 40,4 42,0 45,5 48,0 94 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 ^ren{ovci, Dobrovnik. V tem pogledu je pomemben razvoj zdravili{kega turizma, kar je razvidno iz zastopanosti terciarnega sektorja na obmo~ju Moravskih Toplic in Lendave (Terme Lendava). Preglednica 9 prikazuje skupno zastopanost posameznih sektorjev po preu~evanih obmo~jih. Za bolj{o preglednost smo terciarni in kvartarni sektor zdruìli v {ir{e obrtno-storitvene dejavnosti oziroma {ir{i terciarni sektor. Iz preglednice je razvidno, da je za leto 1991 v Prekmurju zna~ilna prevlada zaposlovanja v primarnem sektorju, v Zasavju v sekundarnem sektorju in v UE Domàle v terciarnem ter kvartarnem sektorju. Vsi omenjeni deleì so nadpovpre~ni glede na dràvno povpre~je. Dodali smo {e podatke Statisti~nega registra delovno aktivnega prebivalstva za leto 1996, ki pa niso povsem primerljivi s popisnimi podatki (Ravbar 2000). V primerjavi z letom 1991 je predvsem po osamosvojitvi ve~ kot o~itno veliko prestrukturiranje gospodarstva. Izrazita je pospe{ena deagrarizacija Prekmurja ob hkratni krepitvi sekundarnega, {e bolj pa terciarnega sektorja. Nadaljevanje deagrarizacije lahko opazimo tudi v Zasavju in na Domàlskem, kjer so se dodatno zmanj{ali è tako skromni deleì zaposlenih v primarnem sektorju. Sekundarni sektor se je precej okrepil le v Prekmurju, ki tako v industrijsko fazo razvoja stopa zelo pozno. Ta faza bo verjetno kratka, saj je terciarni sektor po deleù zaposlenih è skoraj enak sekundarnemu. Delè sekundarnega sektorja se je drugje zmanj{al, vendar v Zasavju {e vedno prevladuje. Terciarni sektor je povsod pridobil, kar kaè na nadaljevano terciarizacijo. Prestrukturiranje zaposlenih iz primarnega sektorja v druge dejavnosti in tudi med brezposelne je bilo na vseh treh obmo~jih nad dràvnim povpre~jem. [tevilo brezposelnih je v Sloveniji od leta 1991 z dobrih 75 tiso~ posko~ilo na slabih 125 tiso~ leta 1996 (leta 2001 okrog 100 tiso~), obenem pa se je {tevilo zaposlenih zniàlo s 746 tiso~ na 635 tiso~ (Ravbar 2000; SURS). Nastali primanjkljaj prej zaposlenih, ki niso kon~ali med brezposelnimi, je verjetno v ve~ji meri treba pripisati upokojevanju, nekaj pa tudi emigraciji. Gospodarsko prestrukturiranje, ki se je odvilo v zelo kratkem ~asu, pa nekaterih razmerij vendarle ni poru{ilo. Tako velja za Zasavje in Domàlsko prakti~no enaka ekonomskogeografska usmerjenost obmo~ij. Tudi v Prekmurju, kjer je opazen najbolj drasti~en padec udelèbe zaposlenih v primarnih dejavnostih, je sekundarni sektor obdràl rahlo prednost pred terciarnim. Po drugi strani je pomembno tudi vrednotenje {tevila zaposlenih v posamezni dejavnosti. Tako lahko nekdo sicer hitro zamenja poklic (ali sektor), vpra{anje pa je, ali lahko hitro zamenja svoj na~in ìvljenja in svojo miselnost ter s tem obna- {anje. Spremembe v zaposlitveni strukturi so lahko povezane tudi z zgolj formalnim prestrukturiranjem ali razvrstitvijo panoge, ki v svojem bistvu ostaja nespremenjena. Razli~na razvrstitev je lahko posledica druga~ne metodologije razvr{~anja. Ob vsem è omenjenem pa je po na{em mnenju bistvenega pomena geografska razmestitev, ki se ni dosti spremenila. Tako so pretèno gospodarsko usmerjenost ohranila tudi obmo~ja znotraj Prekmurja. Tam je denimo Gori~ko {e vedno izrazito agrarno v primerjavi z deli Ravenskega in Dolinskega. Skratka, nastale spremembe ne gre jemati preve~ togo, za bolj utemelje-ne sklepe pa je treba po~akati na podatke Popisa prebivalstva 2002. V kontekstu zaposlitve lahko obravnavamo tudi kme~ko prebivalstvo. Demografska in geografska literatura je veliko pozornosti posve~ala {tudiju kme~kega prebivalstva (na primer Gosar 1976 in 1979). Delè kme~kega prebivalstva se pogosto pojavlja kot element marsikatere raziskave. Tako ima v demografski in tudi demogeografski teoriji posebno mesto kot pokazatelj tradicionalnosti drùbe (na primer Caldwell 1981). V teoriji se kot primer tradicionalnega tipa proizvodnje in organiziranosti druìne najve~- krat pojavljajo prav kme~ke drùbe, manj pa denimo nomadske ali lovsko-nabiralske (Caldwell 1978a). To je razumljivo tako z vidika {tevil~nosti posameznih skupin kot z vidika sledljivosti. Kljub temu, da je Slovenija v drùbenogospodarskem razvoju v poindustrijski fazi razvoja (Klemen- ~i~ 1997), se vpliv kmetske tradicije zmanj{uje bistveno po~asneje, kar lahko vidimo è v pejsaù ve~jega dela Slovenije. Torej ne glede na to, da se delè kme~kega prebivalstva zmanj{uje (po popisnih podatkih leta 1981 okrog 10 %, leta 1991 le {e 7,6 %, leta 1996 pa samo {e petnajstina (Ravbar 2000)), je njegov vpliv mogo~e zaznati na mnogih podro~jih, tako tudi na podro~ju rodnostnega obna{anja. Hitre spremembe v socioekonomski strukturi prebivalstva nimajo odgovora v hitri spremembi rodnosti. Odzivi na dràljaje terjajo dolo~en reakcijski ~as (Lee 1995), posledica tega pa je »efekt ~asovne retardacije«, ki 95 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Delè kme~kega prebivalstva (%) 50 do 100 25 do 150 10 do 125 15 do 110 10 do 115 © GIAM ZRC SAZU, 2004 Slika 36: Delè kme~kega prebivalstva po naseljih Prekmurja leta 1991 (Popis prebivalstva 1991, SURS). ZASAVJE UE DOM@ALE Delè kme~kega prebivalstva (%) 50 do 100 25 do 150 10 do 125 15 do 110 10 do 115 © GIAM ZRC SAZU, 2004 Slika 37: Delè kme~kega prebivalstva po naseljih Zasavja in UE Domàle leta 1991 (Popis prebivalstva 1991, SURS). 96 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 se odraà v razli~no dolgih ~asovnih zaostankih. Kot primer take retardacije lahko omenimo povojni baby-boom iz petdesetih in za~etka {estdesetih let (na primer Lesthaeghe in Wilson 1986; Kaa 1987). Na na{ih izbranih obmo~jih je kme~ko prebivalstvo po popisu 1991 predstavljalo naslednje deleè: v Prekmurju 23,03 %, v Zasavju 2,59 % in v UE Domàle 4,08 %. V Prekmurju (UE Murska Sobota 24,7 %, UE Lendava 18,91 %) je delè kme~kega prebivalstva visoko nad dràvnim povpre~jem, medtem ko je v ostalih dveh obmo~jih precej podpovpre~en. V Zasavju so precej{nje razlike na ravni upravnih enot. Na eni strani imamo UE Trbovlje in Hrastnik z 0,71 % oziroma 0,96 % kme~kega prebivalstva, na drugi strani pa je UE Zagorje ob Savi, ki je s 5,8 % kme~kega prebivalstva blìje UE Domàle, vendar {e vedno pod dràvnim povpre~jem. Na slikah 36 in 37 so prikazani deleì kme~kega prebivalstva po naseljih izbranih obmo~ij. ^e karti primerjamo med seboj, kaèta izrazito razli~no sliko. Medtem ko v Prekmurju prevladujejo temni odtenki z visokimi deleì kme~kega prebivalstva, v drugih dveh obmo~jih prevladujejo svetlej{i odtenki, ki ponazarjajo nizke deleè. V Prekmurju so deleì nìji pretèno na obmo~jih obeh centrov in v njuni okolici. Za obmo~ji UE Domàle in Zasavja pa je zna~ilna vmesna prehodna cona z ve~jim deleèm kme~kega prebivalstva med zasavsko konurbacijo treh mest in domàlsko aglome-racijo Domàl in satelitov. Kljub temu, da obstaja povezanost med zaposlenimi v primarnem sektorju in kme~kim prebivalstvom, vidimo, da karti, ki prikazujeta ti dve vsebini, nista identi~ni. Statisti~ni register delovno aktivnega prebivalstva vodi tudi evidenco kmetov, in sicer kot del zaposlenih v primarnem sektorju, vendar ta ne ustreza definiciji kme~kega prebivalstva (Kladnik 1999), ki je bila upo-rabljena ob popisu prebivalstva 1991. Za leto 1996 so bili podatki o zaposlenih kot kmetih v primarnem sektorju po obmo~jih naslednji: v Prekmurju 10,7%, v Zasavju 1,1% in v UE Domàle 1,8% (SRDAP, SURS). Kot smo è omenili, nas je poleg omenjenih struktur zanimala tudi povezava med posameznimi deli struktur in rodnostnim obna{anjem. Znotraj obmo~ij smo ugotavljali odvisnosti med zastopanostjo posameznih gospodarskih sektorjev in rodnostjo po naseljih. Statisti~no povezanost z rodnostnim obna{anjem, opredeljenim na podlagi povpre~ja za triletje 1998–2000, smo ugotavljali tako za podatke Popisa prebivalstva 1991 kot za nekoliko druga~ne podatke Statisti~nega registra delovno aktivnega prebivalstva iz leta 1996. Primerjava podatkov za razli~na obdobja je v na{em primeru ne le mogo~a, ampak tudi zaèlena, saj gre pri rodnostnem obna{anju za zamik odziva oziroma odgovora na naj{ir{e dogajanje v drùbi in okolju (Cseh-Szombaty 1990, v: ^erni~ Isteni~ 1994b, 21; Andorka 1978). Kot smo è povedali, so odzivi pri tako kompleksnih pojavih, kot je rodnostno obna{anje, povezani z dolo~enim reakcijskim ~asom, ki je v na{em primeru iz biolo{kih razlogov spo~etja in dono{enja {e podalj{an. Eden od posrednih dokazov za ~asovno zaostajanje je spremljanje {tevila rojstev, ki razen v primeru vojn ali naravnih nesre~ ne kaè revolucionarnih nihajev v kratkem ~asu (na primer v dveh ali treh letih) in ki se (za razliko od enostavnih vzro~no-posledi~nih zvez) ne spremeni neposredno ob nastopu dràljaja oziroma stimula (Lee 1995; Kaa 1987; Skinner 1995). Nekateri kazalniki rodnosti za Slovenijo v devetdesetih letih 20. stoletja kaèjo nadaljevanje trenda iz osemdesetih let. Drùbenogospodarska tranzicija in osamosvojitev ga na videz nista bistveno spremenili. Pa vendarle se rodnost z izjemo leta 2000 {e vedno zniùje. Kljub navedenemu bomo za primerjavo z letom 1991 vseeno izvedli preizkus povezanosti s podatki o zaposlitveni strukturi (SRDAP) iz leta 1996. Povezanost deleà zaposlenih v primarnem sektorju in rodnosti po naseljih je pozitivna in povsod z neznatnim tveganjem visoko statisti~no pomembna, s tem da so povezave pri popisnih podatkih nekoliko vi{je. V Prekmurju je Pearsonov koeficient korelacije (r) 0,199 (1996: 0,135), kar pomeni razpoznavno povezanost, medtem ko sta v Zasavju (1991: 0,440; 1996: 0,403) in UE Domàle (1991: 0,382; 1996: 0,104) povezavi {e bistveno mo~nej{i, razen na Domàlskem za podatke iz leta 1996. Povezanost med deleèm zaposlenih v sekundarnem sektorju po popisu 1991 in rodnostjo je proti pri~akovanju negativna in statisti~no pomembna ob tveganju pod enim promilom le v Prekmurju (1991: –0,160; 1996: –0,092) in v Zasavju (1991: –0,286; 1996: 0,028), v UE Domàle pa statisti~no pomembna (P < 0,001) in {ibko pozitivna (1991: 0,081; 1996: 0,339). Povezanost za podatke o zaposlitvi iz leta 1996 pa je negativna le v Prekmurju, v Zasavju je neznatno pozitivna, v UE Domàle pa relativno precej visoka (Sagadin 1992, 152). Da bi razumeli te vrednosti, moramo preveriti {e povezanost med 97 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ rodnostjo in deleèm {ir{ega terciarnega sektorja. Zastopanost tega je na Domàlskem nadpovpre~na, zato je mogo~e, da na tem obmo~ju poteka druga demografska tranzicija vzporedno z drùbenogos-podarsko. Povezava med {ir{im terciarnim sektorjem (za popisne podatke) in rodnostjo je na vseh obmo~jih negativna in statisti~no pomembna z minimalnim tveganjem. Najnìja, a {e vedno pomembna je v Prekmurju (1991: –0,170; 1996: –0,089), v Zasavju je è vi{ja (1991: –0,302; 1996: –0,315), za dane razmere presenetljivo visoka pa je v UE Domàle (1991: –0,414; 1996: –0,400). Tako visoka negativna povezava jasno kaè, da terciarizacija o~itno ne pripomore k vi{ji rodnosti, kve~jemu nasprotno. V tej lu~i je tudi bolj logi~na presenetljivo pozitivna povezanost deleà zaposlenih v sekundarnem sektorju in rodnosti. Za ve~jo verodostojnost tega podatka bi morali vzeti v pretres ve~ obmo~ij s prevladujo~im terciarnim sektorjem, vendar je tèko posplo{evati absolutno geografsko podobnost med obmo~ji zgolj na podlagi enega kriterija. ^e popisne podatke nadomestimo s podatki o zaposlitvi za leto 1996, dobimo prakti~no enako sliko. Delè kme~kega prebivalstva je leta 1991 po naseljih prav tako v statisti~no pomembni pozitivni zvezi z nivojem rodnosti. Najnìja zveza je v Prekmurju (0,122), è precej vi{ja v UE Domàle (0,266), najvi{ja pa v Zasavju (0,393). Torej je kme~ko prebivalstvo {e vedno pomemben element, ki v povpre~- ju dviguje nivo rodnosti, seveda uspe{neje na obmo~jih, kjer je bolj prisotno. Za primerjavo smo po izbranih obmo~jih izra~unali {e korelacije med rodnostjo in deleèm kmetov v strukturi vseh zaposlenih leta 1996. V Prekmurju (r = 0,154) in v Zasavju (r = 0,279) ni ve~jih razlik v primerjavi z izra~uni na podlagi popisnih podatkov. Nekoliko bolj odstopa le UE Domàle (r = 0,055), kjer je bila izmerjena korelacija nìja, a {e vedno pozitivna. 4.1.6.4 Izobrazbena struktura izbranih prebivalstev Izobrazbena struktura je naslednji element sestave prebivalstva in posredno celotne regionalne sestave nekega obmo~ja. V teoriji velja za pomembnega dejavnika rodnosti. Velja namre~, da vi{ja kot je izobrazba (predvsem) ènsk, manj otrok te ènske rodijo (Caldwell 1980a). To trditev èlimo preveriti na na{ih obmo~jih najprej s pomo~jo dostopnih statisti~nih podatkov, v naslednjem poglavju pa na podlagi podatkov ankete. Slike 38 do 41 prikazujejo izobrazbeno sestavo Slovenije in izbranih obmo~ij. Prikazane so tudi diferencialne izobrazbene sestave po spolu prebivalstva. Strukture so izra~unane na podlagi popisnih podatkov iz leta 1991, in sicer za prebivalstvo, starej{e od 15 let. Modus doseène stopnje izobrazbe na vseh obmo~jih pomeni osnovno{olska izobrazba. Enako velja tudi za dràvno povpre~je. Medtem ko je obmo~je UE Domàle na splo{no glede izobrazbene sestave nadpovpre~no, sta Zasavje in {e posebej Prekmurje pod dràvnim povpre~jem. Prekmurje se je po podatkih popisa 1991 z deleèm osnovno{olsko izobraènih priblièvalo polovici, zato so tudi drugi razredi slab{e zastopani. Na splo{no so po obmo~jih podobno zastopane skupina s {tiri do sedem razredi, skupina s poklicno {olo in skupina s srednje{olsko izobrazbo. Peta skupina (srednje{olska izobrazba) je najbolj prisotna na domàlskem obmo~ju in tam tvori drugi modalni vrh porazdelitve. Deleì vi{je- in visokoizobraènih so si dokaj podobni in ne presegajo petih odstotkov, ~eprav Zasavje in Prekmurje rahlo zaostajata. Glede izobrazbene strukture po spolu je o~itna vi{ja prisotnost ènsk v nìjih (prva do tretja) izobrazbenih skupinah. V ~etrti skupini (poklicne {ole) mo~no prevladujejo mo{ki (tako imenovani mo{ki poklici), v peti skupini (srednje{olska izobrazba) pa so ènske zopet v rahli prednosti povsod, razen v Zasavju. V {esti skupini imajo ènske rahlo prednost, v sedmi skupini pa mo{ki. Splo{ni vtis je, da v vseh treh obmo~jih ènske zaostajajo v nivoju izobraènosti za mo{kimi. V naslednjem koraku smo èleli opredeliti vlogo izobrazbe v nivoju rodnosti. Za ta namen smo oblikovali povpre~no oceno izobrazbe po naseljih posameznih obmo~ij. Dobili smo jo tako, da smo za vsa naselja na isti na~in izra~unali povpre~je, ki smo ga prav tako po naseljih primerjali z vrednostjo aproksimativne 98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 60 50 40 30 20 10 0 % do 3. r. % 4. do % 8. r. % 2. do % 4. do % do 3. let % 3. do O[ 7. r. O[ O[ 3. let S[ 5. let S[ V[ 6. let V[ mo{ki 1,57668 14,0779 23,7345 26,4221 23,2412 4,15836 5,42268 ènske 1,95593 16,4094 35,5067 13,0238 23,6108 4,87359 3,28600 Slovenija 1,77501 15,2972 29,8907 19,4155 23,4345 4,53239 4,30531 Slika 38: Izobrazbena struktura prebivalstva, starej{ega od 15 let, v Sloveniji leta 1991 (Popis prebivalstva 1991, SURS). 60 50 40 30 20 10 0 % do 3. r. % 4. do % 8. r. % 2. do % 4. do % do 3. let % 3. do O[ 7. r. O[ O[ 3. let S[ 5. let S[ V[ 6. let V[ mo{ki 1,44724 12,1797 39,9524 23,6774 16,4126 2,97472 2,65089 ènske 2,05735 12,1508 54,9236 9,2038 16,4244 3,20386 1,32126 Prekmurje 1,76436 12,1647 47,7340 16,1545 16,4187 3,09382 1,95979 Slika 39: Izobrazbena struktura prebivalstva, starej{ega od 15 let, v Prekmurju leta 1991 (Popis prebivalstva 1991, SURS). 99 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 60 50 40 30 20 10 0 % do 3. r. % 4. do % 8. r. % 2. do % 4. do % do 3. let % 3. do O[ 7. r. O[ O[ 3. let S[ 5. let S[ V[ 6. let V[ mo{ki 1,59466 15,3672 23,0977 30,613 20,9182 3,44314 2,96860 ènske 2,09226 18,664 37,8119 15,0492 19,0522 3,99294 1,78472 Zasavje 1,85468 17,0899 30,7867 22,4801 19,9431 3,73044 2,34997 Slika 40: Izobrazbena struktura prebivalstva, starej{ega od 15 let, v Zasavju leta 1991 (Popis prebivalstva 1991, SURS). 60 50 40 30 20 10 0 % do 3. r. % 4. do % 8. r. % 2. do % 4. do % do 3. let % 3. do O[ 7. r. O[ O[ 3. let S[ 5. let S[ V[ 6. let V[ mo{ki 1,42813 10,2308 22,8994 30,4709 25,4848 3,72422 4,84457 ènske 1,62561 14,7747 35,1420 13,1880 26,5646 4,92676 2,77963 UE Domàle 1,53200 12,6207 29,3385 21,3808 26,0527 4,35671 3,75850 Slika 41: Izobrazbena struktura prebivalstva, starej{ega od 15 let, v UE Domàle leta 1991 (Popis prebivalstva 1991, SURS). 100 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 celotne rodnosti. Povpre~je smo izra~unali tako, da smo vsak delè posamezne izobrazbene skupine pomnoìli z utèjo glede na vi{ino doseène izobrazbe. Tako je imela prva skupina faktor ena in tako naprej do sedme skupine s faktorjem sedem. Ponderirane deleè smo nato se{teli in delili s 100, da smo odpravili odstotke. Primerjave smo izvedli za vsako obmo~je. Izkazalo se je, da je povpre~na ocena izobrazbe povsod negativno povezana z ravnjo rodnosti, povezava pa je pomembna pri tveganju ene tiso~inke ali manj. V Prekmurju je najnìja (–0,244), kar lahko deloma razumemo s pomo~jo izrazite unimodalne porazdelitve izobrazbenih skupin. Zato pa je vpliv toliko ve~ji v Zasavju (–0,384) in v UE Domàle (–0,421). Vidimo torej, da se na podlagi razpolòljivih podatkov skorajda ne moremo zmotiti, ~e pri~akujemo, da bo na obmo~jih splo{no vi{je izobraènih raven rodnosti nìja. Izhajali smo iz podatkov popisa 1991. Novej- {ih podatkov nimamo, vendar tudi ti podatki lahko zgovorno pri~ajo o vlogi izobrazbe v nivoju rodnosti. Ne gre za to, da se strukture ne bi spreminjale. Pa~, strukture se nenehno spreminjajo, vendar se vzorci in osnovna razmerja spreminjajo bistveno po~asneje. ^e denimo nekaj naselij v primerjavi z drugimi v danem trenutku zaostaja v izobrazbi, je najverjetneje zaostajalo tudi prej in bo najverjetneje {e naprej zaostajalo. Tovrstni »preboji« so redki in teàvni, kar konec koncev velja za mnoge pojave v naravi in drùbi. Izvedli smo tudi anketo, ki po pomagala preveriti, ali ta razmerja drìjo tudi deset let pozneje. Ker vemo, kako kompleksen pojav je rodnost in koliko dejavnikov vpliva nanjo, so izmerjene korelacije relativno precej visoke. @e Mala~i~ (1985) je na ve~ mestih opozoril na kompleksnost dejavnikov rodnosti, ki jih moramo razumeti izklju~no dialekti~no, torej v stalni interakciji in prepletenosti. Tu ni enostavnih vzro~no-posledi~nih zvez. Mnoìca razli~nih dejavnikov v odvisnosti od ~asa in prostora razli~no vpliva na raven rodnosti, zato moramo v tem kontekstu razumeti tudi izmerjene korelacije. Vsaka z veliko gotovostjo potrjena povezava kaè, da je primerjani dejavnik verjetno eden od kamen~kov v mozaiku prepletenega vplivanja na rodnost. Ravno geografska in ~asovna diferenciacija pa kaèta, da se mo~ posameznih dejavnikov spreminja, da nekje delujejo {e drugi dejavniki, ki jih spet drugje sploh ni. V tem je pomen geografskega pristopa k {tudiju rodnosti in demografske problematike nasploh. Zavedati se moramo, da ne bomo na{li dejavnika, ki bi sam v celoti determiniral rodnost, lahko pa za razli~na obmo~- ja postavljamo okvire, znotraj katerih pri~akujemo, da se giblje rodnostno obna{anje. Podobno tèko bo najti tisti sinteti~ni kazalnik splo{nega drùbenega razvoja, ki bi kazal tudi pri~akovani okvir gibanja rodnosti v danem obmo~ju. 4.1.7 PRIMERJAVA U^INKOV RODNOSTNEGA OBNA[ANJA MED POSAMEZNIMI PROSTORSKIMI ENOTAMI V tem delu si bomo ogledali primerjavo ravni rodnosti po geografskih prostorskih enotah. Najprej smo vsa tri obmo~ja dihotomno razdelili na urbana in ruralna. Za to razdelitev smo uporabili Vri{erje-vo (1995) opredelitev mestnih naselij, deloma pa smo se naslonili tudi na opredelitev mestnih naselij Statisti~nega urada RS. Za vsako od teh {estih obmo~ij smo izra~unali aproksimativno celotno rodnost za triletno obdobje med letoma 1998 in 2000, kar je najve~, kar dopu{~ajo razpolòljivi podatki. Cilj te primerjave je, da preverimo v teoriji zastopano stali{~e, da se umestno prebivalstvo ali prebivalstvo urbanih sredin druga~e rodnostno obna{a kot prebivalstvo ruralnih obmo~ij. Razlika je v tem, da so mesta kot motor splo{nega drùbenega razvoja hkrati zelo restriktivna na podro~ju rodnosti (na primer Kaa 1987; Boh 1988; ^erni~ Isteni~ 1994c; [ircelj 1998). Ve~jo rodnostno ekspanzijo je torej pri~akovati v pode- èlskih sredinah. Na{i izra~uni to tezo potrjujejo. Resda so danes ob splo{nem padcu ravni rodnosti v lu~i druge demografske tranzicije razlike med mesti in podeèljem bistveno manj{e, a {e vedno obstajajo. V na{em primeru to velja za vsa tri obmo~ja. Na preglednici 10 so prikazane vrednosti aproksimativne celotne rodnosti med letoma 1998 in 2000 za urbana in ruralna obmo~ja ter razlike med njimi. Vidimo, da je v vseh treh obmo~jih rodnost v obmo~jih urbanih naselij nìja kot v ruralni okolici. Razlike niso zanemarljive. Najve~je so v Zasavju, kjer je rodnost podeèlskega obmo~ja za ve~ kot dve petini vi{ja kot v mestnem. Tam je lo~nica med urbanim in ruralnim najostrej{a (Nacionalni atlas Slovenije 2001, 98). 101 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ V drugih dveh obmo~jih so razlike manj{e, a je rodnost v podeèlskih obmo~jih {e vedno za petino vi{- ja kot v mestnih. Ob tem je treba upo{tevati, da suburbanizacija, ki poteka v okolici urbanih naselij, prina{a tudi deagrarizacijo, z njo pa se spreminja »povpre~no« obna{anje prebivalstva (Pelc 1993, 86–87). Te spremembe se kaèjo tudi v rodnostnem obna{anju, zato je pri~akovana posledica, da so na obmo~- jih prostorsko obsènej{e suburbanizacije (na primer UE Domàle) ravno zaradi vpliva »mestnega obna{anja« razlike manj{e tudi na podro~ju rodnosti. Preglednica 10: Aproksimativna celotna rodnost med letoma 1998 in 2000 za posamezna obmo~ja glede na urbani ali ruralni zna~aj naselij (Statisti~ni urad Republike Slovenije, statisti~na raziskovanja Prijava rojstva (DEM-1), Prijava smrti (DEM-2), Naravno gibanje; uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, je dovoljena z navedbo vira). obmo~je urbano obmo~je ruralno obmo~je absolutna razlika relativna razlika Prekmurje 0,94 1,13 +0,19 +20,2 % Zasavje 0,99 1,41 +0,42 +42,4 % UE Domàle 1,28 1,50 +0,22 +17,2 % Enako dihotomno smo na{a obmo~ja notranje razdelili na ravninsko-dolinski (niìnski) tip reliefa in na gri~evnato-hribovit (vi{inski) tip reliefa. Ta razdelitev je relativna. V Prekmurju je razlika med niìnskim (Ravensko in Dolinsko) in vi{inskim (Gori~ko) bistveno manj{a kot, denimo, v Zasavju. Vendar znotraj obmo~ij obstaja dokaj jasna diferenciacija med tema dvema reliefnima tipoma. Temeljno izhodi{~e te razdelitve je opredelitev naselja kot ravninsko-dolinskega oziroma gri~evnato-hribovitega. Na preglednici 11 smo prikazali razlike v aproksimativni celotni rodnosti glede na uvrstitev v reliefni tip. Pri razvrstitvi smo se naslonili na è obstoje~e klasifikacije, na opise naselij v Priro~nem krajevnem leksikonu Slovenije in na terenski ogled. V primeru UE Domàle smo v celoti upo{tevali Pel~evo (1993, 51–57) razdelitev na {tiri obmo~ja (ravninsko, dolinsko, gri~evnato, hribovito), ki smo jih zdruìli v è omenjeni dve obmo~ji. Tako smo na eni strani dobili 61 naselij, leè~ih na ravnini, v dolini ali ob pomembnej{i prometnici. Drugo skupino sestavlja preostalih 109 naselij, ki so razme{~ena po gri~evju in hribovju ter odmaknjena od glavnih magistralnih in regionalnih cest. V primeru Zasavja smo uporabili analogen kriterij kot v primeru UE Domàle, naslonili pa smo se predvsem na lastno opazovanje na terenu ter na opise v Priro~nem krajevnem leksikonu (1996). Tudi tu prvo skupino ravninsko-dolinskih naselij sestavljajo naselja v dolinah in na ravninah (slednjih v Zasavju prakti~no ni) ter ob glavnih cestnih prometnicah (cesta Litija–Zidani Most z odcepi proti Zagorju ob Savi in Trbovljam ter v Podkraju proti Hrastniku in Rimskim Toplicam; cesta Zagorje–Izlake–Trojane z odcepom v Izlakah proti Morav~am). Naselij iz te skupine je skupno 26 (v ob~ini Trbovlje 2, v ob~ini Hrastnik 5, v ob~ini Zagorje ob Savi pa 19 naselij). Ostalih 86 naselij spada k »vi{inskemu« tipu. Prekmurje smo na dve osnovni reliefni obmo~ji razdelili na podlagi modificirane Kertove (1991) regionalizacije in na podlagi lastnih terenskih opazovanj (Josipovi~ 1998). Kertova regionalizacija se nana{a na obmo~ja katastrskih ob~in, mi pa smo jo prilagodili za raven naselja, tako da smo upo{tevali ravnino na pleistocenski terasi kot sestavni del Ravenskega in Dolinskega. Gori~kemu smo priklju~ili naselje Suhi vrh, ki ga (kot del moravske katastrske ob~ine) Kert uvr{~a k Ravenskemu, iz Gori~kega pa smo izlo~ili sedem naselij na pleistocenski terasi: to so Korovci, Gornji ^rnci, Domajinci, Beznovci, Zenkovci, [alamenci in Vane~a. Naselja v sklopu mikroregije Lendavske gorice smo v celoti vklju~ili v Dolinsko in s tem k ravninsko-dolinski reliefni enoti. Razlogov za ta korak je bilo ve~: od petih naselij, ki jih delo ve~ avtorjev »Slovenija – pokrajine in ljudje« (1998) uvr{~a k Lendavskim goricam, so tri naselja (Pince, Dolina in ^entiba) tipi~na ravninska naselja, ki so se na okoli{ke gri~e raz{irila {ele v zadnjem obdobju predvsem v obliki gradnje vinogradni{kih kleti in zidanic. Jedra in hkrati sredi{~a teh naselij se 102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 nahajajo na ravnini v obcestni ali gru~asti obliki enako ali zelo podobno, kot je to v primeru Strehov-cev, Filovcev, Bogojine ali Moravskih Toplic, ki jih vse regionalizacije uvr{~ajo bodisi k Dolinskemu bodisi k Ravenskemu. Od preostalih dveh naselij, ki se v precej{nji meri razprostirata po gri~evju, pa urbanizirane Lendavske Gorice predstavljajo nedeljivo celoto z mestom Lendava (Vri{er 1995). K urbaniziranemu neposrednemu zaledju Lendave in njenega severnega podalj{ka Dolge vasi lahko {tejemo tudi Dolgova{ke Gorice. To pa je tudi edino naselje, ki bi ga lahko {teli h gri~evju, vendar njegova uvrstitev ali neuvrstitev h gri~evju v ni~emer ne spreminja sicer{njih razmerij med rodnostjo naselij »niìnskega« oziroma »vi{inskega« tipa. Ob uvrstitvi Dolgova{kih Goric k »niìnskemu« tipu pripada omenjenemu tipu skupno 99 naselij, preostalih 77 pa k »vi{inskemu« tipu. Glavna ugotovitev, ki jo kaè preglednica 11, velja za vsa tri izbrana obmo~ja. V obdobju med letoma 1998 in 2000, na katerega se nana{a na{ sinteti~ni kazalnik rodnosti, je bila rodnost prebivalstva v gri~evnato-hribovitih obmo~jih vi{ja kot v ravninsko-dolinskih obmo~jih. Aproksimativna rodnost je bila v vi{inskem obmo~ju Prekmurja za {estino, v UE Domàle za tretjino, v Zasavju pa za ve~ kot dve petini vi{ja kot v niìnskem obmo~ju. Velikost razlik je verjetno odvisna tudi od reliefne energije, ki je v Zasavju najvi{ja, v Prekmurju pa najnìja. To pa nima nobene zveze s precej raz{irjenim lai~nim mnenjem, da je za hribovite predele zna~ilna nizka rodnost (Barbi~ 1993): na podlagi ugotovljenih razlik lahko vsaj z vidika na{ih izbranih obmo~ij to mnenje zavrnemo. Preglednica 11: Aproksimativna celotna rodnost med letoma 1998 in 2000 za posamezna obmo~ja glede na relief (Statisti~ni urad Republike Slovenije, statisti~na raziskovanja Prijava rojstva (DEM-1), Prijava smrti (DEM-2), Naravno gibanje. Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena z navedbo vira). obmo~je ravninsko-dolinsko gri~evnato-hribovito absolutna razlika relativna razlika Prekmurje 1,05 1,22 +0,17 +16,2 % Zasavje 1,01 1,44 +0,43 +42,6 % UE Domàle 1,33 1,78 +0,45 +33,8 % Poleg ugotovljenih razlik v rodnosti med posameznimi reliefnimi enotami nas je zanimala tudi statisti~na povezanost med rodnostjo in reliefom. S pomo~jo kriterija (v na{em primeru je kriterij predstavljala celotna rodnost, ki je bila 1,4) smo naselja znotraj vsakega obmo~ja razvrstili v dve skupini. Skupino nìje rodnosti so sestavljala naselja, v katerih celotna rodnost v triletnem povpre~ju obdobja med letoma 1998 in 2000 ni dosegala 1,4. V drugi skupini so bila naselja, ki so ta kriterij dosegala ali presegala. Tako smo dobili 2 × 2 preglednice, s pomo~jo katerih smo izra~unali hi-kvadrat (χ2). Ta je bil v Zasavju (8,436) in v UE Domàle (7,123) statisti~no pomemben pri manj kot enoodstotnem tveganju. V Prekmurju (3,202) pa bi tvegali nekaj ve~ kot 5 odstotkov, kar pomeni preveliko tveganje za zavrnitev hipoteze neodvisnosti. Stanje se v Prekmurju obrne, ~e priklju~imo Dolgova{ke Gorice h gri~evju. V tem primeru pod enakimi drugimi pogoji hi-kvadrat doseè 4,211, kar pomeni statisti~no pomembnost pri manj kot petodstotnem tveganju. V tem primeru lahko hipotezo o neodvisnosti spremenljivk zavrnemo. To poenostavljeno pomeni, da sta raven rodnosti v danem naselju in obmo~je (reliefna enota), kjer se to naselje nahaja, medsebojno odvisna. Jakost odvisnosti lahko jasneje ponazorimo s korigiranim Pearsonovim koeficientom kontingence (C ), ki omogo~a tudi primerjavo med obmo~ji (Sagadin 1992, 351). c V Prekmurju (ob vklju~itvi Dolgova{kih Goric v »vi{insko« obmo~je) je C 0,219, v UE Domàle 0,311 c in v Zasavju 0,420. Predznak korigiranemu Pearsonovemu koeficientu kontingence dolo~imo na podlagi poznavanja podatkov v razpredelnici. Ker smo è poprej pokazali, da je povpre~na aproksimativna celotna rodnost vi{ja v »vi{inskem« obmo~ju, je torej smer povezave pozitivna. Ali druga~e povedano, znotraj izbranih obmo~ij je rodnost vi{ja v »vi{jem« obmo~ju. Vidimo, da gre za znatno pozitivno odvisnost na vseh obmo~jih, {e posebej v Zasavju. 103 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Seveda reliefa kot geografskega faktorja rodnostnega obna{anja ne gre jemati izolirano od ostalih, temve~ zopet dialekti~no kot vse ostale. To pomeni, da moramo biti v kontekstu preu~evanja rodnostnega obna{anja pozorni na vse spremembe v pokrajini, ki so lahko posledica razli~nega reliefa (Poè{ 1993). V mislih imamo predvsem vlogo reliefa v morfologiji in fizionomiji naselij, v razvoju prometnega omrè- ja in infrastrukturne opremljenosti ter s tem povezane perifernosti tako v smislu fizi~ne dostopnosti kot v smislu raz{irjanja informacij oziroma vztrajanja tradicionalnih struktur v povezavi s splo{nim razvojem rodnosti. Industrializacija, urbanizacija, modernizacija in drugi z njimi povezani procesi so temeljni element sodobnih teorij prebivalstva, ki v njih vidijo glavne proìlce sprememb v rodnostnem obna{anju prebivalstva (na primer Oppenheim Mason 1997; Natek 1993). Ti procesi pa so se {irili ravno iz àri{~, katerih lokacijo je poleg razmer splo{ne zmònosti preìvetja v najve~ji meri predisponiral ravno relief. Iz tega lahko izpeljemo, da ima v determinaciji rodnosti relief vlogo sinteti~nega pokazatelja, ki v sebi zdruùje vrsto delnih dejavnikov. Vloga reliefa in njegovih implikacij s tem {e zdale~ ni iz~rpana: sluì lahko kot osnova za nadaljnje raziskovanje posredne vloge reliefa pri rodnostnem obna{anju prebivalstva. 4.2 ANALIZA REZULTATOV ANKETE Vsi omenjeni in {e nekateri drugi kazalniki v resnici ne povedo ni~ o tem, zakaj se je rodnostno obna- {anje spremenilo. Za odgovor na to vpra{anje se moramo zate~i k drugim metodam. Ena od takih je globinska anketa, ki smo jo izbrali tudi mi. Ko govorimo o anketi kot globinski, mislimo predvsem na podatke, ki smo jih zbrali na ta na~in, vendar jih uradna statistika ne zbira. Gre torej za natan~nej{i »pretres« nekega prebivalstva, kajti za opredelitev rodnostnega obna{anja potrebujemo bistveno ve~ podatkov, kot jih je mogo~e dobiti prek uradnih statisti~nih virov. Na dana{nje obna{anje prebivalstva oziroma posameznika znotraj njega ima najve~ji vpliv osebna zgodovina posameznika. To je sistem preteklih oja~itev (Skinner 1965, 1974 in 1995), o katerih smo è govorili v teoreti~nih podlagah. Da bi spoznali zgodovino posameznikovega obna{anja na dolo~enem podro~ju, potrebujemo najprej kronologijo pomembnih dogodkov, ki so pripeljali do dana{njega stanja. Za kaj takega torej rabimo anketo. O sestavi anketnega vpra{alnika smo è nekaj povedali, predstavili pa smo tudi uporabljeni anketni vpra{alnik. Ker vsa zastavljena vpra{anja po pomembnosti niso bila enaka, se bomo posvetili le najpomembnej{im izsledkom ankete. Anketo, ki se je nana{ala na oba star{a, smo za~eli z osnovnimi podatki o kraju in ulici prebivanja. Ulica nas je zanimala seveda le v naseljih z uli~nim sistemom, in sicer zaradi mogo~e »segregacije« znotraj naselij, ki bi jo razkrilo razli~no rodnostno obna{anje. Vsekakor je bila anketa anonimna, ker nas ni zanimalo ime anketiranega, pa~ pa zgolj demogeografske implikacije razli~nega rodnostnega obna{anja. Prek anketnih vpra{anj, ki so se nana{ala na demografsko in {ir{o drùbenoekonomsko sestavo izbranega prebivalstva, smo èleli opredeliti vlogo posameznih dejavnikov, ki izhajajo iz omenjenih struktur. Pomemben del ankete je predstavljala skupina vpra{anj, ki so se nana{ala na psiholo{ko skupino dejavnikov. Tudi ta skupina dejavnikov je ozko povezana z drugimi dejavniki in s prostorom, v katerem deluje. Vpra{anja tega sklopa, ki so se nana{ala na mnenjsko in vrednostno orientacijo anketiranih, so sluìla kot okvir za razumevanje vloge okolja pri oblikovanju rodnostnega obna{anja. Pomen tega sklopa je velikega pomena, saj je tovrstnih podatkov sicer na voljo malo ali ni~. Sklopi vpra{anj niso bili popolnoma lo~eni med seboj zaradi kontrolnih vpra{anj in zato, da se koncentracija anketirancev ohranja na ~im vi{ji ravni. Vpra{alnik je namre~ precej dolg in vsebinsko zahteven, ~eprav smo èleli vpra{anja zastaviti na ~im razumljivej{i in enostavnej{i na~in. Nekaj pilotnih vpra{alnikov smo razdelili predhodno, da bi ugotovili ~as izpolnjevanja in ustreznost ter razumljivost vpra{anj. ^as izpolnjevanja se je gibal med 20 in 30 minutami, pilotni vpra{alniki pa so terjali nekaj manj{ih sprememb predvsem pri formulacijah vpra{anj, ki smo jih pri kon~ni verziji vpra- {alnika tudi upo{tevali. Prvotni vpra{alnik je bil {e nekoliko dalj{i, a smo se odlo~ili za obojestranski tisk in skr~enje na tri liste A4-formata. 104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Z anketo pridobljene podatke smo razvrstili po skupinah posameznih struktur prebivalstva in jih primerjali po izbranih obmo~jih in s statisti~nimi podatki, ki smo jih obravnavali v prej{njem poglavju. Vsi podatki sicer niso povsem primerljivi, bodisi zaradi same narave zbiranja bodisi zato, ker statisti~nih podatkov na dolo~enem podro~ju sploh ni. 4.2.1 DEMOGRAFSKA STRUKTURA ANKETIRANIH Osnovno demografsko strukturo za posamezna obmo~ja bomo prikazali z opisnimi in zbirnimi statistikami. Dodali smo podatke, ki so po na{em mnenju pomembno merilo rodnostnega obna{anja. Ne bomo se ustavili zgolj ob osnovnih demografskih strukturah, pa~ pa bomo sku{ali v ~im ve~ji meri v prikaze vklju~iti tudi rezultate rodnostnega obna{anja. 4.2.1.1 ZNA^ILNOSTI ANKETIRANIH PO STAROSTI IN SPOLU Preglednica 12 predstavlja spisek okraj{av in celih imen obravnavanih spremenljivk. Preglednica 13 prikazuje skrajne in srednje vrednosti po posameznih znakih anketiranega prebivalstva. Omenjeni preglednici poleg demografskih znakov prikazujeta tudi nekatere mnenjske rubrike, ki sluìjo za primerjavo z dejanskimi vrednostmi. Preglednica 12: Spisek izbranih spremenljivk v anketi (Anketa 06/2001). spremenljivka razlage okraj{av OBM obmo~je: (1) Prekmurje, (2) Zasavje, (3) UE Domàle STARM leto rojstva partnerja (anketiranega) STAR@ leto rojstva partnerice (anketiranke) GENRAZMO generacijska razlika v letih med partnerjem in njegovim o~etom GENRAZMM generacijska razlika v letih med partnerjem in njegovo materjo GENRAZ@O generacijska razlika v letih med partnerico in njenim o~etom GENRAZ@M generacijska razlika v letih med partnerico in njeno materjo [T_OMD {tevilo otrok v druìni, iz katere izhaja partner [T_O@D {tevilo otrok v druìni, iz katere izhaja partnerica [T_D^ {tevilo druìnskih ~lanov v sedanji druìni sk_{t_otr skupno {tevilo otrok PROTOGEN protogenezi~ni interval intergen1 prvi intergenezi~ni interval intergen2 drugi intergenezi~ni interval intergen3 tretji intergenezi~ni interval intergen4 ~etrti intergenezi~ni interval STMROJ1O starost partnerja ob rojstvu prvega otroka PST@ROJO povpre~na starost partnerice ob rojstvu otrok PSTMROJO povpre~na starost partnerja ob rojstvu otrok NAJSTMM najprimernej{a starost mo{kega za star{evstvo po mnenju partnerja NAJST@M najprimernej{a starost ènske za star{evstvo po mnenju partnerice NAJSTM@ najprimernej{a starost mo{kega za star{evstvo po mnenju partnerja NAJST@@ najprimernej{a starost ènske za star{evstvo po mnenju partnerice ASP_OTRM èleno {tevilo otrok partnerja preden je postal o~e ASP_OTR@ èleno {tevilo otrok partnerice preden je postala mati MOD[TOTM moderno {tevilo otrok po mnenju partnerja MOD[TOT@ moderno {tevilo otrok po mnenju partnerice 105 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Preglednica 13: Izbrane opisne statistike za Prekmurje, Zasavje in UE Domàle (Anketa 06/2001). {tevilo minimum maksimum aritmeti~na sredina standardni odklon Prekmurje OBM 687 1,00 1,00 1,0000 0,0000 STARM 580 1944,00 1975,00 1964,4431 5,2008 STAR@ 615 1949,00 1976,00 1967,3561 4,7592 GENRAZMO 499 17,00 56,00 29,8036 6,3857 GENRAZMM 504 14,00 45,00 26,1964 5,7564 GENRAZ@O 557 15,00 54,00 30,2442 6,6691 GENRAZ@M 567 14,00 46,00 26,6402 5,9563 [T_OMD 592 1,00 12,00 2,9578 1,7413 [T_O@D 650 1,00 14,00 2,8908 1,5530 [T_D^ 680 2,00 12,00 3,9221 0,9089 sk_{t_otr 681 1,00 10,00 2,0000 0,8506 PROTOGEN 533 15,00 40,00 23,3340 3,5811 intergen1 438 0,00 17,00 3,9132 2,6637 intergen2 90 0,00 21,00 4,6667 3,6994 intergen3 18 0,00 12,00 4,0000 3,3955 intergen4 6 2,00 8,00 4,8333 2,0412 STMROJ1O 502 17,00 44,00 26,1853 4,1044 PST@ROJO 533 17,50 40,00 25,2455 3,5680 PSTMROJO 502 19,00 44,00 28,1460 4,0996 NAJSTMM 554 19,00 40,00 26,3087 2,6605 NAJST@M 491 18,00 35,00 23,7495 2,5999 NAJSTM@ 546 18,00 35,00 26,4231 2,8521 NAJST@@ 570 15,00 31,00 23,9351 2,5688 ASP_OTRM 585 0,00 10,00 2,2239 1,2048 ASP_OTR@ 657 0,00 10,00 2,1096 0,9691 MOD[TOTM 562 0,00 6,00 1,8701 0,8606 MOD[TOT@ 628 0,00 6,00 1,9156 0,8700 Zasavje OBM 252 2,00 2,00 2,0000 0,0000 STARM 230 1938,00 1974,00 1963,9913 5,1067 STAR@ 241 1952,00 1977,00 1967,1826 4,6494 GENRAZMO 176 15,00 55,00 29,3864 6,5873 GENRAZMM 183 14,00 43,00 25,7213 6,6294 GENRAZ@O 207 17,00 53,00 28,3527 5,6814 GENRAZ@M 212 15,00 45,00 25,1604 5,8182 [T_OMD 226 1,00 11,00 3,1283 2,0147 [T_O@D 246 1,00 10,00 2,8333 1,6711 [T_D^ 252 2,00 6,00 3,8889 0,6940 sk_{t_otr 252 1,00 4,00 1,9405 0,6440 PROTOGEN 219 16,00 37,00 22,6895 3,8006 intergen1 174 0,00 12,00 5,0517 2,5923 intergen2 25 1,00 15,00 6,0400 3,8996 intergen3 7 1,00 10,00 2,8571 3,2878 intergen4 STMROJ1O 204 19,00 50,00 26,3676 4,7205 PST@ROJO 219 18,00 38,67 24,9768 3,7471 PSTMROJO 208 18,00 52,50 28,3706 4,7031 106 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 {tevilo minimum maksimum aritmeti~na sredina standardni odklon NAJSTMM 219 19,00 40,00 26,5525 3,1391 NAJST@M 211 18,00 35,00 24,0758 2,8923 NAJSTM@ 224 19,00 35,00 26,2455 3,0815 NAJST@@ 219 18,00 30,00 24,0731 2,6980 ASP_OTRM 212 0,00 9,00 2,3160 1,2312 ASP_OTR@ 239 0,00 5,00 2,2092 0,8340 MOD[TOTM 217 0,00 6,00 2,0783 1,0312 MOD[TOT@ 239 0,00 5,00 2,0502 0,8873 UE Domàle OBM 240 3,00 3,00 3,0000 0,0000 STARM 203 1941,00 1974,00 1964,0591 5,6108 STAR@ 217 1950,00 1976,00 1966,3825 5,0457 GENRAZMO 172 18,00 58,00 30,1047 6,1749 GENRAZMM 178 15,00 46,00 26,6573 6,0123 GENRAZ@O 193 18,00 56,00 29,7876 7,0527 GENRAZ@M 194 16,00 42,00 25,8711 5,4885 [T_OMD 210 1,00 11,00 2,9143 1,6434 [T_O@D 228 1,00 11,00 2,8947 1,4412 [T_D^ 238 2,00 8,00 4,1513 0,8967 sk_{t_otr 237 1,00 6,00 2,2447 0,8280 PROTOGEN 192 17,00 37,00 23,8021 3,6614 intergen1 174 0,00 14,00 3,7241 2,4147 intergen2 59 0,00 14,00 4,0508 2,9150 intergen3 14 0,00 13,00 4,8571 3,5487 intergen4 4 0,00 11,00 3,5000 5,0662 STMROJ1O 179 19,00 41,00 26,1229 4,1430 PST@ROJO 192 19,00 37,00 26,1313 3,3897 PSTMROJO 179 21,00 42,50 28,4336 4,1622 NAJSTMM 201 0,00 10,00 2,4080 1,0829 NAJST@M 226 0,00 10,00 2,4867 0,9808 NAJSTM@ 198 18,00 36,00 26,8788 2,8615 NAJST@@ 171 18,00 35,00 24,4854 2,8020 ASP_OTRM 209 18,00 38,00 26,9330 3,0908 ASP_OTR@ 207 19,00 35,00 24,8696 2,7069 MOD[TOTM 194 0,00 5,00 2,0052 0,9948 MOD[TOT@ 220 0,00 5,00 2,0818 0,8668 Na podlagi podatkov v preglednicah lahko po obmo~jih primerjamo anketirano prebivalstvo. Na{i anketiranci predstavljajo populacijo star{ev prvo{olcev osemletne osnovne {ole v {olskem letu 2000/2001. Povpre~no starost anketiranih smo izrazili z letnico rojstva. Ta je pri mo{kih skoraj enaka v Zasavju in UE Domàle (1964), v Prekmurju pa je za slabega pol leta vi{ja, torej je prebivalstvo rahlo mlaj{e. Pri ènskah je razlika ve~ja in dosega skoraj eno leto. Najmlaj{e so anketiranke v Prekmurju, le nekoliko starej{e so v Zasavju. Sicer je povpre~na razlika v starosti med mo{kimi in ènskami najnìja v UE Dom- àle (2,3 leta), v Prekmurju je nekaj manj{a od treh let, v Zasavju pa 3,2 leta. ^e te vrednosti primerjamo z generacijo njihovih star{ev, so razlike med star{ema nekoliko ve~je. Na vseh treh obmo~jih se gibljejo med 3,2 in 3,9 leti. Po na{em mnenju je z vidika izbiranja prave starosti (kolikor je to mogo~e) za star{evstvo anketirancev pomembna starost njihovih star{ev. Videti je, da so si te starosti podobne, nekoliko nìje so le v Zasavju. Sicer pa je opaziti tendenco zmanj{evanja 107 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ starostnih razlik med partnerjema, ~e opazujemo njih, njihove star{e in mnenja o najprimernej{i starosti za star{evstvo. Opazimo lahko tudi to, da najprimernej{o starost najvi{je postavljajo anketiranci z domàlskega, s tem da je tam tudi povpre~na starostna razlika med spoloma najmanj{a – tako tista, ki jo dolo~ita anketirana znotraj izbora, kot tista med izborom obeh. Razlike v primerjavi s Prekmurjem so tudi tu okrog enega leta, Zasavje pa je po vrednostih nekje na polovici med njima. Mo{ki v povpre~- ju postavljajo vi{je razlike med spoloma, vendar tudi ènske po starosti na prvo mesto postavljajo mo{ke. To je zanimiv model o~itno ne povsem preseènega gledanja, da mora biti mo{ki kot glava druìne starej{i (Boh 1988; ^erni~ Isteni~ 1998). Pregled spolne strukture anketiranih je pokazal, da so na vseh treh obmo~jih veliko ve~ino anketnih vpra{alnikov izpolnili v druìnah, kjer sta prisotna oba star{a. To je tudi razumljivo, saj je bila anketa namenjena obema star{ema, ~e sta bila seveda prisotna v druìni. Delè druìn, v katerih sta prisotna oba star{a, je bil 92,0 % v Prekmurju, 94,8 % v Zasavju in 90,8 % v UE Domàle. Preostanek so predstavljale samohranilske druìne, katerih veliko ve~ino vodijo ènske. Delè mo{kih vodij samohranilskih druìn se giblje od 18,2 % v UE Domàle in 16,7 % v Prekmurju do 7,7 % v Zasavju. Povr{na primerjava obmo~ij pokaè, da vi{ji kot je odstotek samohranilskih druìn, vi{ji je tudi delè samohranilcev. Vendar je to lahko zgolj slu~ajno, saj ni nujno, da bi bilo tam, kjer je samohranilskih druìn malo, med njimi avtomati~no ve~ samohranilk. Gotovo pa gre za zanimivo vpra{anje za bolj poglobljeno analizo, ki bi morda v nekaterih okoljih lahko pokazala na manj{o socialno sprejemljivost samohranilskih druìn ter {e posebej samohranilcev znotraj druìn tega tipa. Spolna struktura anketiranih se zaradi samohranilskih druìn torej nagiba na ènsko stran, saj je v Prekmurju 678 ènsk proti 641 mo{kim (koeficient feminitete 1,058), v Zasavju 251 ènsk proti 240 mo{kim (koeficient feminitete 1,046) in v UE Domàle 236 ènsk proti 222 mo{kim (koeficient feminitete 1,063). 4.2.1.2 [tevilo otrok anketiranih star{ev Anketni podatki kaèjo, da je na vseh treh obmo~jih ustaljen model druìne z dvema otrokoma. Odstopanja so v tem pogledu majhna. Povpre~no {tevilo otrok na druìno v anketnem primeru lahko prevedemo v povpre~no kon~no potomstvo v danem ~asovnem trenutku. Ta podatek je priblièn, saj mlaj{e generacije {e niso zaklju~ile z rojevanjem. Najnìje (v ~asu anketiranja) povpre~no kon~no potomstvo smo zabeleìli v Zasavju (1,94), sledi Prekmurje z natan~no dvema otrokoma na druìno oziroma na eno ènsko anketirane populacije ter UE Domàle z najvi{jo vrednostjo (2,24). Razlike so kar precej{nje, a manj{e kot kaèjo podatki aproksimativne celotne rodnosti. V na{em primeru je na domàlskem obmo~- ju kon~no potomstvo za 15,5 % vi{je kot v Zasavju, vendar je pri tem treba opozoriti na tri stvari: prvi~, 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 kon~na rodnost 1,5 1,0 0,5 0,0 1951 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 neznano Slika 42: Kon~na rodnost generacij anketirank generacije anketirank v Prekmurju (Podatki ankete 06/2001). 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 5,0 5,0 4,5 4,5 4,0 4,0 3,5 3,5 3,0 3,0 2,5 2,5 2,0 2,0 kon~na rodnost kon~na rodnost 1,5 1,5 1,0 1,0 0,5 0,5 0,0 0,0 1951 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1951 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 neznano neznano generacije anketirank generacije anketirank Slika 43: Kon~na rodnost generacij anketirank Slika 44: Kon~na rodnost generacij anketirank v Zasavju (Podatki ankete 06/2001). v UE Domàle (Podatki ankete 06/2001). zajeti so le anketiranci z otroki, drugi~, vrednosti aproksimativne celotne rodnosti se nana{ajo na druga~no obdobje (1998–2000) v primerjavi z generacijo otrok anketiranih, in tretji~, kon~no potomstvo in celotna rodnost zaradi na~ina izra~unavanja nista povsem primerljiva. Sicer je razlika pri~akovana, saj so podatki celotne rodnosti za zadnje desetletje nekoliko podcenjeni, ni pa povsem jasno, za koliko. ^e bi dobljene vrednosti kon~nega potomstva obteìli z deleèm ènsk, ki znotraj rodne populacije nimajo otrok (priblìno 30,5 %, po: Koùh-Novak et al. 1998, 90), bi imelo obmo~je UE Domàle v povpre~ju le {e 1,55 otroka na druìno (ènsko), Prekmurje bi imelo 1,38, Zasavje pa 1,34. Te vrednosti so vi{- je od letnega pre~nega preseka zaradi longitudinalnega zajemanja podatkov, hkrati pa so nìje od povpre~nega kon~nega potomstva ènsk na za~etku devetdesetih let 20. stoletja (1,76, po: [ircelj 1998), ker niso zajete le generacije, ki so s svojim rodnostnim obna{anjem zaklju~ile. V na{em primeru smo zajeli vse v anketo vklju~ene druìne in ènske ne glede na starost. Tako so na povpre~je vplivale starej{e generacije z nekoliko vi{jo rodnostjo in pa mlaj{e, katerih rodno obdobje se {e ni zaklju~ilo, a je pri njih rodnost po vseh kazalnikih manj{a (na primer Koùh-Novak et al. 1998). To lahko pokaèmo s pomo~jo slik 42 do 44, ki prikazujejo distribucijo ènsk po generacijah in njihovo kon~no potomstvo (kon~no rodnost). S slik je razvidno, da se kon~na rodnost razli~no razporeja po obmo~jih. Na Domàlskem imajo prakti~no vse anketirane generacije po letu 1960 prakti~no zadostno potomstvo za lastno enostavno reprodukcijo. Opazen je tudi dvig kon~ne rodnosti v generacijah s konca {estedetih let in za~etka sedemdesetih let prej{njega stoletja. To pomeni, da so te generacije (brez ènsk, ki {e niso rodile) prej in v kraj{em ~asu dosegle raven enostavne reprodukcije. V drugih dveh obmo~jih so procesi druga~ni. V Prekmurju je opazen trend zmanj{evanja kon~ne rodnosti. Ta trend je {e bolj izrazit v Zasavju, kjer generacije s konca {estdesetih let in za~etka sedemdesetih precej zaostajajo za enostavno reprodukcijo. Razloge za tako stanje lahko i{~emo bodisi v zniàni kon~ni rodnosti bodisi v odlaganju rojevanja v vi{je starosti. Primerjava med obmo~ji kaè, da so mlaj{e generacije tistih ènsk, ki so rodile, na Domàlskem è dosegle samoobnovitveni nivo, kar za Prekmurje ne velja, {e posebej pa ne za Zasavje. Bolj pregledno stanje dobimo, ~e opredelimo kon~no rodnost po generacijah. Na preglednici 14 so generacije zdruène v petletne skupine. Vidimo lahko, da obstaja trend zmanj{evanja kon~ne rodnosti v vseh treh obmo~jih, najbolj »stabilno« pa je stanje v UE Domàle. Zasavje in Prekmurje sta si pravzaprav podobna, ~eprav je v slednjem rodnost mlaj{ih generacij trenutno na nekoliko vi{ji ravni. Podatki so zanesljivej{i za rubrike s frekvenco 30 ali ve~. Ob tem moramo upo{tevati, da se pri mlaj{ih generacijah rodnost {e zdale~ ni kon~ala. ^e pa vzamemo kot normo druìno z dvema otrokoma, ki ju 109 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ mati v Sloveniji rodi v povpre~ju do 28. leta, vidimo, da se efektivno rodno obdobje kon~a precej pred 49. letom – pogosto è do 35. leta (Koùh-Novak et al. 1998, 40). O tem se lahko prepri~amo, ~e primerjamo starostno-specifi~ne stopnje rodnosti, o katerih smo è govorili. Preglednica 14: Kon~na rodnost po petletnih generacijah izbranih obmo~ij (Anketa 06/2001; * – podatek se nana{a na generacije 1975–1977). obmo~je Prekmurje Zasavje UE Domàle generacije {tevilo kon~na rodnost {tevilo kon~na rodnost {tevilo kon~na rodnost 1950–1954 8 2,88 1 4,00 7 4,00 1955–1959 32 3,00 13 2,62 14 2,71 1960–1964 118 2,14 55 2,15 38 2,16 1965–1969 236 2,00 77 2,16 104 2,13 1970–1974 198 1,73 81 1,72 50 2,20 1975–1976 22 1,86 4* 1,75* 4 2,00 Povpre~no {tevilo otrok, ki so jih v ~asu anketiranja imeli anketirani oziroma anketirane, lahko prikaè- mo tudi po petletnih starostnih skupinah (preglednica 15). Razlike glede na preglednico 14 se pojavijo zaradi razli~ne uvrstitve anketirancev v posamezne starostne skupine v primerjavi z generacijskimi skupinami. ^e èlimo ugotoviti, kolik{no je bilo kon~no potomstvo po petletnih starostnih skupinah anketirank, moramo poznati tudi deleè ènsk, ki niso imele otrok. V literaturi je o teh deleìh mogo~e zaslediti nekaj podatkov. Koùh-Novakova s sodelavkami (1998) navaja za starostne skupine 25–29, 30–34, 35–39 in 40–44 let 18,0%, 6,9%, 3,5% in 2,6% ènsk, ki ({e) niso rodile. Na podlagi omenjenih deleèv, ki so povpre~je za Slovenijo, lahko pod predpostavko o podobnih razmerjih na izbranih obmo~jih izra~unamo kon~no potomstvo. Preglednica 16 kaè, da se pravzaprav na vseh treh obmo~jih generacije obnovijo è po 35–39 letu. Obenem lahko opazimo, da so na Domàlskem razlike med skupinami najmanj{e in da se è skupina 30–34 zelo priblià samoobnovi. V Prekmurju in {e bolj v Zasavju sta mlaj{i starostni skupini od tega cilja bolj oddaljeni, s tem da najstarej{a skupina v obeh obmo~jih presega domàlsko obmo~je. Torej smo v Prekmurju in Zasavju pri~a bistveno ve~jim spremembam rodnostnega obna{anja kakor na Domàlskem. Te spremembe, ki so povezane na eni strani z odlaganjem rojstev, na drugi strani pa verjetno tudi s kr~enjem povpre~nega {tevila otrok, so temeljni vzrok za naglo slab{anje starostne strukture in posledi~nega staranja prebivalstva – ~e odmislimo {kodo, ki jo je è pred letom 1991 v Prekmurju naredilo izseljevanje pretèno aktivnega kontingenta. Za domàlsko obmo~je pa lahko tudi na podlagi iste preglednice potrdimo, da potekata vzporedna procesa odlaganja prvega rojstva in ~asovnega koncentriranja ostalih rojstev. O starostni strukturi in rodnosti star{ev, ki niso odgovorili na anketo, lahko sklepamo posredno. Ena od poti je tudi s primerjavo podatkov uradne vitalne statistike o rodnosti po starosti mater po posameznih letih s podatki ankete za ustrezna leta. Ker je ve~ina otrok anketiranih star{ev rojenih v letu 1993, smo za primerjavo izbrali to leto. Primerjavo smo izvedli tako, da smo primerjali deleè rojenih leta 1993 po petletnih starostnih skupinah njihovih mater po podatkih vitalne statistike in anketnih podatkih. Na podlagi deleà, ki ga je posamezna petletna starostna skupina mater v anketi dosegla v primerjavi s petletnimi starostnimi skupinami mater po podatkih uradne statistike, smo ocenili starostno-specifi~ne stopnje rodnosti anketiranih ènsk. Anketne in statisti~ne podatke bi lahko primerjali tudi zgolj po deleìh, ki so jih prispevale posamezne petletne starostne skupine mater znotraj {tevila rojenih leta 1993. Primerjali smo tudi celotno rodnost anketiranih ènsk v letu 1993 in celotno rodnost istega leta, izra- ~unano na podlagi uradnih statisti~nih podatkov o starosti mater ob rojstvu otroka. Celotno rodnost smo izra~unali po metodi se{tevka starostno-specifi~nih stopenj rodnosti. 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Preglednica 15: Povpre~no {tevilo otrok v druìnah po petletnih starostnih skupinah anketiranih v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle (Anketa 06/2001). starostna skupina {tevilo povpre~no {tevilo otrok delè v % Prekmurje mo{ki 25–29 29 1,72 5,0 30–34 204 1,89 35,2 35–39 184 1,98 31,7 40–44 123 2,10 21,2 45–49 28 2,61 4,8 50–54 10 2,90 1,7 55–59 2 6,00 0,3 skupaj 580 2,02 100,0 ènske 25–29 121 1,72 19,7 30–34 265 1,88 43,1 35–39 161 2,13 26,2 40–44 55 2,57 8,9 45–49 9 3,00 1,5 50–54 4 2,75 0,7 skupaj 615 2,00 100,0 Zasavje mo{ki 25–29 8 1,75 3,5 30–34 68 1,69 29,6 35–39 96 2,01 41,7 40–44 40 2,20 17,4 45–49 12 2,00 5,2 50–54 5 2,20 2,2 55–59 1 2,00 0,4 skupaj 230 1,94 100,0 ènske 20–24 1 3,00 0,4 25–29 47 1,70 19,5 30–34 94 1,78 39,0 35–39 68 2,12 28,2 40–44 27 2,26 11,2 45–49 4 3,25 1,7 skupaj 241 1,94 100,0 UE Domàle mo{ki 30–34 8 2,13 3,9 35–39 60 2,13 29,6 40–44 91 2,22 44,8 45–49 25 2,32 12,3 50–54 11 2,45 5,4 55–59 5 4,00 2,5 60–64 3 3,00 1,5 skupaj 203 2,27 100,0 ènske 30–34 31 2,10 14,3 35–39 87 2,21 40,1 40–44 70 2,12 32,3 45–49 16 2,50 7,4 50–54 10 3,10 4,6 55–59 3 3,67 1,4 skupaj 217 2,25 100,0 111 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Preglednica 16: Ocena kon~nega potomstva v naj{tevil~nej{ih starostnih skupinah po izbranih obmo~jih (Anketa 06/2001; Koùh-Novak et al. 1998). starostne skupine Prekmurje Zasavje UE Domàle 25–29 1,41 1,39 – 30–34 1,75 1,66 1,96 35–39 2,06 2,05 2,13 40–44 2,50 2,20 2,06 Primerjava, ki smo jo izvedli za vsa tri v raziskavi obravnavana obmo~ja, je pokazala, da je sicer nekaj razlik v zastopanosti po starostnih skupinah, pri primerjavi celotne rodnosti pa razlik skorajda ni. Na tej podlagi lahko sklepamo, da ni velikih starostnih razlik med star{i, ki so oziroma niso odgovarja-li na anketni vpra{alnik. Seveda lahko na razlike v starostni strukturi vplivajo tudi migracije. Tèko pa kar koli sklepamo o razlikah v izobrazbeni strukturi med obema skupinama star{ev, ker takih podatkov nimamo. Preglednica 17: Primerjava starostno-specifi~nih stopenj rodnosti in celotne rodnosti med uradnimi statisti~nimi podatki za leto 1993 in anketnimi podatki, prirejenimi za isto leto (Neobjavljeni podatki SURS; Anketa 06/2001; opomba: zaradi ve~je preglednosti vrednosti za celotno rodnost nismo delili s 1000). uradni statisti~ni podatki / celotna podatki ankete* rodnost starostno-specifi~ne stopnje rodnosti 15–19 20–24 25–29 30–34 35–39 40–44 45–49 Prekmurje 1317,07 25,31 109,56 81,62 36,91 8,34 1,67 0,00 Prekmurje (anketa*) 1321,24 12,31 96,63 103,59 38,98 10,25 2,48 0,00 Zasavje 1245,32 18,71 96,28 87,36 37,21 7,79 1,71 0,00 Zasavje (anketa*) 1261,94 15,38 115,01 71,45 42,28 6,99 1,28 0,00 UE Domàle 1389,62 12,18 88,75 108,57 46,89 17,66 3,87 0,00 UE Domàle (anketa*) 1388,78 11,23 84,80 113,71 49,62 11,70 6,69 0,00 4.2.1.3 Izbrane zna~ilnosti rodnostnega obna{anja anketiranih V tem poglavju bomo na kratko opredelili glavne zna~ilnosti obna{anja anketiranih v povezavi z rodnostjo. ^e se vrnemo k preglednici 13, lahko vidimo, da je bila povpre~na dolìna protogenezi~nega intervala od 22,7 v Zasavju, 23,3 v Prekmurju do 23,8 let v UE Domàle. Protogenezi~ni interval pomeni starost ènske ob rojstvu prvega otroka. Kar pomembno razliko kaè med Zasavjem in UE Domàle. Navadno je kraj{i pri prebivalstvih z nìjo povpre~no izobrazbo, kar sicer drì za Zasavje v primerjavi z UE Domàle, ne drì pa v primerjavi s Prekmurjem, ki ima podobno povpre~no izobrazbo, a dalj{i protogenezi~ni interval. Na drugi strani je bila starost mo{kega ob rojstvu prvega otroka v vseh treh obmo~jih nekaj nad 26 leti. Med intergenezi~nimi intervali so razlike med obmo~ji ve~je. V Prekmurju in UE Domàle je povpre~ni prvi intergenezi~ni interval nekaj manj kot 4 leta, v Zasavju pa presega 5 let. Drugi intergenezi~ni interval je dalj{i od prvega za dobre pol leta v Prekmurju, v Zasavju za eno leto, v UE Domàle pa je priblìno enak kot prvi. To opozarja na precej{nje razlike med obmo~ji pri tempiranju in na~rtovanju {tevila otrok. Nadaljnji intergenezi~ni intervali za nas niso pomembni, ker je ~etrtih rojstev bistveno manj. 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Povpre~na starost ènsk ob rojstvu otroka je med 25 (Zasavje) in 26,1 let (UE Domàle), povpre~- na starost mo{kih pa je bila po obmo~jih dosti bolj podobna, in sicer med 28,1 (Prekmurje) in 28,4 leti (UE Domàle). Preverjali smo tudi, ali se potrjuje v literaturi zastopano stali{~e (na primer Koùh-Novak et al. 1998), da kraj{i kot je protogenezi~ni interval, ve~ja je rodnost ènsk. Na vseh treh obmo~jih to drì, le da korelacija, merjena s Pearsonovim koeficientom korelacije, ni posebno visoka. Giblje se od –0,185 (P < 0,01) v Zasavju in –0,215 (P < 0,001) v Prekmurju do –0,286 (P < 0,001) v UE Domàle in je povsod statisti~no pomembna pri manj kot eno-odstotnem tveganju. Kar zadeva {tevilo otrok anketiranih, nas je zanimalo, v kolik{ni meri se aspiracije predstar{evskega obdobja v ìvljenju realizirajo. Povpre~no {tevilo otrok v druìnah je sicer nekoliko nìje od èlenega. Opazna je razlika med spoloma. Mo{ki si v povpre~ju èlijo ve~ otrok, kot jih potem imajo. To velja za Prekmurje in Zasavje, v UE Domàle pa si ènske v povpre~ju èlijo ve~ otrok. Kljub tem razlikam je v UE Domà- le Pearsonov koeficient korelacije razmeroma visok, pri~akovano vi{ji pa je pri mo{kih (r = +0,320; P < 0,001) kot pri ènskah (r = +0,272; P < 0,001). V Prekmurju sta koeficienta {e vi{ja (0,324 za mo{ke in 0,347 za ènske), podobno razmerje, a nekoliko nìja jakost korelacije, je v Zasavju (M: 0,177; @: 0,326). Za primerjavo povejmo, da Spearmanov koeficient korelacije ranga kaè {e nekoliko vi{je korelacije za vsa obmo~ja. S tem vpra{anjem je povezana tudi zgodovina posameznika. Zveza med {tevilom otrok v partneri~ini druìni in kasnej{im {tevilom njenih otrok je v UE Domàle pozitivna (r = 0,211) in statisti~no pomembna pri enem promilu tveganja. Ko primerjamo stanje pri mo{kih, je povezava {ibkej{a (r = 0,151), a {e vedno statisti~no pomembna pri petodstotnem tveganju. V Prekmurju je obratno (pri mo{kih 0,228; pri ènskah 0,182), prav tako v Zasavju (M: 0,257; @: 0,070), s tem da ugotovljena korelacija pri ènskah statisti~no ni pomembna. Zabeleìmo lahko tudi, da obstaja posebej v Zasavju relativno mo~na pozitivna povezanost (UE Dom- àle: r = 0,190; Prekmurje: 0,204; Zasavje: 0,470) med {tevilom otrok v druìnah, iz katerih izhajata partnerja, kar opozarja na tovrstno homogamijo anketirancev. 4.2.2 [IR[A DRU@BENOEKONOMSKA STRUKTURA ANKETIRANIH V tem poglavju se bomo osredoto~ili na nekatere drùbene, ekonomske in kulturne dejavnike rodnostnega obna{anja, ki jih bomo posku{ali izlu{~iti iz {ir{e drùbenoekonomske strukture anketiranega prebivalstva. 4.2.2.1 Izobrazbena struktura anketiranih Za~eli bomo z izobrazbeno strukturo anketiranih kot eno najpomembnej{ih struktur, ki v veliki meri opredeljuje tako drùbeni kot ekonomski status. @e v prej{njem poglavju smo posku{ali opredeliti vlogo {olske izobrazbe posameznika (ènske) pri oblikovanju rodnostnega obna{anja. Na podlagi uradnih statisti~nih podatkov smo è v predhodnih poglavjih raziskave ugotovili, da je vi{ina izobrazbe negativno povezana z nivojem rodnosti. S pomo~jo anketnih podatkov bomo primerjali stopnjo izobrazbe z doseèno kon~no rodnostjo. Rezultati razkrivajo zanimive spremembe, ki bodo lahko imele daljnosène posledice za razvoj rodnosti. Na slikah 45 in 46 vidimo kon~no rodnost (povpre~no {tevilo otrok v druìnah) anketiranih v Prekmurju. Ko primerjamo stopnjo izobrazbe po spolu, ugotovimo, da se z vi{anjem izobrazbe od 4. stopnje dalje za~ne zvi{evati tudi rodnost. Vendar se rodnost ({tevilo otrok) ne zvi{uje pri obeh spolih enako: pri mo{- kih za~ne nara{~ati {ele s 6. in 7., pri ènskah pa è s 5. stopnjo izobrazbe. To pa ni edina razlika med spoloma. Pri mo{kih se rodnost (mi{ljena je rodnost druìne, kateri neki mo{ki pripada) dvigne nad enostavni reproduktivni nivo (vrednosti 2,1 in ve~), pri ènskah pa vrednosti ne doseèjo 2,0. Iz tega bi lahko sklepali, da je izobrazba tisti faktor, ki z vi{anjem pozitivneje vpliva na mo{ke, saj ènske z dviganjem izobrazbe ne dosegajo enostavne reprodukcije, ki je v dana{njih razmerah dolgoro~ni cilj Slovenije. 113 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 3,5 3,5 3,0 3,0 vilo otrok vilo otrok 2,5 2,5 vpre~no {te 2,0 vpre~no {te 2,0 po po 1,5 1,5 NN 1 2 3 4 5 6 7 NN 1 2 3 4 5 6 7 stopnja izobrazbe mo{kih stopnja izobrazbe mo{kih Slika 45: Povpre~no {tevilo otrok v druìni Slika 46: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede glede na stopnjo izobrazbe mo{kega (o~eta) na izobrazbo ènske (matere) v Prekmurju v Prekmurju (Anketa 06/2001). (Anketa 06/2001). Podrobnej{a analiza razkriva drobec ve~. V splo{nem (za obmo~je Prekmurja) sicer velja prej{nji sklep, ki je izpeljan na temelju vseh zajetih ènsk oziroma mo{kih. ^e pa pogledamo sestavo druìn, vidimo, da dolo~en del (7,9 %) odpade na samohranilske druìne. To pa ni zanemarljivo, {e posebej 4,0 3,5 3,0 neznano 2,5 vilo otrok 1 2 2,0 vpre~no {te 3 po 1,5 4 5 1,0 6 7 0 samohranilske druìne ostale druìne Slika 47: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na izobrazbo mo{kega (o~eta) in tip druìne v Prekmurju (Podatki ankete 06/2001; * – stopnje izobrazbe: 1 – do 3 razredi O[; 2 – 4 do 7 razredov O[; 3 – dokon~ana osemletka; 4 – do triletne S[; 5 – {tiri- do petletne S[; 6 – do triletne vi{je {ole; 7 – tri- do {estletne visoke {ole). 114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 4,0 3,5 3,0 neznano 2,5 vilo otrok 1 2 2,0 3 vpre~no {te po 1,5 4 5 1,0 6 0 7 samohranilske druìne ostale druìne Slika 48: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na izobrazbo ènske (matere) in tip druìne v Prekmurju (Podatki ankete 06/2001; * – stopnje izobrazbe: 1 – do 3 razredi O[; 2 – 4 do 7 razredov O[; 3 – dokon~ana osemletka; 4 – do triletne S[; 5 – {tiri- do petletne S[; 6 – do triletne vi{je {ole; 7 – tri- do {estletne visoke {ole). 4,0 3,5 3,0 2,5 vilo otrok neznano 2 2,0 3 vpre~no {te po 1,5 4 5 1,0 6 0 7 samohranilske druìne ostale druìne Slika 49: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na izobrazbo mo{kega (o~eta) in tip druìne v Zasavju (Podatki ankete 06/2001; * – stopnje izobrazbe: 1 – do 3 razredi O[; 2 – 4 do 7 razredov O[; 3 – dokon~ana osemletka; 4 – do triletne S[; 5 – {tiri- do petletne S[; 6 – do triletne vi{je {ole; 7 – tri- do {estletne visoke {ole). 115 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 4,0 3,5 3,0 2,5 vilo otrok neznano 2 2,0 3 vpre~no {te po 1,5 4 5 1,0 6 0 7 samohranilske druìne ostale druìne Slika 50: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na izobrazbo ènske (matere) in tip druìne v Zasavju (Podatki ankete 06/2001; * – stopnje izobrazbe: 1 – do 3 razredi O[; 2 – 4 do 7 razredov O[; 3 – dokon~ana osemletka; 4 – do triletne S[; 5 – {tiri- do petletne S[; 6 – do triletne vi{je {ole; 7 – tri- do {estletne visoke {ole). 4,0 3,5 3,0 2,5 vilo otrok neznano 2 2,0 3 vpre~no {te po 1,5 4 5 1,0 6 0 7 samohranilske druìne ostale druìne Slika 51: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na izobrazbo mo{kega (o~eta) in tip druìne v UE Domàle (Podatki ankete 06/2001; * – stopnje izobrazbe: 1 – do 3 razredi O[; 2 – 4 do 7 razredov O[; 3 – dokon~ana osemletka; 4 – do triletne S[; 5 – {tiri- do petletne S[; 6 – do triletne vi{je {ole; 7 – tri- do {estletne visoke {ole). 116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 4,0 3,5 3,0 neznano 2,5 vilo otrok 1 2 2,0 vpre~no {te 3 po 1,5 4 5 1,0 6 7 0 samohranilske druìne ostale druìne Slika 52: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na izobrazbo ènske (matere) in tip druìne v UE Domàle (Podatki ankete 06/2001; * – stopnje izobrazbe: 1 – do 3 razredi O[; 2 – 4 do 7 razredov O[; 3 – dokon~ana osemletka; 4 – do triletne S[; 5 – {tiri- do petletne S[; 6 – do triletne vi{je {ole; 7 – tri- do {estletne visoke {ole). ne z vidika, da ta delè v veliki meri predstavljajo ènske. Tu je tudi klju~ za razumevanje problema samo-hranilstva. Pretèni del nosilcev samohranilskih druìn predstavljajo razvezane (lo~ene) osebe, le manj{i del odpade na primere smrti enega od partnerjev. V primerih lo~itev otroci ve~inoma ostanejo z materjo. To seveda vpliva na dolìno obdobja neposredne izpostavljenosti zanositvi, s tem pa na zmanj{evanje celotne rodnosti teh ènsk. Slednje se posledi~no odraà v rodnosti po izobrazbi, ko se onkraj 4. stopnje izobrazbe rodnost ne vi{a po enaki stopnji kot pri mo{kih. ^e izlo~imo vpliv samohranilskih druìn (tako tistih z mo{kimi kot z ènskimi nosilci), postane slika jasnej- {a. Porazdelitev rodnosti po izobrazbi ènsk samohranilk postane precej podobna unimodalni. Celotna rodnost strmo upada z nara{~anjem izobrazbe in je pri 7. stopnji izobrazbe le {e 1,0. V tem tudi ti~i tisti dejavnik, ki vpliva na nekoliko nìje vrednosti rodnosti v celotni populaciji ènsk. Po drugi strani pa v druìnah, kjer sta prisotna oba partnerja, celotna rodnost po stopnji izobrazbe ènsk pri 7. stopnji naraste na nivo enostavne reprodukcije. S tem si postaneta mo{ka in ènska porazdelitev bolj podobni. Sliki 47 in 48 prikazujeta povpre~no {tevilo otrok v druìnah glede na spol in glede na tip druìne (samohranilske druìne) v Prekmurju. V Prekmurju je povezanost med izobrazbo in {tevilom otrok v druìni, merjena s korelacijskim raz-merjem (η), statisti~no pomembna pri manj kot enoodstotnem tveganju tako pri mo{kih kot pri ènskah. Zveza je {e mo~nej{a, ~e izlo~imo vpliv samohranilskih druìn, v obeh primerih pa je vi{ja pri mo{kih. Na drugih dveh obmo~jih so razmere druga~ne. V Zasavju ni statisti~no pomembne povezanosti med izobrazbo in {tevilom otrok v druìni ne glede na spol in tip druìne. V UE Domàle pa statisti~ne zveze ni, kadar {tevilo otrok v druìni primerjamo z izobrazbo mo{kih ne glede na tip druìne, zato pa obstaja pri manj kot petodstotnem tveganju statisti~no pomembna zveza med {tevilom otrok v druìni in izobrazbo ènsk ne glede na tip druìne. Ker gre v vseh primerih za krivulj~ne odvisnosti (kar lahko ugotovimo tudi s pomo~jo diagrama razpr{itve), smo za ugotavljanje povezanosti uporabili korelacijsko 117 118 Deja Preglednica 18: Povpre~no {tevilo otrok anketiranih ènsk (brez samohranilk) glede na starost in najvi{jo stopnjo dokon~ane izobrazbe v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle (Anketa 06/2001). vniki pod 35 let 35 let in ve~ skupaj rodnostnega obna{anja v st_izob @ {tevilo povpre~no delè v % {tevilo povpre~no delè v % {tevilo povpre~no delè v % {tevilo otrok {tevilo otrok {tevilo otrok Prekmurje 1 1 4,00 0,3 0 0 0 1 4,00 0,2 2 6 2,00 1,7 3 4,00 1,5 9 2,67 1,6 3 80 1,89 22,2 34 2,50 16,6 114 2,07 20,1 4 129 1,84 35,7 48 2,15 23,4 177 1,93 31,3 5 109 1,84 30,2 60 2,28 29,3 169 2,00 29,9 S 6 26 1,69 7,2 37 2,19 18,0 63 1,98 11,1 lov 7 10 1,90 2,8 23 2,17 11,2 33 2,09 5,8 eniji skupaj 361 1,85 100,0 205 2,28 100,0 566 2,01 100,0 Zasavje 2 2 2,00 1,5 6 2,00 6,3 8 2,00 3,5 3 33 1,94 24,6 20 2,35 21,1 53 2,09 23,1 4 37 1,70 27,6 14 2,29 14,7 51 1,86 22,3 5 48 1,67 35,8 38 2,24 40,0 86 1,92 37,6 6 4 1,75 3,0 9 1,89 9,5 13 1,85 5,7 7 10 1,70 7,5 8 2,13 8,4 18 1,89 7,9 skupaj 134 1,75 100,0 95 2,21 100,0 229 1,94 100,0 UE Domàle 2 0 0 0 3 3,33 3,5 3 3,33 1,5 3 14 2,29 12,4 8 2,25 9,3 22 2,27 11,1 4 32 2,34 28,3 13 2,92 15,1 45 2,51 22,6 5 49 2,12 43,4 29 2,25 33,7 78 2,17 39,2 6 9 2,11 8,0 23 2,13 26,7 32 2,13 16,1 Damir Josipo 7 9 2,33 8,0 10 2,30 11,6 19 2,32 9,5 skupaj 113 2,22 100,0 86 2,36 100,0 199 2,28 100,0 vi~ GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 razmerje (η). Na slikah 49 do 52 so prikazana obmo~ja (Zasavje in UE Domàle) glede na {tevilo otrok v druìni po izobrazbi star{ev in tipu druìne. Sliki za Zasavje kaèta posebej za ènske po izobrazbenih skupinah zelo majhne razlike v rodnosti, zato je statisti~na nepovezanost razumljiva. Pri UE Domàle je pri ènskah posebej v samohranilskih druìnah vidna krivulj~na zveza. Sicer pa imajo anketirani v povpre~ju ne glede na stopnjo izobrazbe in tip druìne v povpre~ju ve~ kot dva otroka. Ob tem dodajmo, da je v anketi zabeleèni delè samohranilskih druìn najnìji v Zasavju (5,2 %), sledi Prekmurje (7,9 %), najve~ pa jih je na Domàlskem (9,2 %). V nadaljevanju poglejmo {e nekaj preglednic o izobrazbeni strukturi v povezavi s starostjo in rodnostjo anketiranih. Izobrazbena struktura je prikazana po izbranih obmo~jih za ènske (brez samohranilk) glede na njihovo starost in {tevilo otrok. Samohranilk ne bomo vklju~ili v obravnavo zaradi primerjave z mo{kimi pod enakimi pogoji, saj je povpre~no 85 % samohranilk ènsk, to pa lahko precej vpliva na rezultate, saj je za samohranilske druìne zna~ilno, da imajo v povpre~ju manj{e {tevilo otrok. Preglednica 18 prikazuje {tevilo otrok glede na izobrazbo ènsk, ki so razdeljene v dve starostni skupini. Mejo smo postavili na 35 let, ko se è v veliki meri pokaè priblièk kon~ne rodnosti. Kot smo è omenili, se jih po tem letu za otroke odlo~i le {e okrog 5 % (Koùh-Novak et al. 1998, 40). Preglednica kaè, da se v veliki meri potrjujejo na{a opaànja v zvezi z rodnostjo po izobrazbi ènsk. V Prekmurju je dobro viden »napredek« mlaj{ih generacij izobraènih ènsk (7. stopnja), ki v povpre~ju è rodijo ve~ tudi od tistih s srednjo (4. in 5. stopnja) ali dokon~ano osnovno {olo (3. stopnja). Pri ènskah, starih 35 let ali ve~, pa rahlo navzgor odstopajo tiste z osnovno{olsko izobrazbo ali manj (2,62 otroka na ènsko). V Zasavju razmerja niso tako razgibana. @enske, mlaj{e od 35 let, imajo na splo{no nìjo rodnost od tistih v Prekmurju in posebej od tistih na Domàlskem. Zanimivo pa je, da ènske, stare 35 let ali ve~, rojevajo v podobnem obsegu kot na drugih dveh obmo~jih. Glavna zna~ilnost domàlskega obmo~ja je, da ènske, ki so mlaj{e od 35 let, skorajda dohajajo rodnostni obseg ènsk, starih 35 let ali ve~. Podobno kot v Prekmurju imajo izobraène ènske v tej skupini relativno visoko rodnost. To è lahko pomeni, da se z vi{anjem izobrazbe posebej pri mlaj{ih generacijah morda krepi zavedanje o problemati~nosti prenizke rodnosti, verjetno pa so tudi v bolj{em ekonomskem poloàju. Situacija na Domàlskem je zanimiva tudi zato, ker je povpre~na dolìna protogenezi~nega intervala ve~ja kot v drugih dveh obmo~jih, kljub temu pa je vi{ja tudi rodnost. To najverjetneje pomeni, da se je to prebivalstvo za~elo rodnostno »moderneje« obna{ati (Kaa 1987), ker imajo otroke postopoma kasneje, vendar pa na~rtovano {tevilo tudi hitro realizirajo. 4.2.2.2 Etni~na struktura Nadaljevali bomo z obravnavo etni~ne pripadnosti kot kulturnega dejavnika rodnosti. Ob tem smo èleli preveriti tudi prisotnost nekaterih stereotipov, povezanih z rodnostjo posameznih etni~nih skupin. Etni~no strukturo na{ih anketirancev po obmo~jih prikazuje preglednica 19. Vidimo, da nobena etni~- na pripadnost v rodnosti ne izstopa, razen v primeru nizkega {tevila, ko skokovito narasejo naklju~ni vplivi. Ob tem moramo poudariti, da smo povpre~ja ra~unali le za etni~no (oziroma regionalno) opre-deljene, drugi niso zajeti. V Prekmurju je nekaj vi{je povpre~no {tevilo otrok le v druìnah, kjer je mati Romka (2,36). Pri Romih je ta vrednost le 2,08. ^e pa pogledamo le druìne z obema romskima partnerjema, je povpre~no {tevilo otrok le {e 2,17, kar je nìje od povpre~ja etni~no slovensko opredeljenih partnerjev v UE Domàle. Torej stereotip, da imajo Romi bistveno ve~ otrok od drugih etni~nih pripadnosti, v tem primeru ne drì. Da pa stereotip {e vedno vztraja, se lahko prepri~amo iz (mnenjskih) odgovorov anketiranih. Priblìno 84 % vpra{anih v UE Domàle namre~ meni, da imajo Romi v povpre~ju ve~ otrok kot Slovenci. V Prekmurju s tem sogla{a 80 % mo{kih in 78 % ènsk, v Zasavju pa 83 % obojih. Iz tega lahko ugotovimo {e eno zanimivost, in sicer, da je v Prekmurju ta stereotip nekoliko {ibkej{i, verjetno 119 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Preglednica 19: Povpre~no {tevilo otrok v druìni po etni~ni pripadnosti mo{kega (o~eta) oziroma ènske (matere) v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle (Anketa 06/2001). etni~na {tevilo povpre~no delè v % etni~na {tevilo povpre~no delè v % pripadnost {tevilo otrok pripadnost {tevilo otrok Prekmurje Slovenci 486 2,02 89,8 Slovenke 531 2,00 89,5 Prekmurci 1 2,00 0,2 Prekmurke 2 1,50 0,3 Madàri 28 1,96 5,2 Madàrke 37 1,78 6,2 Romi 13 2,08 2,4 Romke 14 2,36 2,4 Hrvati 7 1,86 1,3 Hrvatice 6 2,17 1,0 Makedonci 1 2,00 0,2 Makedonke 1 2,00 0,2 Muslimani 1 2,00 0,2 Muslimanke 1 2,00 0,2 Srbi 1 2,00 0,2 Albanci 1 3,00 0,2 Albanke 1 3,00 0,2 Avstrijci 1 2,00 0,2 Nemci 1 4,00 0,2 Zasavje Slovenci 168 1,94 84,8 Slovenke 183 1,91 85,9 Hrvati 7 2,00 3,5 Hrvatice 5 2,00 2,3 Makedonci 1 2,00 0,5 Muslimani 19 2,11 9,6 Muslimanke 21 2,10 9,9 Srbi 3 2,00 1,5 Srbkinje 4 2,00 1,9 UE Domàle Slovenci 192 2,29 96,0 Slovenke 208 2,26 94,5 Hrvati 3 2,33 1,5 Hrvatice 5 2,40 2,3 Muslimani 4 2,50 2,0 Muslimanke 4 2,50 1,8 Albanci 1 3,00 0,5 Albanke 1 3,00 0,5 Ukrajinke 1 2,00 0,5 Slovakinje 1 1,00 0,5 ravno zaradi prisotnosti Romov. To je lahko {e en posredni dokaz, da se stereotipi najbolj zadrùjejo ravno v okoljih, kjer nimajo izku{enj s subjektom, ki v stereotipu nastopa. Iz preglednice je dobro vidno nekoliko nìje povpre~je pri Madàrih, kar potrjuje na{e izra~une na podlagi uradnih statisti~nih podatkov. Stereotipi so tudi tu mo~no neupravi~eni. Le med 7 in 8 % anketiranih ènsk in mo{kih meni, da imajo Slovenci ve~ otrok kot Madàri. Nasprotno mnenje – da imajo Madàri v Sloveniji ve~ otrok kot Slovenci – najbolj zagovarjajo v Zasavju (M: 81 %; @: 83 %), sledi UE Domàle (78–81 %), v Prekmurju pa jih je za natan~no dve tretjini tako mo{kih kot ènsk. Zato pa je v Prekmurju najve~ (v tem pogledu) neopredeljenih – ena ~etrtina. Kljub majhnemu {tevilu omenimo {e Hrvate. Zanje je zna~ilno veliko heteroetni~no poro~anje, zato so pri njih v {tevilu otrok med spoloma razlike precej{nje. Kar se ti~e razlik v rodnosti med etni~nimi skupinami, je tudi v Zasavju situacija podobna kot v Prekmurju. Nekoliko vi{jo rodnost imajo sicer Bo{njaki-muslimani, a je ta raven ob~utno nìja od rodnosti Slovencev, denimo, v UE Domàle. Velikih razlik ni niti v UE Domàle. ^e tam primerjamo homoetni~ne pare, je rodnost Slovencev {e vi{ja (2,30). [tevilo ostalih je preve~ podvrèno slu~ajnim vplivom, kljub temu pa ni velikih razlik v rodnosti. Morda lahko omenimo Bo{njake-muslimane, ki dosegajo v povpre~ju 2,50 otroka na druìno. Jasno je torej, da {tevilo otrok v druìnah, kjer se star{i nimajo za etni~ne Slovence, ni prav ni~ ve~- je od {tevila otrok v druìnah, v katerih se oba star{a opredeljujeta za Slovenca. [e ve~, lahko bi celo 120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Preglednica 20: Partnerske zveze po etni~ni pripadnosti med anketiranimi v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle (Anketa 06/2001). mo{ki ènska {tevilo povpre~no {tevilo otrok delè v % Prekmurje Slovenec Slovenka 465 2,03 86,9 Madàrka 15 1,80 2,8 Hrvatica 3 2,33 0,6 Prekmurec Prekmurka 1 2,00 0,2 Madàr Slovenka 10 1,90 1,9 Madàrka 14 1,93 2,6 Hrvatica 2 2,00 0,4 Rom Romka 12 2,17 2,2 Hrvat Slovenka 5 2,00 0,9 Madàrka 1 1,00 0,2 Hrvatica 1 2,00 0,2 Makedonec Makedonka 1 2,00 0,2 Musliman Muslimanka 1 2,00 0,2 Srb Slovenka 1 2,00 0,2 Albanec Albanka 1 3,00 0,2 Avstrijec Slovenka 1 2,00 0,2 Nemec Slovenka 1 4,00 0,2 Zasavje Slovenec Slovenka 165 1,94 84,6 Hrvatica 1 2,00 0,5 Hrvat Slovenka 1 2,00 0,5 Hrvatica 4 2,00 2,1 Muslimanka 1 2,00 0,5 Makedonec Slovenka 1 2,00 0,5 Musliman Muslimanka 19 2,11 9,7 Srb Srbkinja 3 2,00 1,5 UE Domàle Slovenec Slovenka 184 2,30 93,9 Hrvatica 3 2,67 1,5 Slovakinja 1 1,00 0,5 Hrvat Slovenka 1 2,00 0,5 Hrvatica 1 3,00 0,5 Ukrajinka 1 2,00 0,5 Musliman Muslimanka 4 2,50 2,0 Albanec Albanka 1 3,00 0,5 rekli, da je rodnost odvisna od prostora, v katerem se oblikuje. @e na prvi pogled vidimo, da rodnost bolj variira med obmo~ji kot znotraj obmo~ij. V takih razmerah lahko prakti~no izklju~imo etni~no pripadnost kot pomemben dejavnik rodnostnega obna{anja. Obstajajo pa izjeme, ko gre za sklenjeno in homogeno poselitev na primer Madàrov v Prekmurju. Zanje smo è poprej pokazali, da se rodnostno obna{ajo prostorsko razli~no od drugih. Tu igra glavno vlogo geografski dejavnik prostora, v katerem Madàri homogeno nastopajo in dajejo pe~at svojemu okolju in s tem tudi rodnostnemu obna{anju v njem. Glede ostalih etni~nih skupin je treba izpostaviti na eni strani poudarjeno heteroetni~nost Hrvatov v smislu poro~nosti, na drugi strani pa homoetni~nost predvsem Bo{njakov-muslimanov. 121 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Stereotipi o ve~ji rodnosti prebivalcev, ki se ne opredeljujejo za Slovence, so {e vedno precej prisotni v Zasavju (58–59 %), nekoliko manj izraziti so v UE Domàle (47–46 %), relativno naj{ibkej{i pa so v Prekmurju (28–26 %). Ti stereotipi vklju~no s prej omenjenimi o Romih in Madàrih kaèjo na neke vrste ogroènost, ki morda izhaja iz (z javnim diskurzom pogojenega) zavedanja prebivalstva, da rodnost Slovencev oziroma v Sloveniji upada in da Slovenci izumirajo. O etni~ni strukturi anketiranih povejmo, da Slovenci na vseh treh obmo~jih mo~no prevladujejo. Kljub majhnemu {tevilu drugih je razvidnih tudi nekaj zanimivih podrobnosti. Na homo- in heteroetni~nost parov je mogo~e sklepati na podlagi popisnih podatkov iz leta 1991 o druìnah; podatki so objavljeni tudi v Rezultatih raziskovanj – prebivalstvo 1998 (14.10 Druìne po tipu, narodni pripadnosti ène in moà, matere oziroma o~eta, Slovenija, popis 1991). Hrvati so po teh podatkih med vsemi etni~nimi pripadnostmi v smislu poro~nosti najbolj heteroetni~ni: samo s Slovenkami se jih je zvezalo prek 50 %. Pri Hrvaticah je podobno: zveze s Slovenci dosegajo 40 %. Na drugi strani so Romi, Muslimani in Albanci pretèno homoetni~ni, kar {e posebej velja za ènske. Dolo~eno vlogo pri tem igrajo tudi razlike v spolni sestavi, saj med priseljenci v Slovenijo prevladujejo mo{ki. Za vklju~itev starosti pri prikazu etni~ne strukture smo anketirane dodatno razdelili na dve ve~ji skupini: Slovence in ostale. Zaradi nizkih deleèv pripadnikov drugih narodnosti smo razdelili anketirane le na dve starostni skupini: na mlaj{e in na starej{e od 35 let. Preglednica 21: Etni~ne pripadnosti ènsk po starosti in {tevilu otrok v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle (Anketa 06/2001). spremenljivka starost {tevilo povpre~no {tevilo otrok delè v % Prekmurje Neslovenke pod 35 let 32 1,78 59,3 35 in ve~ 22 2,18 40,7 Slovenke pod 35 let 305 1,85 62,4 35 in ve~ 184 2,27 37,6 Zasavje Neslovenke pod 35 let 17 1,94 63,0 35 in ve~ 10 2,30 37,0 Slovenke pod 35 let 105 1,72 59,0 35 in ve~ 73 2,18 41,0 UE Domàle Neslovenke pod 35 let 7 2,57 70,0 35 in ve~ 3 1,00 30,0 Slovenke pod 35 let 103 2,15 52,8 35 in ve~ 92 2,40 47,2 V izbranih obmo~jih Romi v relativno ve~jem {tevilu ìvijo le v Prekmurju, zato jih anketa beleì le tam. Tudi tam pa njihovo {tevilo ni posebno visoko. ^e v Prekmurju primerjamo delè, ki ga Romi dosegajo med anketiranimi (2,4 %), z deleèm, ki ga dosegajo po podatkih Popisa prebivalstva iz leta 1991, je njihov popisni delè (0,76 %) precej nìji. Torej je njihov delè med anketiranimi glede na podatke Popisa prebivalstva 1991 precenjen. To sicer {e vedno ne pomeni, da anketa odraà realno stanje, saj so nekatere ocene o {tevilu Romov {e precej vi{je. Za Rome se je opredelilo 13 mo{kih in 14 ènsk. Od teh jih je po 12 v paru (partnerski zvezi) z Romom/Romko. Povpre~no {tevilo otrok v teh zvezah je 2,17, kar je nìja vrednost kot na Domàlskem pri partnerskih zvezah, kjer sta oba partnerja Slovenca. 122 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 V anketi se v enem primeru Romova partnerica ni èlela narodnostno opredeliti, sicer pa ima ta par le enega otroka, partnerica pa je v letu 2001 dopolnila 35 let. Od preostalih dveh Romk je ena samohranil-ka s 3 otroki, partner druge pa se ni narodnostno opredelil. Slednja dva sta stara 37 let, imata pa 4 otroke. Podatki ankete na sicer skromnem {tevilu kaèjo, da je povpre~na starost Romov 33 let, Romk pa 30 let, kar je pri obeh spolih za priblìno 3 leta manj od povpre~ja. V Prekmurju se v zadnjem ~asu vsak romski otrok vpi{e v prvi razred redne osnovne {ole. Morebitno »pre{olanje« na posebno {olo se v najslab{em primeru zgodi {ele po prvem razredu (podatki Centra za socialno delo Lendava, v: Zupan~i~, Repolusk, Josipovi~: Problematika Romov v ob~ini Turni{~e, In{titut za geografijo, 2000). To torej ne bi smel biti vzrok za domnevno manj{e sodelovanje Romov v anketi. 4.2.2.3 Verska struktura Verska pripadnost je naslednji kulturni dejavnik rodnostnega obna{anja, ki ga bomo preverili na na{ih izbranih obmo~jih. Versko pripadnost oziroma veroizpoved navadno beleìmo kategori~no. Posledica tega je, da dobimo relativno velike in nehomogene skupine prebivalcev, ki se lahko znotraj njih samih popolnoma razli~no rodnostno obna{ajo. Zato smo z anketo èleli nekoliko globlje preu~iti »stanje« verske pripadnosti posameznika. Zanimala nas je intenzivnost osebnega in institucionalnega verovanja. @e v statisti~nem pregledu smo ugotovili, da je veroizpoved dejavnik rodnostnega obna{anja, podobno kot etni~na pripadnost, le kadar nastopa teritorialno, prostorsko, geografsko dovolj homogeno, torej takrat, ko ima zna~ilnost geografskega dejavnika. Najprej si oglejmo povpre~no {tevilo otrok v druìnah glede na versko pripadnost in spol anketiranih ter zastopanost posameznih skupin opredelitev (preglednica 22). V Prekmurju lahko opazimo, da imajo protestanti (luterani in kalvinisti) nìjo rodnost od katolikov. To je sicer v nasprotju z na{imi izsledki na podlagi statisti~nih podatkov, vendar bi morali za natan~en odgovor ugotoviti teritorialni obseg anketiranih protestantov. [ele tako bi lahko enaka obmo~ja primerjali med seboj pod enakimi pogoji. Ko smo izlo~ili naselja, ki so imela po popisu 1991 protestantsko ve~ino, je bil rezultat prakti~no enak tabelarnemu. Protestantsko obmo~je, kamor je bilo uvr{~enih 14,4 % naselij, ki se v anketi pojavljajo, je imelo povpre~no 1,89 otroka na druìno, preostanek Prekmurja pa 2,02. Tudi deleì protestantov se ne ujemajo s podatki popisa 1991, kar lahko pomeni, da se je njihovo {tevilo zmanj{alo, da se je zmanj{ala njihova rodna populacija, da so manj rodnostno aktivni ali pa da niso bili sorazmerno zajeti. To~nej{e podatke bo dal popis 2002. Skupna zna~ilnost vseh treh obmo~ij je, da imajo verujo~i vi{jo rodnost kot neverujo~i. Nadalje lahko izpostavimo ve~ kot polovi~ni delè katolikov, ki imajo na vseh obmo~jih nadpovpre~no rodnost. Skupina, ki ne pripada nobeni veroizpovedi, ima na drugi strani podpovpre~no rodnost. Islamska veroizpoved, ki je {e najbolj prisotna v Zasavju, ima relativno nizko rodnost, ki je podobna rodnosti katolikov v Zasavju. Ta podatek je v nasprotju s stereotipnim gledanjem, ki ga v ve~ini ne glede na spol zastopajo na vseh treh obmo~jih: da imajo muslimani ve~ otrok kot ostali. Ob tem je treba povedati, da to gledanje ni tako ekstremno kot v primeru etni~ne pripadnosti. Mnenja anketiranih so najbolj neodlo~na v primerjavi rodnosti katolikov in protestantov. Sicer jih priblìno petina meni, da imajo protestanti ve~ otrok, vendar jih je v povpre~ju okrog 70 % neodlo~enih. Omenimo {e skupino anketiranih, ki ni èlela odgovoriti na vpra{anje o verski pripadnosti. Proti na{im pri- ~akovanjem je imela ta skupina raven rodnosti med najvi{jimi, z manj{o izjemo pri ènskah v Zasavju. V preglednici 23 smo anketirane ènske zdruìli v ve~je skupine, ki so prikazane v dveh starostnih razredih, podobno kot smo to storili pri etni~ni pripadnosti. Tako smo lahko primerjali stopnjo realizacije rodnosti anketirank, mlaj{ih od 35 let, s starej{imi od te meje. Najvi{jo realizacijo dosegajo katoli~anke na Domàlskem (2,46) v starostni skupini 35 in ve~ let. Ta vrednost je vi{ja tudi od ravni rodnosti v isti starostni skupini anketirank islamske veroizpovedi v Zasavju. Tudi sicer z izjemo Zasavja katoli~anke dosegajo najvi{je vrednosti znotraj obmo~ij. 123 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Preglednica 22: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na versko pripadnost anketiranih v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle (Anketa 06/2001). spremenljivka veroizpoved {tevilo povpre~no {tevilo otrok delè v % Prekmurje mo{ki nobena 29 1,83 4,8 rimskokatoli{ka 464 2,05 76,4 luteranska 83 1,89 13,7 kalvinska 2 1,50 0,3 pravoslavna 2 2,00 0,3 islamska 3 3,00 0,5 brez odgovora 20 2,20 3,3 binko{tna 3 2,33 0,5 baptisti~na 1 3,00 0,2 ènske nobena 22 1,91 3,3 rimskokatoli{ka 527 2,04 78,7 luteranska 85 1,81 12,7 kalvinska 3 1,33 0,4 pravoslavna 4 1,75 0,6 islamska 1 3,00 0,1 brez odgovora 22 2,05 3,3 binko{tna 5 2,00 0,7 baptisti~na 1 3,00 0,1 Zasavje mo{ki nobena 45 1,69 20,4 rimskokatoli{ka 123 2,03 55,7 kalvinska 1 2,00 0,5 pravoslavna 8 1,88 3,6 islamska 32 2,06 14,5 brez odgovora 11 2,00 5,0 hinduisti~na 1 2,00 0,5 ènske nobena 45 1,67 18,9 rimskokatoli{ka 136 2,03 57,1 pravoslavna 8 1,75 3,4 islamska 33 2,09 13,9 brez odgovora 14 1,79 5,9 hinduisti~na 1 2,00 0,4 budisti~na 1 2,00 0,4 UE Domàle mo{ki nobena 22 2,05 10,5 rimskokatoli{ka 169 2,29 80,9 kalvinska 1 2,00 0,5 pravoslavna 2 2,50 1,0 islamska 5 2,60 2,4 brez odgovora 10 2,70 4,8 ènske nobena 23 1,78 9,9 rimskokatoli{ka 190 2,32 81,9 pravoslavna 2 1,50 0,9 islamska 5 2,60 2,2 brez odgovora 12 2,08 5,2 124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Pripadnice protestantskih veroizpovedi, ki so pomembno prisotne le v Prekmurju, v isti starostni skupini precej zaostajajo za katoli~ankami (0,44), zato pa je razlika pri mlaj{ih od 35 let le {e 0,11. Tudi sicer imata Prekmurje in Zasavje neko skupno lastnost: anketiranke v mlaj{i starostni skupini dosegajo bistveno nìje vrednosti v primerjavi s starej{imi. Ta razlika je od 0,16 (pri protestantkah v Prekmurju) do 0,59 (pri muslimankah v Zasavju). To kaè na zanimivo homogenizacijo mlaj{ega prebivalstva, ki si je ~edalje podobnej{e po rodnostnem obna{anju ne glede na veroizpoved. ^e so anketiranke, stare 35 let in ve~, v Zasavju {e dosegle vrednost 2,40, so njihove »sovernice«, mlaj{e od 35 let, dosegle nìje vrednosti kot katoli~anke tako v Zasavju kot tudi v Prekmurju. Posebno zanimivost predstavlja Domàlsko, kjer dosegajo anketiranke iz mlaj{e starostne skupine po vseh kategorijah (razen pri rimskokatoli{ki veroizpovedi, kjer sta vrednosti v obeh skupinah relativno zelo visoki) vi{je vrednosti v primerjavi s starej{imi. To kaè zopet na kasnej{i vstop v reproduktivno obna{anje, hkrati pa vi{jo in hitrej{o realizacijo v primerjavi z drugima dvema tipoma obmo~ij. To lahko povezujemo tudi s spremenjenim rodnostnim obna{anjem na visoko terciariziranem obmo~ju UE Domàle, kamor se predvsem iz ljubljanskega urbanega obmo~ja priseljujejo tudi mlade druìne z otroki, s seboj pa prina{ajo tudi druga~ne vrednostne sisteme. Za vsa obmo~ja je zna~ilno, da se anketiranke – kljub relativno nizkim deleèm po zastopanosti –, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi, rodnostno obna{ajo bistveno druga~e od drugih. Vrednosti, ki jih Preglednica 23: Anketiranke rimskokatoli{ke veroizpovedi, anketiranke protestantskih veroizpovedi, anketiranke, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi, in anketiranke nerimskokatoli{ke veroizpovedi po starosti in {tevilu otrok v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle (Anketa 06/2001). veroizpoved starost {tevilo povpre~no {tevilo otrok delè v % Prekmurje rimskokatoli{ka pod 35 let 304 1,86 63,5 35 in ve~ 175 2,35 36,5 protestantska pod 35 let 52 1,75 61,2 35 in ve~ 33 1,91 38,8 nobena pod 35 let 10 1,70 47,6 35 in ve~ 11 2,09 52,4 ostale pod 35 let 74 1,73 59,2 35 in ve~ 51 2,02 40,8 Zasavje rimskokatoli{ka pod 35 let 76 1,84 56,7 35 in ve~ 58 2,26 43,3 protestantska pod 35 let 16 1,81 51,6 35 in ve~ 15 2,40 48,4 nobena pod 35 let 32 1,59 72,7 35 in ve~ 12 1,83 27,3 ostale pod 35 let 60 1,68 63,2 35 in ve~ 35 2,11 36,8 UE Domàle rimskokatoli{ka pod 35 let 97 2,21 54,5 35 in ve~ 81 2,46 45,5 protestantska pod 35 let 35 in ve~ nobena pod 35 let 11 1,82 52,4 35 in ve~ 10 1,70 47,6 ostale pod 35 let 21 2,05 56,8 35 in ve~ 16 1,75 43,2 125 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ dosegajo, so v obeh starostnih skupinah najnìje, s tem da je pri mlaj{i skupini opaziti manj{i zaosta-nek za drugimi kot pri starej{i. Pri starej{i skupini je edina izjema Prekmurje, kjer je numerus na spodnji meji zanesljivosti (Kalton in Vehovar 2001). Sicer pa je rodnost tisti pojav, ki se v modernih prebivalstvih ~edalje òje porazdeljuje in pogosto lahko è na podlagi zelo majhnih {tevil ugotovimo osnovne smernice razvoja. Tudi na podro~ju verske pripadnosti lahko ugotovimo precej{njo homogamnost, kar pomeni, da se med seboj pretèno poro~ajo pripadniki iste skupine. Zanimala nas je tudi intenzivnost osebnega verovanja posameznika. Ugotovili smo, da obstaja pozitivna povezava med samoocenjeno intenzivnostjo vernosti pri ènskah in ravnjo rodnosti. Povezanost smo merili s Spearmanovim koeficientom korelacije ranga (ρ), ki je najvi{je vrednosti dosegel v Zasavju (0,267). Razlika med spoloma je o~itna, saj je povezava med intenzivnostjo vernosti mo{kega in nivojem rodnosti statisti~no pomembna le v Zasavju (0,225). Poleg intenzivnosti smo preverili tudi institucionalni okvir posameznikovega verovanja. V UE Dom- àle ni statisti~no pomembne povezanosti anketiranih ne glede na spol med pogostostjo obiskovanja cerkve in nivojem rodnosti. V Zasavju taka povezava obstaja pri ènskah (ρ) = 0,164), v Prekmurju pa je zveza mo~nej{a pri mo{kih (ρ) = 0,147) kot pri ènskah (ρ) = 0,100). Zanimiv je predvsem odnos med spoloma v Prekmurju, kar kaè morda tudi na nekoliko ve~jo patriarhalnost. Ne glede na to vidimo, da je intenzivnost osebnega verovanja pomembnej{i dejavnik rodnostnega obna{anja kot institucionalni okvir. Zanimal nas je tudi odnos anketirancev do nekaterih vrednot. Izbrali smo naslednje vrednote: posmrtno ìvljenje, vera, doma~e navade in obi~aji, cerkev. S pomo~jo vrednotenja oziroma ocenjevanja pomena teh vrednot za anketirance smo èleli preveriti, ali obstajajo {e kak{ne povezave, ki pomembno delujejo na rodnostno obna{anje. Rezultati teh meritev so pokazali, da vrednostna usmeritev v verskem smislu sicer igra dolo~eno vlogo, a bodisi ne presega doslej izmerjenih drugih vrednosti bodisi statisti~no pomembnih povezav sploh ni. Izjema je Zasavje, kjer {e posebej pri mo{kih (ρ) = 0,271) izstopa povezanost med vrednotenjem vere in nivojem rodnosti. Iz tega lahko razberemo, da je veroizpoved pomemben dejavnik rodnostnega obna{anja, ki {e vedno igra svojo vlogo, ~eprav so v razmerah moderne reprodukcije prebivalstva razlike v rodnosti ~edalje manj{e. 4.2.2.4 Vloga prihodkov v rodnostnem obna{anju anketiranih Med drùbenoekonomskimi dejavniki omenimo {e samoocenjene prihodke anketiranih. Razdelili smo jih v skupine, kot prikazuje naslednja preglednica. Iz preglednice vidimo, da ni neke splo{ne zakonitosti, ki bi bila skupna vsem trem obmo~jem. Meritve so pokazale, da tudi znotraj obmo~ij ne vladajo statisti~no pomembne povezave. Sode~ po statisti~nih testih Spearmanovega koeficienta korelacije ranga (ρ) jih sploh ni. Z izjemo Zasavja, kjer od razreda do razreda opazimo manj{a nihanja, je pri drugih dveh obmo~jih opaziti krivulj~no odvisnost, zato smo preverili {e korelacijsko razmerje med obema spremenljivkama. To korelacijsko razmerje (η) pa je poka-zalo, da v UE Domàle obstaja pri petodstotnem tveganju statisti~no pomembna zveza med prihodki in {tevilom otrok. To pomeni, da vsaj na tem obmo~ju do neke mere tudi prihodki vplivajo na raven rodnosti. V grobem bi lahko rekli, da je pri nìjih prihodkih rodnost vi{ja, z nara{~anjem prihodkov rodnost pri~ne upadati, onkraj meje, ki pomeni neko socialnoekonomsko preskrbljenost, pa rodnost zopet narase. To gotovo ne velja za drugi dve obmo~ji, ker je razdelitev prihodkov preve~ neenakomerna. ^e pa se bo poloàj teh dveh prebivalstev v splo{nem izbolj{al, bodo morda nastopile podobne povezave kot na Domàlskem. Ne smemo zanemariti vloge, ki jo pri tem ima gospodarskogeografska orientiranost obmo~ja. Morda je ravno terciarizacija nekega obmo~ja tisti dejavnik, ki prispeva k oblikovanju ve~je-ga deleà ekonomsko dovolj preskrbljenega prebivalstva, da mu odlo~itev za otroke te preskrbljenosti ne ogroà. 126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Preglednica 24: Povpre~no {tevilo otrok glede na prihodek anketiranih v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle (Anketa 06/2001). vi{ina prihodkov v SIT {tevilo povpre~no {tevilo otrok delè v % Prekmurje brez prihodkov 9 2,11 1,4 do 99.999 145 2,04 22,8 100.000 do 199.999 296 1,93 46,5 200.000 do 299.999 127 2,05 19,9 300.000 do 399.999 44 2,23 6,9 400.000 in ve~ 16 2,13 2,5 Zasavje brez prihodkov 2 2,00 0,8 do 99.999 37 1,92 15,7 100.000 do 199.999 112 2,07 47,5 200.000 do 299.999 57 1,79 24,2 300.000 do 399.999 19 2,00 8,1 400.000 in ve~ 9 1,67 3,8 UE Domàle brez prihodkov do 99.999 25 2,24 11,2 100.000 do 199.999 76 2,20 33,9 200.000 do 299.999 73 2,40 32,6 300.000 do 399.999 30 1,90 13,4 400.000 in ve~ 20 2,50 8,9 4.2.3 PSIHOLO[KI DEJAVNIKI RODNOSTNEGA OBNA[ANJA O tej skupini dejavnikov smo na splo{no è spregovorili. Ve~krat smo tudi poudarili dialekti~no povezavo dejavnikov rodnosti. V tem smislu lahko najdemo pri demografskih ali pri drùbenoekonomskih dejavnikih rodnosti pomembne psiholo{ke elemente. Ko govorimo o odlo~anju glede {tevila otrok, imamo lahko v mislih demografski in kvantitativni rezultat, pri tem pa pozabljamo na vzro~nost teh odlo~itev. Podobno je pri marsikaterih dejavnikih rodnosti, kjer je pomembno ~lovekovo odlo~anje: mednje lahko uvrstimo tradicijo, zglede, posnemanje, iskanje vzornikov in vrsto drugih, ki imajo hkrati {ir{e demografske in drùbenoekonomske posledice, a so najprej stvar odlo~itve posameznika. Kot primer takega dejavnika bomo predstavili splavnost na na{ih obmo~jih. Splave bi lahko {teli med biolo{ke dejavnike, ki vklju~ujejo tudi medicinske aspekte rodnosti. Splavi so v dobr{ni meri tudi odraz socialnih razmer posameznika in skupin, so pa tudi pomemben psiholo{ki dejavnik, saj za ènsko ni vseeno, ali je imela v svojem ìvljenju spontani ali inducirani splav. V na{em primeru bomo splav obravnavali z vidika nivoja rodnosti in ga bomo s pomo~jo preglednice 25 poskusili posredno interpretirali kot enega izmed psiholo{kih dejavnikov. Iz preglednice vidimo, da pojavnost splava po obmo~jih ni enaka. Ker gre za zelo osebno in subtilno vpra{anje, ki je v mnogih okoljih {e vedno tabu, je mogo~e, da podatki niso povsem zanesljivi. Vendar lahko ugotovimo, da je pojavnost umetnega splava najmanj{a v Prekmurju, è precej ve~ja je na Dom- àlskem, najve~ja pa je v Zasavju. Ob tem je zanimivo dodati, da je bila prisotnost splava v nekdanji socialisti~ni vzhodni Evropi vi{ja kot drugje v Evropi (Kaa 1987). Za socialisti~ni blok pa je bila zna~il-na mo~na industrializacija. Vzporednice z Zasavjem kot mo~no industrializiranim obmo~jem tako niso izklju~ene, temve~ so celo zelo mòne. Drugi razlog za ve~jo ali manj{o pojavnost umetnega splava 127 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Preglednica 25: Povpre~no {tevilo otrok na druìno z vidika splavnosti mater v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle (Anketa 06/2001). imela/opravila splav {tevilo povpre~no {tevilo otrok delè v % Prekmurje ne 480 1,97 73,5 da, umetni 43 2,00 6,6 da, spontani 116 2,11 17,8 da, umetni in spontani 14 2,07 2,1 Zasavje ne 165 1,92 67,6 da, umetni 38 1,95 15,6 da, spontani 37 2,00 15,2 da, umetni in spontani 4 2,50 1,6 UE Domàle ne 144 2,21 63,4 da, umetni 27 2,42 11,9 da, spontani 51 2,25 22,5 da, umetni in spontani 5 2,20 2,2 je tudi stopnja tradicionalnosti v smislu spo{tovanja tradicionalnih vrednot. Tu igrajo pomembno vlogo tudi Cerkve – posebej rimskokatoli{ka, kateri po anketi pripada najve~ji delè prebivalstva –, saj so v veliki ve~ini nasprotnice splava. ^e torej iz ravnokar povedanega izpeljemo sklep, lahko ugotovimo, da je prebivalstvo Prekmurja najbolj tradicionalno, ko govorimo o umetnem splavu. Na to tradicionalnost kaè {e vrsta drugih kazalnikov. Omenimo zgolj delè mestnega prebivalstva, ki je med izbranimi obmo~ji najnìji ravno v Prekmurju. Veliko lahko tudi pove pogostost spontanega splava. ^e pogledamo rezultate, vidimo, da je na Dom- àlskem delè spontanega splava blizu ~etrtine. V drugih dveh obmo~jih je ob~utno manj{i. V zvezi s to razliko se postavlja vpra{anje, ali modernizacija in informatizacija drùbe vplivata na stresnost prebivalcev. Stresno ozra~je (okolje) je namre~ vzrok za marsikatero zdravstveno teàvo, zato bi visok delè spontanih splavov na domàlskem obmo~ju morda lahko povezovali z modernizacijo in nara{~ajo~o stresnostjo ìvljenja. Splav ima torej izrazito psiholo{ko komponento. Zanimalo nas je tudi, kak{no vlogo ima splavnost (tako umetna kot spontana) v povpre~nem {tevilu otrok na druìno. Iz podatkov je jasno, da na morebitno podpovpre~no rodnost splavi nimajo vpliva, saj ènske, ki so doìvele splav, rodijo v povpre~ju ve~ otrok kot ostale. Spontani splavi kot psiholo{ki dejavnik rodnosti navidezno ne igrajo vloge pri zmanj{anju {tevila rojstev, vendar moramo ob tem predpostaviti, da se na~rtovano {tevilo otrok teh ènsk ne razlikuje od povpre~nega. @e prej smo ugotovili, da obstaja povezava med na~rtovanim in dejanskim {tevilom otrok, zato lahko umetne splave po drugi strani {tejemo {e vedno tudi za prepre~evalce neèlenih nose~nosti, torej za obliko drasti~ne kontracepcije. Preglednice 26, 27 in 28 prikazujejo obe vrsti splava v odvisnosti od starosti po posameznih obmo~- jih. Spontani splav je glede na delè, ki ga predstavlja v Prekmurju pa tudi na Domàlskem, pogostej{i pri starej{ih starostnih skupinah anketirank, ki predstavljata v svojem obmo~ju 37,2 % (Prekmurje) in 45,6 % (UE Domàle). Slika je druga~na v Zasavju, kjer je delè starej{e skupine med vsemi anketiranimi (41,1 %) vi{ji od skupine tistih, ki so doìvele spontani splav. Vzroke za tak{no razmerje bi bilo treba {e podrobno raziskati, saj je pri starej{i populaciji mònost za splav ve~ja. Po drugi strani pa pogostost umetnega splava kaè, da na vseh treh obmo~jih starej{a starostna skupina anketirank krepko presega deleè iz vzor~nih populacij. V Prekmurju in Zasavju je njihov delè skoraj polovi~en, na Domàlskem pa dosega skoraj tri petine. Razlika je najve~ja na Domàlskem, kar pomeni, da se je generacijsko splav-128 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 nost tam najbolj zniàla. To se sklada s splo{nim znièvanjem {tevila opravljenih splavov v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih. Po drugi strani pa relativno visoka realizacija rodnosti te skupine anketirank posredno potrjuje tezo o splavu kot o drasti~nem kontraceptivu. Preglednica 26: Anketiranke, ki so doìvele spontani splav, po starosti in {tevilu otrok v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle (Anketa 06/2001). starost {tevilo povpre~no {tevilo otrok delè v % Prekmurje pod 35 let 70 1,79 59,3 35 in ve~ 48 2,49 40,7 Zasavje pod 35 let 26 1,81 63,4 35 in ve~ 15 2,47 36,6 UE Domàle pod 35 let 26 2,19 53,1 35 in ve~ 23 2,30 46,9 Preglednica 27: Anketiranke, ki so opravile inducirani splav, po starosti in {tevilu otrok v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle (Anketa 06/2001). starost {tevilo povpre~no {tevilo otrok delè v % Prekmurje pod 35 let 27 1,74 52,9 35 in ve~ 24 2,33 47,1 Zasavje pod 35 let 21 1,71 52,5 35 in ve~ 19 2,26 47,5 UE Domàle pod 35 let 12 2,17 41,4 35 in ve~ 17 2,44 58,6 Preglednica 28: Anketiranke, ki niso doìvele ali opravile splava, po starosti in {tevilu otrok v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle (Anketa 06/2001). starost {tevilo povpre~no {tevilo otrok delè v % Prekmurje pod 35 let 287 1,85 65,8 35 in ve~ 149 2,20 34,2 Zasavje pod 35 let 97 1,76 61,0 35 in ve~ 62 2,16 39,0 UE Domàle pod 35 let 81 2,16 59,1 35 in ve~ 56 2,29 40,9 129 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ V tej to~ki smo è v uvodu omenili, kako pomembno vlogo pri rodnostnem obna{anju igrajo tudi tradicija, zgledi, posnemanje, vzorniki … Tudi pri vpra{anjih idealnega, modernega in èlenega {tevila otrok prihaja do zelo zoène distribucije vrednosti ({tevila otrok). Povpre~ja se bolj ali manj su~ejo okoli {tevila dva ali nekaj ve~ (preglednica 13). ^e te vrednosti primerjamo z realizirano rodnostjo, vidimo, da so èlje in zaznave v temelju usmerjene k njihovi izpolnitvi, zato tudi tako majhna odstopanja. Tu pa è stopamo na polje na~el ~love{kega obna{anja oziroma njegove temeljne komponente – posnemanja. [ele ta relativno majhna odstopanja od idealiziranih vrednosti in predstav o {tevilu otrok, ki so v razli~nem prostoru razli~ne, in ~emur so moderna prebivalstva danes prakti~no popolnoma podvrèna, pa so znova rezultat cele palete dejavnikov. Ravno spoznanja o zna~ilnostih in na~elih ~lovekovega obna{anja bi morala biti izhodi{~e prihodnjih ukrepov na podro~ju reprodukcije prebivalstva, za~en{i s pozitivnimi zgledi in s premikom k pozitivnim smislom in perspektivam. Slednje spada è na podro~- je osebno-filozofskih (antropolo{kih) dejavnikov, je pa rezultat ustreznih dràljajev iz okolja. 4.2.4 GEOGRAFSKI DEJAVNIKI RODNOSTNEGA OBNA[ANJA Med geografskimi dejavniki rodnostnega obna{anja bomo omenili tiste, ki imajo s svojo prostorsko razprostranjenostjo pomembno vlogo pri rezultatih rodnostnega obna{anja. Tudi tu bomo med seboj primerjali izbrana obmo~ja in obmo~ja znotraj njih. Preglednica 29: Povpre~no {tevilo otrok v druìnah glede na obmo~je bivanja anketiranih v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle (Anketa 06/2001). obmo~je bivanja {tevilo povpre~no {tevilo otrok delè v % Prekmurje naselja z absolutno ali relativno ve~ino protestantov 99 1,89 14,4 druga naselja 588 2,02 85,6 mestna naselja (po Vri{erju) 143 1,91 21,2 druga naselja 530 2,03 78,8 madàrsko dvojezi~no obmo~je v Prekmurju 90 1,84 13,1 drugi deli Prekmurja 597 2,02 86,9 madàrsko dvojezi~no obmo~je na Dolinskem 85 1,86 94,4 madàrsko dvojezi~no obmo~je na Gori~kem 5 1,60 5,6 niìnsko obmo~je 589 2,01 85,7 vi{insko obmo~je 98 1,93 14,3 mestno sredi{~e 65 2,08 9,6 mestno obrobje 61 1,83 9,1 va{ko sredi{~e 352 2,03 52,2 va{ko obrobje 176 1,95 26,1 hi{a na samem 18 2,17 2,7 lo~eno romsko naselje 2 2,50 0,3 Zasavje mestna naselja (po Vri{erju) 207 1,90 84,5 druga naselja 38 2,18 15,5 niìnsko obmo~je 208 1,90 86,3 vi{insko obmo~je 33 2,21 13,7 mestno sredi{~e 90 1,77 36,9 mestno obrobje 94 1,96 38,5 va{ko sredi{~e 26 2,27 10,7 va{ko obrobje 24 2,08 9,8 hi{a na samem 10 2,40 4,1 130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 obmo~je bivanja {tevilo povpre~no {tevilo otrok delè v % UE Domàle mestna naselja (po Vri{erju) 108 2,12 45,4 druga naselja 130 2,33 54,6 niìnsko obmo~je 195 2,15 82,6 vi{insko obmo~je 41 2,61 17,4 mestno sredi{~e 26 2,08 11,0 mestno obrobje 86 2,16 36,3 va{ko sredi{~e 77 2,30 32,5 va{ko obrobje 41 2,34 17,3 hi{a na samem 7 2,57 3,0 V preglednici 29 so prikazana obmo~ja in v njih povpre~no {tevilo otrok na druìno. Pri Prekmurju smo vklju~ili tudi dvojezi~no obmo~je in delitev dvojezi~nega obmo~ja na gori~anski in dolinski del. Poleg tega je dodano {e obmo~je z ve~ino protestantskega prebivalstva, o katerem smo è govorili. Podatki kaèjo, da je rodnost v dvojezi~nem obmo~ju nìja kot v drugih delih Prekmurja. Podatki za ugotavljanje ravni rodnosti znotraj dvojezi~nega obmo~ja pa so premalo {tevil~ni za kakr{en koli utemeljen sklep. V nasprotju s statisti~nimi podatki kaè anketa sicer majhne razlike v rodnosti glede na relief v prid niìnskemu obmo~ju znotraj Prekmurja. Na ostalih dveh obmo~jih so anketni podatki potrdili razlike, ugotovljene na podlagi statisti~nih podatkov. To pomeni, da je nivo rodnosti vi{ji, ~e je relief vi{ji in bolj razgiban. Razloge za razli~en rezultat v Prekmurju gre iskati tudi v podproporcionalni zastopanosti prebivalcev iz dvojezi~nega obmo~ja na Gori~kem. V anketi so predstavljali {estodstotni delè, po popisu 1991 pa so predstavljali priblìno petino vseh. Kar zadeva prebivalstvo mestnih in nemestnih naselij ter razlike med njimi, lahko re~emo, da je anketa na vseh treh obmo~jih potrdila ugotovljene razlike. To pomeni, da je nivo rodnosti v mestnih obmo~jih nìji. Ker smo menili, da je nivo rodnosti razli~en glede na tip naselja, smo stanovanja (prebivali{~a) anketiranih razdelili na razli~ne skupine znotraj nekega naselja. Razlikovali smo mestno sredi{~e, mestno obrobje, va{ko sredi{~e, va{ko obrobje in hi{e na samem, dodali pa smo {e rubriko romsko naselje. Tudi tu vidimo, da prihaja do gradacije oziroma nara{~anja navzven od mestnih sredi{~. Ta gradient je najlep{e viden na obmo~ju UE Domàle, {e vedno izrazit je v Zasavju, nekoliko manj razviden pa je v Prekmurju. 131 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 5 ZAKLJU^EK V prej{njih poglavjih smo obravnavali teoretska in metodolo{ka izhodi{~a ter empiri~ni del raziskave. Z raziskavo smo èleli predstaviti glavne geografske zna~ilnosti rodnosti oziroma rodnostnega obna{anja na izbranih obmo~jih, obenem pa jih tudi iz razli~nih zornih kotov medsebojno primerjati. V nadaljevanju bomo predstavili sklepne ugotovitve, ki se nana{ajo predvsem na rezultate opravljene analize uradnih statisti~nih podatkov in anketnih podatkov, zbranih s terenskim delom. 5.1 SINTEZA ANALIZ STATISTI^NIH PODATKOV Izbrana obmo~ja spadajo med srednje do gosto poseljena obmo~ja v Sloveniji. Prekmurje dosega srednjo gostoto z 91 prebivalci na kvadratni kilometer in je najredkeje poseljeno, gostota pa zaradi zmanj- {evanja skupnega {tevila prebivalcev {e pada. Enako velja za Zasavje, ki je s 173 prebivalci na kvadratni kilometer precej gosteje poseljeno. Obmo~je UE Domàle je najgosteje poseljeno, gostota pa dosega 204 prebivalce na kvadratni kilometer in {e nara{~a. Glede na izhodi{~no leto 1981 je tako v Prekmurju kot v Zasavju prebivalstvo po stagnaciji ali rahlem pove~evanju v prvem desetletju v drugi dekadi upadlo. Le obmo~je UE Domàle je v obeh desetletjih izkazovalo rast, ki je rahlo popustila v zadnjem desetletju, a je {e vedno visoka. Spolno strukturo prikazuje koeficient maskulinitete ({tevilo mo{kih na 1000 ènsk), ki je na vseh treh obmo~jih priblìno enak, in sicer med 930 in 940. Najnìji je v Zasavju (932), sledita Prekmurje (938) in UE Domàle (940). Iz teh podatkov vidimo, da je povsod ve~ ènsk kot mo{kih. Menimo, da zunanje migracije pri opredeljevanju dejavnikov rodnostnega obna{anja na na{ih testnih obmo~jih vsaj v zadnjem obdobju (desetletju) ne igrajo pomembnej{e vloge. Prvi ve~ji presèni val priseljenih nad odseljenimi je bil vezan na sredino {estdesetih let, do konca {estdesetih let pa je prakti~no popolnoma skopnel. [ele sredi sedemdesetih let se je preseèk za~el bolj pove~evati, vrh pa je dosegel med leti 1975 in 1980, ko so letni presèki dosegali tudi 8000 prebivalcev na leto. V osemdesetih letih je priseljevanje sicer {e vedno presegalo odseljevanje, a presèki niso ve~ dosegali prej{njih vrednosti, ~eprav so se {e vedno v popre~ju gibali okrog 4000 prebivalcev letno. Velike spremembe so se v migracijskem smislu zgodile v devetdesetih letih 20. stoletja kot posledica razpada SFRJ. Slovenija je imela med letoma 1991 in 2000 preseèk 13.137 priseljenih iz tujine nad odseljenimi v tujino ne glede na dràvljanstvo. Ta preseèk sestavljajo predvsem mo{ki (61,7 %), pomeni pa priblìno le {e 1300 neto priselitev letno. Ob skupno skoraj dveh milijonih prebivalcev je ta preseèk manj kot promile (0,65) na letni ravni. Sicer pa je migracijski saldo Slovenije s tujino v zadnjem desetletju izrazito nestabilen z velikimi nihanji enkrat v smeri primanjkljaja, drugi~ v smeri presèka. Glavnino migracij v izbranih obmo~jih po letu 1991 sestavlja notranje preme{~anje prebivalstva. Pravo imigracijsko obmo~je je le {e obmo~je UE Domàle, saj ima prakti~no v celotnem preu~evanem obdobju precej{en preseèk priseljenih nad odseljenimi. Priseljevanje je med letoma 1991 in 2001 predstavljalo ve~ kot polovico skupnega prirastka. Na drugi strani sta Zasavje in Prekmurje {ibki emigracijski obmo~ji. Zasavje se je v drugi polovici devetdesetih let transformiralo v blago imigracijsko obmo~je. Prekmurje je sicer izgubilo manj prebivalcev z emigracijo, a s pomembno razliko, da se je primanjkljaj za~el pojavljati {ele sredi oziroma v drugi polovici devetdesetih let in v zadnjih letih precej nara{~a. Ta trend opozarja na neenakomeren regionalni razvoj, ki prebivalstvu prenekaterih obmo~ij v Sloveniji zaradi pomanjkljive splo{ne infrastrukture ne omogo~a ostati v doma~em kraju (na primer Gosar 1995; Jako{ 1995; Guli~ in Praper 1998). To je zaskrbljujo~e, saj se zaledje po naravni poti ne obnavlja v zadostni meri, izseljevanje pa razmere {e zaostruje. V slovenski literaturi pogosto pripisujejo prevelik pomen imigraciji iz drugih republik biv{e SFRJ v Slovenijo, ki naj bi zaradi domnevno vi{je »lastne« rodnosti prispevala k vi{ji rodnosti v Sloveniji nasploh (^erni~ Isteni~ 1994b, 71–72). V ~asu najve~jega priseljevanja se je rodnost {e naprej znièvala (Gosar 1993; Mala~i~ 2000, 181). To kaè, da imigracija ni imela èlenega u~inka, ~e se je v tistem ~asu 132 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 o tem sploh razmi{ljalo. To tezo lahko potrdimo tudi s primerjavo celotne rodnosti v obmo~jih, od koder se je prebivalstvo v Slovenijo priseljevalo. V Bosni in Hercegovini, ki je velikemu delu slovenske imigracije predstavljala emigracijsko obmo~je in v tem oziru v veliki meri oskrbovala Slovenijo z dodatnim aktivnim prebivalstvom in ki so jo v okviru SFRJ obravnavali kot obmo~je visoke rodnosti, je celotna rodnost è v sedemdesetih letih komaj zado{~ala za enostavno reprodukcijo (FWA 2001). Zato lahko gladko zavrnemo hipotezo o prenosu efektivnej{ega rodnostnega obna{anja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo, saj se to è v sedemdesetih letih 20. stoletja kvantitativno ni prav ni~ razlikovalo od slovenskega. Priselitve v Slovenijo so imele pretèno srednjero~ne demografske u~inke predvsem v tem, da so krepile aktivni kontingent (Bevc 2000), dolgoro~nega vpliva na rodnost pa niso imele (Koùh-Novak et al. 1998, 20; [ircelj 1991, 342–344 in 357). Pri nas je bil do leta 1960 demografski prehod zaklju~en (Vogelnik 1965). Zna~ilnosti modernih prebivalstev pa je Slovenija pridobila predvsem v osemdesetih, ko je celotna rodnost padla pod raven enostavne reprodukcije (Mala~i~ 2000, 246 in 313) in se je za~ela druga demografska tranzicija (Kaa 1987). V zadnjih dveh desetletjih se je v izbranih obmo~jih naravni prirastek v glavnem zmanj{eval. Razen v primeru domàlskega obmo~ja, ko se je na letni ravni ves ~as izkazoval prirastek, je tako v Prekmurju kot v Zasavju pri{lo do naravnega upadanja {tevila prebivalcev. To se je v Prekmurju zgodilo è sredi osemdesetih let, v Zasavju pa na prehodu v devetdeseta leta. Medtem ko se je v Prekmurju trend upadanja kljub precej{njim nihanjem v zadnjem desetletju nekoliko umiril, se razmere na Zasavskem ~edalje bolj zaostrujejo. Na vseh treh obmo~jih je opazno precej konstantno {tevilo umrlih, ki {e najbolj niha v Prekmurju z opazno tendenco upadanja v zadnjih nekaj letih. V Zasavju in na Domàlskem pa kaè, da v zadnjih petih do desetih letih {tevilo umrlih rahlo nara{~a. To je sicer povezano tudi s skupnim {tevilom prebivalcev posameznih obmo~ij, hkrati pa opozarja, da se tudi tam delè starej{ih pove~uje. To je logi~na posledica priseljevanja rodne populacije, kar se po dolo~enem ~asu pozna na {tevil~nosti vi{jih starostnih skupin. Starostne piramide kaèjo, da so vsa tri prebivalstva v situaciji, ko mlaj{e generacije {tevil~no ve~ ne morejo nadomestiti tistih v rodnem obdobju. Danes {tevilo prebivalcev nara{~a le {e na domàlskem obmo~ju, in sicer zaradi ugodnih u~inkov starostne strukture, ki ~asovno odmaknejo in s tem prikrijejo globoke spremembe rodnostnega obna{anja, ki so se è zgodile. Indeks starosti je za Zasavje in Prekmurje zelo neugoden, saj presega 100. Ugodnej{i je na Dom- àlskem (64). Slovensko povpre~je (84) je nekje vmes, vendar se je v zadnjem desetletju izrazito poslab{alo, saj je bilo {e leta 1991 ugodnej{e kot danes na Domàlskem. Na drugi strani (Zasavje, Prekmurje) se jasno kaè proces izumiranja oziroma depopulacije, saj {tevilo starej{ih po omenjenem indeksu è presega {tevilo mlaj{ih. Obeti za prihodnost niso ni~ kaj dobri, saj bodo v razred starej{ih kmalu prispele naj{tevil~nej{e generacije, ki so danes stare okoli 50 let. Tudi na Domàlskem se utegnejo razmere zaostriti, ~e v mlaj{ih generacijah ne bo ve~jega prirastka. Izbrana obmo~ja z vidika ravni rodnosti niso notranje homogena. Prekmurje in Zasavje sta si precej podobna z vidika ocene celotne rodnosti. Rahlo navzgor odstopa UE Domàle, vendar je bistvena ugotovitev ta, da vsa obmo~ja dale~ zaostajajo za potrebnih 2,1 otroka v povpre~ju na eno ènsko, ~e èlimo, da se prebivalstvo v enakem obsegu obnavlja po naravni poti. Razponi vrednosti aproksimativne celotne rodnosti znotraj posameznih obmo~ij so precej{nji è na ravni ob~in. Starostno-specifi~ne stopnje rodnosti v treh izbranih obmo~jih na podlagi podatkov iz leta 2000 kaèjo pomembno razliko v tempiranju rodnosti. Vsa obmo~ja imajo skupno lastnost v tem, da je bila najaktivnej{a starostna skupina 25–29 let. Razlike nastopijo v drugi najaktivnej{i starostni skupini. V Prekmurju je to skupina 20–24 let. V Zasavju tudi, vendar je skoraj izena~ena s starostno skupino 30–34 let, ki na obmo~ju UE Domàle prevzema drugo mesto po rodnostnem u~inku. Tu se kaè tudi pomembna diferenciacija med obmo~ji, saj je posebej v UE Domàle o~itno prelaganje rojstev v vi{je starostne skupine. Obstaja pa {e ena dokaj pomembna razlika med tremi obmo~ji: namre~ v UE Domàle starostna skupina 45–49 postane popolnoma neaktivna, medtem ko v preostalih dveh obmo~jih tudi v tej starostni skupini najdemo nekaj primerov rojstev. 133 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ V na{em primeru relativno majhnih populacij se je koncept izra~una celotne rodnosti kot se{tevka starostno-specifi~nih stopenj rodnosti izkazal za problemati~nega, saj predpostavlja, da bo kon~na rodnost fertilnih petletnih skupin enaka specifi~ni porazdelitvi po starosti v danem letu. Iz primerjave kon~nega potomstva in celotne rodnosti v metodolo{kem poglavju smo videli, da je tako sklepanje lahko napa~- no, saj je zna~ilnost rodnosti v ~asu ravno variabilnost po starosti mater. To lahko dokaèmo tudi s porazdelitvijo rojstev po starosti mater za prej{nja prese~na obdobja. Primerjava med letoma 1981 in 2000 ne kaè zgolj ~asovnega odloga glavnine rojstev, temve~ predvsem opu{~anje rojevanja v zgodnej{ih letih rodnega obdobja. Najve~je zniànje beleìmo v Prekmurju – z 2,05 na 1,13. Dosti bolje ni niti v Zasavju (z 1,86 na 1,16) in v UE Domàle (z 2,08 na 1,33). Drugi demografski prehod se je v Prekmurju in UE Domàle za~el v osemdesetih letih 20. stoletja, medtem ko se je v Zasavju za~el è nekaj let prej. To pomeni priblìno 15 let kasneje kot v zahodni Evropi (Kaa 1987). Ta prehod se je izvr{il relativno hitro, saj podatki za leto 1991 (slika 26) kaèjo vrednosti celotne rodnosti le za priblìno 0,20 vi{je od dana{njih. ^e primerjamo vsa tri prese~na obdobja, se je zgodil zanimiv preobrat. Na podlagi podatkov lahko leta 2000 opazimo relativno in absolutno zvi{anje {tevila rojstev v starostnem razredu 30–34, in sicer po tem, ko se je zastopanost tega razreda leta 1991 glede na leto 1981 najprej zmanj{ala. To potrjuje tezo, da je pri{lo do dejanskega prelaganja rojstev v vi{je starostne razrede, kar pa tudi pomeni, da se bo morda raven celotne rodnosti v prihodnjem desetletju za~ela ponovno dvigovati. To bi bila logi~- na posledica, ~e bi ènske ne le obdràle, temve~ tudi uresni~ile norme, cilje in èlje po dveh otrocih. Pomembno vlogo pri tem gotovo igra tudi realno podalj{evanje izobraèvanja ènsk. Vi{ja izobrazba pomeni na~eloma ve~ informacij, to pa verjetno vodi k manj{emu »tveganju«, posledi~no pa k zaè- leni ve~ji socialni varnosti. Posledica tega so osebne èlje po samouresni~itvi in osebni ekonomski preskrbljenosti, ki naj bi bila {ele temelj za oblikovanje druìne (Kaa 1987). To pa se ~asovno ~edalje bolj premika proti tridesetim letom ali celo v trideseta leta ìvljenja. Obmo~ja relativno vi{je rodnosti so v izbranih obmo~jih odmaknjena od ve~jih urbanih sredi{~ in pomembnej{ih prometnic. Za ta obmo~ja je zna~ilna tudi relativno ve~ja razgibanost povr{ja glede na njihovo {ir{o okolico. Temu primerna je tudi poselitev oziroma oblika naselij: ta so pretèno razloèna, pogosteje se pojavljajo tudi osamljene hi{e (kmetije). Za ta obmo~ja je zna~ilna tudi ve~ja ogozdenost in ve~ji deleàgrarnega prebivalstva. ^eprav se je delè Slovencev po drugi svetovni vojni v Sloveniji rahlo zmanj{eval, kljub vsemu ostaja prevladujo~. Deleì Slovencev po izbranih obmo~jih so si dokaj podobni in blizu dràvnega povpre~- ja. Kljub temu z vidika celotne etni~ne strukture obstajajo precej{nje notranje razlike po obmo~jih. Variabilnost deleèv se kaè tudi v odvisnosti od prostora. Mestna obmo~ja so tradicionalno privla~ila najrazli~nej{e prebivalstvo in tako so bila tudi v pogledu etni~ne strukture pestrej{a od ruralnega zaledja. Izjema je obmejno obmo~je Prekmurja, kjer med madàrskim in slovenskim (prekmurskim) jezikovnim obmo~jem poteka jasna geografska lo~nica. Vendar dana{nje dvojezi~no slovensko-madàrsko obmo~je ni nastalo kot posledica imigracije, temve~ predvsem kot posledica madàrizacije ogrskih Slovencev (na primer Zelko 1996, 243). Posledica tega je pretèno ruralna poselitev madàrskega prebivalstva. Za Prekmurje je zna~ilna {e ena posebnost. To je romska poselitev v obliki zaselkov ali kar prostorsko lo~enih ve~jih naselij, ki pa administrativno tega statusa nimajo. Zaradi nizkega {tevila Romov v sklopu drugih naselij ni mogo~e povsem natan~no opredeliti njihove rodnosti. ^eprav je po drugi strani jasno, da rodnost Romov upada, njihovo rodnostno obna{anje pa je ~edalje podobnej{e rodnostnemu obna{anju okoli{kega prebivalstva (Zupan~i~, Repolusk in Josipovi~ 2000, 21). V vseh treh obmo~jih obstaja pozitivna povezanost med deleèm Slovencev in vi{ino ocene celotne rodnosti. Ta povezanost sicer ni visoka: na Domàlskem dosega 0,320, v Zasavju 0,174 in v Prekmurju 0,159. V Prekmurju smo ugotavljali tudi povezavo med rodnostjo avtohtonih etni~nih manj{in in etni~no ve~inskega prebivalstva. Rezultati za madàrsko skupnost so podobni skupini tistih, ki se niso opredelili za Slovence. To pomeni, da obstaja rahla negativna povezanost med deleèm Madàrov in rodnostjo, kar je razumljivo, saj najve~ji delè med njimi predstavljajo ravno Madàri. 134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Pri Romih je nekoliko druga~e, saj obstaja rahla pozitivna statisti~no pomembna povezanost med deleèm Romov in rodnostjo po naseljih, vendar moramo poudariti, da so bili deleì Romov po naseljih leta 1991 izrazito nizki. Zaradi prostorsko sklenjene in jasno definirane madàrske poselitve lahko na drugi strani upravi~eno trdimo, da imajo Madàri praviloma nekoliko manj otrok kot Slovenci. Zanimiva pa je razlika v nivoju rodnosti med gori~anskimi in dolinskimi Madàri. Na madàrskem obmo~ju Gori~kega je aproksimativna celotna rodnost med letoma 1998 in 2000 1,38, medtem ko je bila na madàrskem obmo~ju Dolinskega le 0,87, kar pomeni razliko v povpre~ju za ve~ kot »pol« otroka na ènsko v rodni dobi. Na splo{no lahko re~emo, da za na{a tri izbrana obmo~ja velja, da ve~ji kot je delè Slovencev, vi{ja je tudi rodnost v nekem naselju. To zgolj potrjuje, kar je ugotovila è V. [ircelj (1991) v svoji disertaciji. Po popisnih podatkih 1991 je Slovenija v verskem smislu precej homogena dràva. Ve~ kot dve tretjini je opredeljenih za katolike. Zastopanost ostalih veroizpovedi razen protestantske je nizka in prostorsko izrazito razpr{ena. Verska pestrost je poleg tega ve~ja v urbanih okoljih, s tem pa je povr{inski u~inek drugih verskih skupnosti {e zmanj{an. Vse to oteùje ugotavljanje vloge veroizpovedi pri rodnostnem obna{anju. Primerjava protestantov in katolikov v Prekmurju je pokazala, da je rodnost pri protestantih nekoliko vi{ja. V ve~insko protestantskem delu Prekmurja je med letoma 1998 in 2000 bila 1,17, v drugih delih Prekmurja pa 1,07. Povezanost med deleèm protestantov in rodnostjo je sicer precej {ibka (r = 0,052), a pozitivna in statisti~no pomembna. V Prekmurju je bilo zaposlovanje znotraj primarnega sektorja po Popisu 1991 {e vedno prostorsko dominantno. Pojavila so se tri manj{a obmo~ja (Murska Sobota z okolico, Beltinci in Lendava z okolico), kjer je opazno ekonomsko prestrukturiranje v preostale sektorje, predvsem v sekundarnega. V Zasavju in UE Domàle se je prestrukturiranje v gospodarskem smislu od deagrarizacije k industrializaciji in terciarizaciji è izvr{ilo. Podatki iz leta 1996 v primerjavi z letom 1991 kljub nepopolni primerljivosti kaèjo predvsem po osamosvojitvi ve~ kot o~itno veliko prestrukturiranje gospodarstva. Izrazita je pospe{ena deagrarizacija Prekmurja ob hkratni krepitvi sekundarnega, {e bolj pa terciarnega sektorja. Nadaljevano deagrarizacijo lahko opazimo tudi v Zasavju in na Domàlskem, kjer so se è tako skromni deleì zaposlenih v primarnem sektorju dodatno zmanj{ali. Sekundarni sektor se je precej okrepil le v Prekmurju, ki tako zelo pozno stopa v industrijsko fazo razvoja. Ta bo verjetno kratka, saj je terciarni sektor po deleù zaposlenih è skoraj enak sekundarnemu. Delè sekundarnega sektorja se je drugje zmanj{al, vendar v Zasavju {e vedno prevladuje. Terciarni sektor je povsod pridobil, kar kaè na nadaljevano terciarizacijo. Gospodarsko prestrukturiranje, ki se je odvilo v zelo kratkem ~asu, pa nekaterih razmerij vendarle ni poru{ilo. Po na{em mnenju je bistvena pri tem geografska razmestitev, ki se ni dosti spremenila. Tako so pretèno gospodarsko usmerjenost ohranila tudi obmo~ja znotraj Prekmurja. Tam je denimo Gori~ko v primerjavi z deli Ravenskega in Dolinskega {e vedno izrazito agrarno. Nekateri kazalniki rodnosti za Slovenijo v devetdesetih letih 20. stoletja kaèjo nadaljevanje trenda iz osemdesetih let. Drùbenogospodarska tranzicija in osamosvojitev ga na videz nista bistveno spremenili, vendar se je rodnost z izjemo leta 2000 {e vedno znièvala. Povezanost deleà zaposlenih v primarnem sektorju in rodnosti po naseljih je pozitivna in povsod z neznatnim tveganjem visoko statisti~no pomembna, s tem da so povezave pri popisnih podatkih 1991 v primerjavi s podatki leta 1996 nekoliko mo~nej{e. Ob pospe{eni terciarizaciji je zanimivo, da postaja usmerjenost zaposlenih po naseljih v sekundarne dejavnosti na Domàlskem celo dejavnik vi{je rodnosti z znatnim vplivom. V Prekmurju in Zasavju ostaja delè zaposlenih v sekundarnih dejavnostih v negativni zvezi z rodnostjo. Tudi tu pa ta povezanost slabi, najbolj zato, ker se terciarizacija {iri v mestih in sredi{~ih, sekundarni sektor pa je podobno kot nekdaj primarni ~edalje bolj potisnjen na rob. Povezava med {ir{im terciarnim sektorjem in rodnostjo je znatna in obstaja na vseh obmo~jih. To nas opozarja, da terciarizacija o~itno ne pripomore k vi{ji rodnosti, kve~jemu nasprotno. Delè kme~kega prebivalstva leta 1991 po naseljih kaè podobno zvezo z rodnostjo kot delè zaposlenih v primarnem sektorju in je prav tako v statisti~no pomembni ter znatni pozitivni zvezi z ravnjo rodnosti. 135 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Izobrazba velja v teoriji kot pomemben dejavnik rodnosti. To drì zlasti za izobrazbo ènsk: vi{ja kot je izobrazba ènsk, manj otrok te ènske rodijo (na primer Caldwell 1980a). Na podlagi statisti~nih podatkov lahko to trdimo tudi za na{a obmo~ja. Splo{ni vtis je, da v vseh treh obmo~jih ènske v nivoju izobraènosti zaostajajo za mo{kimi. Izobrazbena struktura se spreminja po~asi, vendar lahko ob takih razmerjih pri~akujemo, da se bo izobrazba ènsk postopno izbolj{evala in dosegla ali presegla izobrazbo mo{kih. Ob takem razvoju lahko pri~akujemo vzporedno z dalj{anjem ~asa izobraèvanja {e ve~je odlaganje rojstev, kar ima lahko za posledico tudi znièvanje kon~ne rodnosti. Anketa je dala druga~ne rezultate, o ~emer bomo govorili v nadaljevanju, kjer povzemamo rezultate ankete. Na{i izra~uni potrjujejo v teoriji zastopano stali{~e, da se urbano prebivalstvo ali prebivalstvo urbanih sredin druga~e rodnostno obna{a kot prebivalstvo ruralnih obmo~ij. Druga~e v tem smislu, da imajo v povpre~ju manj otrok kot prebivalci podeèlskih obmo~ij. Mesta so kot motor splo{nega drùbenega razvoja hkrati zelo restriktivna na podro~ju rodnosti (na primer Kaa 1987; Boh 1988; ^erni~ Isteni~ 1994c; [ircelj 1998). Ob splo{nem padcu ravni rodnosti v lu~i druge demografske tranzicije so razlike med mesti in podeèljem bistveno manj{e, a {e vedno predstavljajo dolo~eno zakonitost. Primerjava rodnosti glede na tip reliefa je pokazala, da je rodnost v vi{inskem obmo~ju Prekmurja za {estino, v UE Domàle za tretjino, v Zasavju pa za ve~ kot dve petini vi{ja kot v niìnskem obmo~- ju. Gre za statisti~no pomembne razlike, katerih velikost je verjetno odvisna tudi od reliefne energije, ki je v Zasavju najvi{ja, v Prekmurju pa najnìja. Na{a ugotovitev je v nasprotju s precej raz{irjenim lai~nim mnenjem, da je za hribovite predele zna~ilna nizka rodnost (Barbi~ 1993; Natek 1993), vendar reliefa kot geografskega faktorja rodnostnega obna{anja ne smemo jemati izolirano od ostalih, temve~ zopet dialekti~no kot vse ostale. Relief vpliva na vrsto poselitve, mònost komunikacije, nudi predispozicije za razvoj specifi~ne oblike prometne infrastrukture, vpliva na razli~en na~in ìvljenja in {e na vrsto drugih stvari, s tem pa posredno vpliva tudi na rodnostno obna{anje prebivalcev, ki dolo~ene reliefne enote poseljujejo. Relief tako nastopa kot izrazito sinteti~en dejavnik rodnosti. 5.2 SINTEZA ANALIZ ANKETNIH PODATKOV Rezultati ankete so med drugim sluìli tudi za preverjanje ugotovitev in trditev, ki smo jih postavili na podlagi analize uradnih statisti~nih podatkov. V nadaljevanju jih bomo strnili po tematskih sklopih. Med anketiranimi opaàmo tendenco zmanj{evanja starostnih razlik med partnerjema v primerjavi z njunimi star{i. Glede pogledov anketiranih na najprimernej{o starost za star{evstvo ugotavljamo, da najvi{jo starost postavljajo na Domàlskem, najnìjo pa v Prekmurju. Na Domàlskem je hkrati tudi najmanj{a tako dejanska kot tudi ocenjena starostna razlika med partnerjema. Mo{ki v povpre~ju postavljajo vi{je starostne razlike med spoloma, vendar tudi ènske po starosti na prvo mesto postavljajo mo{ke. To je zanimiv model o~itno ne povsem preseènega pojmovanja, da mora biti mo{ki kot glava druìne starej{i (Boh 1988; ^erni~ Isteni~ 1998). Spolna struktura anketiranih se zaradi samohranilskih druìn, ki jih vodi ènska, nagiba na ènsko stran. Spolna struktura, izraèna s koeficientom feminitete, je najmanj uravnoteèna na Domàlskem (1,063), najbolj pa v Zasavju (1,046). Anketni podatki kaèjo, da je na vseh treh obmo~jih ustaljen model druìne z dvema otrokoma, sicer pa v vseh treh obmo~jih obstaja trend zmanj{evanja kon~ne rodnosti, najmanj{e razlike pa so v UE Domàle. Zasavje in Prekmurje sta v podobnem poloàju, vendar je v slednjem rodnost mlaj{ih generacij trenutno na nekoliko vi{ji ravni. Kljub temu se generacije, ki rojevajo, na vseh treh obmo~jih è po 35.–39. letu obnovijo. Na Dom- àlskem so razlike med skupinami najmanj{e in è starostna skupina 30–34 se zelo priblià samoobnovi. V Prekmurju in {e bolj v Zasavju sta mlaj{i starostni skupini od tega cilja bolj oddaljeni, najstarej{a skupina pa v obeh obmo~jih presega domàlsko obmo~je. Za slednje lahko potrdimo, da vzporedno potekata procesa odlaganja prvega rojstva in ~asovnega koncentriranja ostalih rojstev, kar se odraà v prej doseèni enostavni reprodukciji. 136 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Na vseh treh obmo~jih je mogo~e razbrati negativno povezanost med dolìno protogenezi~nega intervala in rodnostjo ènsk. To stali{~e je zastopano tudi v literaturi (na primer Koùh-Novak et al. 1998). Glede dejanskega in èlenega {tevila otrok je razlika med spoloma opazna. Mo{ki si v povpre~ju èlijo ve~ otrok v Prekmurju in Zasavju, v UE Domàle pa si v povpre~ju èlijo ve~ otrok ènske. Sicer pa je dejansko {tevilo otrok v druìnah nekoliko nìje od èlenega. Obstaja relativno mo~na pozitivna povezanost med {tevilom otrok v druìni anketiranih in {tevilom otrok v druìni, iz katere izhajajo. To {e posebej velja za Zasavje, opozarja pa na tovrstno homogamijo anketirancev. Anketa je (v nasprotju z ugotovitvami analize statisti~nih podatkov) pokazala, da je izobrazba statisti~no pomemben dejavnik rodnosti le v Prekmurju. Ta povezava velja tako za mo{ke kot za ènske, in sicer v druìnah, kjer sta prisotna oba partnerja. Gre za krivulj~no zvezo, ko se sprva do tretje stopnje izobrazbe dviguje tudi rodnost, ki nato precej upade, od pete stopnje naprej pa se znova pri~ne vzpenjati ter doseè samoobnovitveni nivo. V samohranilskih druìnah je stopnja izobrazbe negativno povezana s stopnjo rodnosti. Na drugih dveh obmo~jih so razmere druga~ne. V Zasavju ni statisti~no pomembne povezanosti med izobrazbo in {tevilom otrok v druìni ne glede na spol in tip druìne. V UE Domàle pa statisti~ne zveze ni, ko ne glede na tip druìne {tevilo otrok v druìni primerjamo z izobrazbo mo{kih. Zato pa obstaja pri manj kot petodstotnem tveganju statisti~no pomembna zveza med {tevilom otrok v druìni in izobrazbo ènsk ne glede na tip druìne. Primerjava je pokazala, da v Prekmurju mlaj{e generacije izobraènih ènsk (7. stopnja) v povpre~- ju è rodijo ve~ od tistih s srednjo (4. in 5. stopnja) ali dokon~ano osnovno {olo (3. stopnja). Pri ènskah, starih 35 let ali ve~, pa rahlo navzgor odstopajo tiste z osnovno{olsko ali nìjo izobrazbo (2,62 otroka na ènsko). V Zasavju imajo ènske, mlaj{e od 35 let, na splo{no nìjo rodnost kot tiste v Prekmurju in posebej kot tiste na Domàlskem. Zanimivo pa je, da ènske, stare 35 let ali ve~, rojevajo v podobnem obsegu kot na drugih dveh obmo~jih. Na Domàlskem lahko opazimo, da ènske, mlaj{e od 35 let, skoraj dohajajo rodnostni obseg ènsk, starih 35 let ali ve~, kar posredno potrjuje ugotovitev o ~asovno bolj koncentrirani rodnosti ènsk v primerjavi z drugima dvema obmo~jema. To lahko è pomeni, da se z vi{anjem izobrazbe posebej pri mlaj{ih generacijah morda krepi zavedanje o problemati~nosti prenizke rodnosti, verjetno pa kaè tudi na bolj{i ekonomski poloàj. Rezultat tega je sicer poznej{i vstop v star{evstvo, zato pa hitrej{a realizacija na~rtovanega, kar potrjuje tezo o modernem rodnostnem obna{anju (Kaa 1987). Etni~nost kot faktor rodnostnega obna{anja kaè ve~jo heterogenost med obmo~ji kot znotraj obmo- ~ij. To pomeni, da so razlike v rodnosti glede na etni~no pripadnost anketiranih mnogo bolj odvisne od obmo~ja, v katerem se rodnost realizira. Tako imajo etni~no romske partnerske zveze anketiranih v Prekmurju ve~ otrok od prekmurskega povpre~ja, hkrati pa manj od domàlskega povpre~ja, {e posebej pa od etni~no slovenskih partnerskih zvez, anketiranih na Domàlskem. To pa je v nasprotju s {e vedno mo~no prisotnim stereotipom, da imajo Romi bistveno ve~ otrok kot druge etni~ne pripadnosti. Obenem je prisotnost tega stereotipa ve~ja v okoljih, kjer nimajo neposredne izku{nje z Romi. Enako velja tudi za Madàre, katerih rodnost je razpoznavno nìja od povpre~ja v vseh obmo~jih, stereotip o vi{ji rodnosti Madàrov pa mo~no prisoten. Zaradi precej{njih razlik med obmo~ji in manj{ih znotraj obmo~ij lahko re~emo, da etni~nost ni posebej mo~an dejavnik rodnostnega obna{anja, razen v primeru, ko gre za geografsko sklenjeno in jasno definirano obmo~je poselitve. Tak primer predstavlja dvojezi~no obmo~je v Prekmurju, v katerem Madà- ri nastopajo homogeno in dajejo pe~at svojemu okolju in s tem tudi rodnostnemu obna{anju v njem. Glede ostalih etni~nih skupin v smislu poro~nosti je treba izpostaviti na eni strani poudarjeno heteroetni~nost Hrvatov, na drugi strani pa homoetni~nost predvsem Bo{njakov-muslimanov. To potrjujejo tudi popisni podatki o druìnah leta 1991 (Rezultati raziskovanj 1998, SURS). Stereotipi o ve~ji rodnosti prebivalcev, ki se ne opredeljujejo za Slovence, kaèjo na neke vrste ogro- ènost, ki morda izhaja iz zavedanja prebivalstva, da rodnost Slovencev oziroma v Sloveniji upada in da Slovenci izumirajo (Vertot 1995). 137 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Veroizpoved kot dejavnik rodnostnega obna{anja ima v izbranih obmo~jih dokaj pomembno vlogo. Na podlagi analize anketnih podatkov nismo mogli potrditi ugotovitve, izpeljane iz analize statisti~nih podatkov, da imajo protestanti (luterani in kalvinisti) v Prekmurju vi{jo rodnost kot katoliki. Skupna zna~ilnost vseh treh obmo~ij je, da imajo verujo~i vi{jo rodnost od neverujo~ih. V Zasavju se pripadniki islamske veroizpovedi po stopnji rodnosti ne razlikujejo od katolikov, kar je v nasprotju z ve~inskim prepri~anjem, da imajo muslimani ve~ otrok kot drugi. Tudi na podro~ju verske pripadnosti lahko ugotovimo precej{njo homogamnost, kar pomeni, da se med seboj pretèno poro~ajo ali veèjo pripadniki iste skupine. Ugotovili smo, da na vseh treh obmo~jih obstaja razlo~na pozitivna povezava med intenzivnostjo vernosti pri ènskah in ravnjo rodnosti. Razlika med spoloma je o~itna, saj je povezava med intenzivnostjo vernosti mo{kega in nivojem rodnosti statisti~no pomembna le v Zasavju. Med pogostostjo obiskovanja cerkve in nivojem rodnosti ni statisti~no pomembne povezanosti anketiranih ne glede na spol le v UE Domàle. V Zasavju taka povezava obstaja pri ènskah, v Prekmurju pa je zveza mo~nej{a pri mo{kih, prisotna pa pri obeh spolih. V vseh primerih gre za relativno nizko pozitivno povezavo. Zanimiv je predvsem odnos med spoloma v Prekmurju, kar kaè morda tudi na nekoliko ve~jo patriarhalnost. Ugotovimo lahko, da je intenzivnost osebnega verovanja pomembnej{i dejavnik rodnostnega obna{anja kot institucionalni okvir. Vrednostna usmeritev v verskem smislu sicer igra dolo~eno vlogo v rodnostnem obna{anju, a bodisi ne presega doslej izmerjenih drugih vrednosti bodisi statisti~no pomembnih povezav sploh ni. Izjema je Zasavje, kjer {e posebej pri mo{kih izstopa znatna pozitivna povezanost med vrednotenjem vere in ravnjo rodnosti. Prihodki anketiranih v izbranih obmo~jih nimajo statisti~no pomembne zveze s stopnjo rodnosti. To je v nasprotju z razmi{ljanjem, da je stopnja rodnosti odvisna od prihodkov prebivalcev oziroma da je otrok stro{ek, ki si ga star{i lahko privo{~ijo, ~e lahko nastali stro{ek pokrijejo (Becker 1981; Stropnik 1997, 27 in 71). Z izjemo Zasavja, kjer so nihanja med prihodkovnimi razredi manj{a, podatki pri ostalih dveh obmo~jih kaèjo krivulj~no povezavo s {tevilom otrok, ki je statisti~no pomembna pri petodstotnem tveganju le v UE Domàle. To pomeni, da so vsaj na tem obmo~ju za nivo rodnosti do neke mere pomembni tudi prihodki. Za Domàlsko v grobem velja, da je pri nìjih prihodkih rodnost vi{ja, z nara{~anjem prihodkov rodnost pri~ne upadati, v najvi{jem prihodkovnem razredu, ki è pomeni neko socialnoekonomsko preskrbljenost, pa rodnost zopet narase. Tudi sicer so na Domàlskem samooce-njeni prihodki anketiranih najvi{ji. Pojavnost splava je po obmo~jih precej razli~na. Ker gre za zelo osebno in subtilno vpra{anje, ki je v mnogih okoljih {e vedno tabu, obstaja mònost, da podatki niso povsem zanesljivi. Vendarle lahko ugotovimo, da se umetni splav pojavlja najredkeje v Prekmurju, è precej pogosteje na Domàlskem, najve~krat pa v Zasavju. Visok delè spontanih splavov na domàlskem obmo~ju bi morda lahko povezovali z modernizacijo in nara{~ajo~o stresnostjo ìvljenja. Splav ima torej izrazito psiholo{ko komponento. Na morebitno podpovpre~no rodnost tako umetni kot spontani splavi verjetno nimajo vpliva, saj ènske, ki so doìvele splav, rodijo v povpre~ju ve~ otrok kot ostale. Rezultati ankete niso potrdili, da bi obmo~je protestantske ve~ine v Prekmurju imelo vi{jo rodnost kot drugi deli Prekmurja. Na podlagi rezultatov ankete ne moremo ne potrditi ne ovre~i trditve, da je znotraj dvojezi~nega obmo~ja rodnost gori~anskega obmo~ja ve~ja kot rodnost dolinskega dela. Rezultati ankete tudi ne potrjujejo ugotovitve na podlagi statisti~nih podatkov, da je v »vi{inskem« obmo~ju Prekmurja rodnost vi{ja kot v dolinskem, zato pa se ugotovitve analize anketnih podatkov ujemajo z ugotovitvami analize uradnih statisti~nih podatkov o vi{ji rodnosti v vi{inskem obmo~ju znotraj Zasavja in UE Domàle. Anketna analiza je potrdila tudi ugotovitve o vi{ji rodnosti v nemestnih naseljih vseh treh obmo~ij. V zvezi s tem je tudi sklep, da se rodnost z oddaljenostjo od mestnega sredi{~a pove~uje. Tudi ta ugotovitev v grobem velja za vsa tri obmo~ja, gradient pove~evanja pa je najbolje viden na dom- àlskem obmo~ju. Prav tako lahko potrdimo ugotovitev, da ima dvojezi~no obmo~je v Prekmurju nìjo rodnost kot drugi deli Prekmurja. 138 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 5.3 SKLEP Ko govorimo o dejavnikih rodnosti, je treba opozoriti na njihovo kompleksnost, zato jih moramo razumeti izklju~no dialekti~no, torej v stalni interakciji in medsebojni prepletenosti. Tu ni enostavnih vzro~no-posledi~nih zvez. Mnoìca razli~nih dejavnikov v odvisnosti od ~asa in prostora razli~no vpliva na raven rodnosti, zato moramo v tem kontekstu razumeti tudi izmerjene povezave. Vsaka z veliko gotovostjo potrjena povezava kaè, da je primerjani dejavnik verjetno eden od kamen~kov v mozaiku prepletenega vplivanja na rodnost. Ravno geografska in ~asovna diferenciacija pa kaèta, da se jakost posameznih dejavnikov spreminja, da nekje delujejo {e drugi dejavniki, ki jih spet drugje sploh ni ali pa je njihovo delovanje neznatno. In v tem je pomen geografskega pristopa k {tudiju rodnosti in demografske problematike nasploh. Zavedati se moramo, da ne bomo na{li dejavnika, ki bi sam v celoti determiniral rodnost, lahko pa za razli~na obmo~ja postavljamo okvire, v katerih pri~akujemo, da se bo gibalo rodnostno obna{anje. Raziskava je jasno pokazala, da vpliva geografskega okolja ne smemo zanemariti, ko gre za oblikovanje rodnostnega obna{anja. Dejavniki so namre~ povezani s konkretnim prostorom in niso nekaj metafizi~nega. Pomen geografskega pristopa k preu~evanju rodnosti je ravno teritorializacija problema, s tem pa je olaj{ano ne le razumevanje temve~ tudi iskanje vzro~nosti danim razmeram. Kaj pomenijo geografski dejavniki rodnostnega obna{anja? ^e za primer vzamemo etni~no pripadnost kot kulturni dejavnik rodnostnega obna{anja, ugotovimo, da je ta pripadnost enkrat dejavnik razli~nega rodnostnega obna{anja, drugi~ pa ni. Na primeru prekmurskih Madàrov smo pokazali, da je etni~na pripadnost dejavnik rodnostnega obna{anja posebej takrat, ko je hkrati tudi geografski dejavnik. To pomeni, da gre za bolj ali manj jasno omejeno obmo~je, ki »v sebi« generira specifi~no rodnostno obna{anje in ga je zato treba temeljito preu~iti. Rezultati ankete so pokazali, da so stereotipna gledanja prebivalstva na rodnost marsikdaj napa~- na. V tem so izstopali predvsem stereotipi o Romih in muslimanih ter drugih etni~nih in verskih skupinah, za katere je ve~ina prebivalcev menila, da imajo ve~ otrok kot drugo prebivalstvo. Kot re~eno, so na{i rezultati ovrgli taka mi{ljenja kot neutemeljena. Ugotovili smo, da raven rodnosti ni toliko odvisna od materialnega poloàja, temve~ so pri tem pomembnej{e vrednote, norme, zgledi, smisli in perspektive ter zavedanje, da je nizka rodnost lahko problem. Hkrati lahko re~emo, da so si norme prebivalstva o {tevilu otrok z zelo majhnim odstopanjem zelo podobne, kar jasno opozarja na to, da zgledi obstajajo. Da se dolo~ena oblika obna{anja uveljavi, je potrebno posnemanje in reprodukcija te oblike obna{anja. Z geografsko analizo in primerjavo obmo~ij, razli~nih po drùbenoekonomski strukturi, smo ugotovili, da vzorci in norme o dolo~enem {tevilu otrok vztrajajo na vseh treh obmo~jih. Tako postane vpra{anje hitre spremembe in prehoda k nìji rodnosti zopet aktualno. Glede na rezultate ankete menimo, da hitro zniànje rodnosti na okrog dva otroka na druìno ni zgolj odgovor ali prilagoditev na tukaj{njo industrializacijo, modernizacijo in urbanizacijo, pa~ pa je to postalo tudi odgovor na reproduktivna merila, ki so se kot dolo~ena modna smernica po~asi {irila iz àri{~nih to~k zahodne Evrope. Iz povedanega izhaja, da bi morala biti socialna pravi~nost temelj vseh bodo~ih ukrepov dràve na podro~ju prebivalstva. Socialna pravi~nost je tisti smoter in cilj, ki lahko pripomore k enakomernej{i obre-menitvi prebivalstva – tako tistih, ki rojevajo, kot tistih, ki se zaradi dolo~enih okoli{~in odlo~ijo, da potomcev ne bodo imeli. Reprodukcija prebivalstva se vse bolj kaè kot drùbeno breme, zato je bistveno, da je to breme enakomerno porazdeljeno. Reprodukcije ni mogo~e jemati iz splo{nega konteksta zgolj kot stvar posameznika zaradi vse ve~je prepletenosti, soodvisnosti, komplementarnosti drùbenih elementov in kompleksnosti sodobne drùbe. Gre za skupno odgovornost, pri kateri ima dràva na voljo veliko instrumentov, kako to odgovornost in ~edalje bolj tudi breme enakomerno porazdeliti. S tem posameznikova svoboda odlo~anja ni kratena. S svobodno odlo~itvijo se lahko posameznik izogne sodelovanju pri reprodukciji prebivalstva, vendar mora prispevati svoj »drùbeni« delè, ki ga je treba razporediti med tiste, ki se za otroke odlo~ijo, da se jih razbremeni oziroma se jim olaj{a bodo~e odlo~itve, ~e so vezane na 139 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ materialno plat. Vendarle je treba upo{tevati dejstvo, da vsi ìvimo v drùbi in iz drùbe same, posameznik ali druìna pa v tem sistemu nista izolirano delujo~a pojava. Pri predlogih mogo~ih ukrepov moramo zato najprej teìti k zagotavljanju socialne pravi~nosti, hkrati pa biti izredno previdni, saj se lahko pozitivno zami{ljene mere sprevrèjo in imajo nasproten u~inek. To pa ne pomeni, da moramo v nedogled tehtati, kaj nam je storiti, pa~ pa je verjetno koristneje, da se problema lotimo po metodi majhnih korakov. Torej tako, da ukrepe izvajamo postopno ter opazujemo njihove posledice: le tako lahko ukrepe pravo~asno umaknemo, ~e se izkaè, da so napa~no zastavljeni. Res je, da je delovanje {tevilnih odlo- ~itev vezano na dalj{e obdobje in da rezultatov ni mogo~e vnaprej predvideti, vendar je ob dana{njem alarmantnem stanju nujno ~imprej za~eti. Po na{em mnenju je treba ukrepe izvajati na dveh tirih v smislu ~asovnosti. Na eni strani moramo izvajati kratkoro~ne ukrepe, ki so v vlogi »ga{enja poàra«, da bi kolikor toliko zaustavljali negativne demografske trende. Te ukrepe predstavljajo razli~ne vzpodbude in stimulacije za ve~jo rodnost (anketirani so izpo-stavljali predvsem mònost izkori{~anja polovi~nega delovnega ~asa za star{e, brezpla~no varstvo v pred{olskem obdobju, brezpla~no izobraèvanje, cenej{o otro{ko hrano, obutev in obla~ila, razbreme-nitev star{ev predvsem v ~asovnem smislu …) in vsaj za~asna aktivnej{a politika imigracije. Brez slednje bo {lo tèko, ~e èlimo obdràti skupno {tevilo prebivalstva Slovenije na podobnem nivoju, kot je sedaj. Na drugi strani je treba za~eti s premi{ljenimi dolgoro~nimi ukrepi, pospremljenimi z medijsko kam-panjo, ki bodo dolgotrajno zagotavljali nemoteno reprodukcijo prebivalstva. Rezultati le-teh se bodo pokazali {ele skozi desetletja. [tudije so tudi pokazale, da je ~lovekovo obna{anje mòno modificirati in spreminjati (Skinner 1965 in 1974; Maru{i~ 2002), zato bi moralo biti podro~je teh ukrepov osredoto~eno na spreminjanje obna{anja, pove~anje ob~utljivosti prebivalstva za demografske teàve in oblikovanje pozitivne motivacije prebivalstva za doseganje enostavne reprodukcije, ki je v danih demografskih razmerah edini realni cilj. Te ukrepe je dolgoro~no najsmotrneje izvajati skozi sistem (obveznega) izobraèvanja in po sredstvih javnega obve{~anja. Dolgoro~ni ukrepi so {e posebej pomembni zato, ker se ne bomo mogli zana{ati zgolj na kratkoro~ne re{itve. Ve~ina ljudi na Slovenskem je zaradi propagandnih u~inkov medijev seznanjena z obrisi demografskih razmer. Vendar to ni dovolj: potrebne so konkretne mere na dràvni ravni. Tu se postavlja vpra{anje, kako prepre~iti, da se pri spodbujanju rodnosti ne bi rojstva pri parih oziroma materah prenesla zgolj v zgodnej{e obdobje, temve~ da bi se nadgradila s kak{nim dodatnim rojstvom kasneje. Dober primer za to je [vedska (Kaa 1987; Stropnik 1997, 188), ki je z dràvnimi vzpodbudami na za~etku osemdesetih let prej{njega stoletja dokaj hitro dvignila celotno rodnost na samoobnovitveni nivo. Te vzpodbude so trajale le nekaj let, u~inki pa so se poznali {e leta 1993, ko je bila celotna rodnost 2,00. Leta 1995 so na [vedskem zmanj{ali otro{ke dodatke (Stropnik 1997), po treh letih (1998) pa je celotna rodnost padla na 1,52. Znana je {e cela vrsta dràv in poskusov, katerih temeljni problem je ti~al v za~asnosti oziroma v prekratkem ~asu trajanja ukrepov. Pogoj za uspeh demografske politike pa je ravno njegova dolgoro~nost, kar je zna~ilnost mnogih »terapij«, ~e èlijo biti uspe{ne. Gre za cel sistem spreminjanja navad in tudi dolo~enih vrednot, za kar je potreben ~as, ker je potrebno spremeniti obna{anje in ravnanje prebivalstva (Skinner 1965, 191–193). V sodobni reprodukciji prebivalstva nara{~a pomen antropolo{- kih (osebno-filozofskih) dejavnikov rodnosti, ki so povezani z bistvom ~loveka (Mala~i~ 1985, 117–118). V takih razmerah ni mogo~e pri~akovati, da bo ~lovek kot posameznik avtomati~no poskrbel za lastno reprodukcijo in s tem posredno za reprodukcijo dolo~enega prebivalstva. Njegove odlo~itve in obna- {anje bodo odvisni od {tevilnih okoli{~in, na podlagi katerih bo presojal smiselnost lastne reprodukcije oziroma lastnega potomstva. Dol`nost dràve je tako povezana z ustvarjanjem pogojev, ki bodo posameznika ali par prepri~ali v pozitivnost reprodukcije in s tem vzpodbudili k odlo~anju za otroke. Vpra{anja, na katera moramo biti {e posebej pozorni, je osvetlila tudi anketa. S pomo~jo odgovorov anketirancev na vpra{anja o mogo~em ukrepanju in o èljah anketiranih v zvezi z bolj{imi pogoji za ustvarjanje ve~jih druìn ali za bolj univerzalno odlo~anje za otroke lahko postavimo splo{ni okvir ukrepanja na dràvni ravni. @elje anketiranih kaèjo svojevrsten rubikon, znotraj katerega vidijo rodnostno problematiko. Seveda je problem globlji in {ir{i, vendar je tudi to eden izmed mònih na~inov 140 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Preglednica 30: Povpre~no {tevilo otrok v druìnah glede na mnenjsko opredelitev in spol anketiranih v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle (Anketa 06/2001). vpra{anja in odgovori po spolu {tevilo povpre~no {tevilo otrok delè v % Prekmurje Ali je rodnost v Sloveniji problem? mo{ki z odgovorom ne 141 2,09 23,8 mo{ki z odgovorom da 451 1,98 76,2 ènske z odgovorom ne 158 2,04 24,1 ènske z odgovorom da 498 1,99 75,9 Ali lahko dràva pripomore k ve~jemu {tevilu rojstev? mo{ki z odgovorom ne 86 1,99 14,4 mo{ki z odgovorom da 513 2,01 85,6 ènske z odgovorom ne 107 1,93 16,1 ènske z odgovorom da 558 2,01 83,9 Ali lahko Cerkev pripomore k ve~jemu {tevilu rojstev? mo{ki z odgovorom ne 485 1,99 81,9 mo{ki z odgovorom da 107 2,10 18,1 ènske z odgovorom ne 536 1,96 81,3 ènske z odgovorom da 123 2,21 18,7 Zasavje Ali je rodnost v Sloveniji problem? mo{ki z odgovorom ne 50 2,00 22,2 mo{ki z odgovorom da 175 1,95 77,8 ènske z odgovorom ne 53 1,96 21,5 ènske z odgovorom da 193 1,93 78,5 Ali lahko dràva pripomore k ve~jemu {tevilu rojstev? mo{ki z odgovorom ne 26 2,27 11,5 mo{ki z odgovorom da 201 1,93 88,5 ènske z odgovorom ne 34 2,00 13,7 ènske z odgovorom da 215 1,93 86,3 Ali lahko Cerkev pripomore k ve~jemu {tevilu rojstev? mo{ki z odgovorom ne 182 1,95 82,0 mo{ki z odgovorom da 40 2,08 18,0 ènske z odgovorom ne 203 1,93 83,9 ènske z odgovorom da 39 2,00 16,1 UE Domàle Ali je rodnost v Sloveniji problem? mo{ki z odgovorom ne 50 2,18 24,9 mo{ki z odgovorom da 151 2,28 75,1 ènske z odgovorom ne 58 2,21 25,6 ènske z odgovorom da 169 2,23 74,4 Ali lahko dràva pripomore k ve~jemu {tevilu rojstev? mo{ki z odgovorom ne 27 2,19 13,3 mo{ki z odgovorom da 176 2,29 86,7 ènske z odgovorom ne 29 2,24 12,6 ènske z odgovorom da 201 2,24 87,4 Ali lahko Cerkev pripomore k ve~jemu {tevilu rojstev? 144 2,17 72,7 mo{ki z odgovorom ne 144 2,17 72,7 mo{ki z odgovorom da 54 2,54 27,3 ènske z odgovorom ne 162 2,19 72,6 ènske z odgovorom da 61 2,39 27,4 141 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ ukrepanja dràve, saj je v dana{njih razmerah drùbenega razvoja zelo pomembno pokazati »dobro voljo«, na katero se bo prebivalstvo »druga~e« odzvalo. Izredno pomembna je senzibilizacija javnosti. Ljudje è zaznavajo problem rodnosti, a ve~inoma {e niso pripravljeni bistveno spreminjati rodnostnega obna{anja. Z medijskimi in drugimi akcijami ob nekaterih vzporednih ukrepih bi dràva lahko è toliko vplivala na razmi{ljanje prebivalcev o rodnostni problematiki, da bi se rezultati pokazali v srednjero~nem obdobju, denimo v petih do desetih letih. Poleg dràve, za katero anketirani v ve~ini menijo, da lahko pomaga, imajo na tem podro~ju pomembno vlogo tudi nevladne organizacije. Cerkve imajo gotovo vpliv na oblikovanje vrednostnega sistema svojih vernikov. Za vrednostni sistem anketiranih pa smo pokazali, da ima pomembno vlogo pri oblikovanju èlenega {tevila otrok. Kljub temu, da anketirani ve~inoma menijo, da Cerkev pri tem ne more pomagati, je resnica verjetno druga~na, sicer pa nekatere aktivnosti in poskusi, ki jih najdemo tudi v literaturi, kaèjo, da nekatere skupine in posamezniki aktivno delujejo pri pobudah za spremembe zakonodaje (na primer Druìnska pobuda Tomaà Mer{eta). Nekateri posamezniki (na primer Bajec 1998) so izda-li celo knjige, ki naj bi sluìle kot priro~niki za ukrepanje. Ve~ina aktivnosti je usmerjena k spremembam dav~ne in stanovanjske politike, nekateri pa re{itev vidijo v splo{ni volilni pravici, torej brez starostne omejitve (na primer Bajec 1998), ki bi v kon~ni fazi regulirala rodnost v smeri enostavne reprodukcije. Razmi{ljanje T. Bajca dobro zrcali trenutne razmere pri nas. Pravi, da v Sloveniji imeti otroke pomeni biti »nezaposlen« in s tem neupravi~en do pokojnine kljub velikemu {tevilu otrok – novih davkopla~e-valcev in delavcev, sploh pa ljudi, brez katerih dràva kot institucija ne more obstajati. Po na{em mnenju so zaloge mònih ukrepov na podro~ju dav~ne politike in tudi na podro~ju stanovanjske politike {e vedno velike. Dav~na politika bi morala teìti k enakomernemu obremenjevanju prebivalstva. Otrok ne pomeni le nekaj samoumevnega, v tem gospodarskem sistemu pomeni tudi ~edalje ve~ji stro{ek (Becker 1981; Stropnik 1997). Ustrezna dav~na politika pa pomeni predvsem zavedanje dràve, da brez prebivalstva ne more obstajati in da zato posku{a v obliki dav~nih olaj{av povrniti star{em povpre~ne stro{ke vzreje otrok. Na ta na~in ne bi bila kratena pravica parov in posameznikov o neimet-ju otrok, ~e jih ne èlijo, niti ne bi bila kratena pravica star{em, ki bi v zameno za bistveno manj{e povra~ilo rojevali in prehranjevali otroke, ki bi potem dràvi pla~evali davke in ji s tem omogo~ali obstoj. Torej so na dav~nem podro~ju {e velike zaloge. Podobno je s stanovanji: nova in predraga stanovanja niso re{itev. Menimo, da je temelj za oblikovanje dolgoro~no stabilnega demografskega poloàja sprememba {olske politike. Ta sprememba bi morala zajemati tako vzgojo kot izobraèvanje. Iti bi morala v smeri pove~anja ob~utljivosti u~encev è od najnìjih razredov naprej v obliki primernih u~nih vsebin in v smeri vklju~evanja bodo~ih in sedanjih star{ev v (sprva neobvezne) te~aje za vzgajanje otrok. Taka senzibilizacija in sistemati~no delo lahko pomenita dobro osnovo, ki bi lahko sluìla kot zgled drugim. Prednost Slovenije je tudi na tem podro~ju v njeni majhnosti, ki omogo~a làjo izvedbo in nadzor nad postopki. V zvezi z izobraèvanjem moramo izpostaviti tudi problemati~nost dolìne izobraèvanja, ki je mo~an dejavnik odlaganja rojstev (na primer Koùh-Novak et al. 1998, 94). Smiselno bi bilo skraj{ati dejansko oziroma efektivno dolìno izobraèvanja, ènskam oziroma mladim parom pa bi morali omogo~ati prijaznej{i na~in {tudija, da bi si lahko ustvarili druìne in imeli otroke tudi med {tudijem. Kot pomembna mònost v tej smeri se kaè tudi omogo~anje vseìvljenjskega izobraèvanja ènskam, ki bi se odlo~ile za star{evstvo med {tudijem ({olanjem). Morali bi jim omogo~iti, da nesankcionirano kadar koli nada-ljujejo {olanje. Zelo pomemben aspekt uravnoteènega prebivalstvenega razvoja je tudi ohranjanje enakomerne poselitve podeèlja v Sloveniji. Nobene {kode ne bo, ~e se bo rast mest popolnoma ustavila; ve~ja {ko-da bo nastala, ~e se bodo periferna ruralno-agrarna obmo~ja, ti rezervoarji relativno vi{je rodnosti, do konca izpraznila. O izpraznjenju in iz~rpanosti podeèlja lahko govorimo è tedaj, ko izgubimo rodno populacijo do 40. leta. Preostalo starej{e prebivalstvo je zgolj {e prepu{~eno ~asu. Vitalno poselitev podeèlja lahko doseèmo in ohranimo najprej s primerno izbolj{ano infrastruk-turo. Doseganje teh ciljev je povezano z dolo~enimi stro{ki, vendar je to investicija, ki se v eni generaciji za~ne »izpla~evati« v obliki dodatnega oziroma novega prebivalstva. 142 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Sklenemo lahko, da so v na{em primeru rodnostne razmere med obmo~ji precej razli~ne. Razlike so na splo{no ve~je med obmo~ji kot znotraj obmo~ij. To kaè na bistveno povezanost z regionalnogeografsko strukturo oziroma z geografskim prostorom, v katerem se dolo~eno rodnostno obna{anje oblikuje. Rodnostna situacija se spreminja è na majhne razdalje. Glavna zna~ilnost vseh treh obmo- ~ij pa je reliefno pogojena notranja prostorska dihotomija, ki jo sestavljata vi{insko obmo~je relativno vi{je rodnosti in niìnsko obmo~je relativno nìje rodnosti. Sicer so danes rodnostne razmere na izbranih treh obmo~jih precej zaostrene. Kaè tudi, da terciarizacija ni odgovor ali zdravilo za nastalo demografsko vrzel v smislu generacijskega primanjkljaja. Poleg tradicionalnega tipa druìne, ki ga v Sloveniji skoraj ne najdemo ve~ in ki je zagotavljal nemoteno reprodukcijo prebivalstva ter demografske presèke, ki so napajali zaposlitvene centre, danes ni modernega tipa druìne, ki bi se nemoteno prebivalstveno reproduciral. Ker je v danem zgodovinskem trenutku oìvitev tradicionalnega tipa druìne malo verjetna, bi morali biti napori dràve usmerjeni v izgrajevanje pogojev, ki bodo v »modernih« okoli{~inah omogo~ali dolgoro~no stabilno generacijsko obnavljanje prebivalstva. Zagotovitev lastnih potomcev v dana{nji situaciji zaradi razli~nega ~asovnega razporeda rodnosti {e ne pomeni generacijske obnove obstoje~ih generacij ob obstoje~i starostni sestavi, zato se lahko {tevilo prebivalcev zmanj{uje {e dolgo zatem, ko si rodne generacije è zagotavljajo samoobnovo. Kon~ajmo z mislijo, da je predstavljena problematika zelo {iroka in kompleksna ter da terja inter-disciplinaren pristop, pri katerem lahko tudi geografija kot sinteti~na veda doprinese nova spoznanja in pripomore k bolj{emu razumevanju rodnostne problematike tako v izbranih obmo~jih, v Sloveniji in na splo{no. 143 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 6 SEZNAM VIROV IN LITERATURE Andorka, R. 1978: Determinants of Fertility in Advanced Societies. London. Atlas Slovenije. Ljubljana, 1992. Bajec, T. A. 1998: Zdravilo za dràvo. Novo mesto. Banka statisti~nih podatkov. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Barbi~, A. 1993: Samoobnavljanje kme~kega sloja v Sloveniji. Sodobno kmetijstvo 5. Ljubljana. Becker, G. S. 1981: Treatise on the family. Cambridge, Massachusetts. Belec, B. 1998: Panonski svet. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Belec, B., Olas, L. 1982: Tipologija ruralne prostorske strukture Prekmurja na primeru naselij Berkovci, Panovci in Nem~avci. Geographica Slovenica 13. Ljubljana. Belec, B., Olas, L., Perko, D., Urbanc, M. 1998: Murska ravan. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Bevc, M. 2000: Notranje in zunanje selitve v Sloveniji v devetdesetih letih po regijah. Teorija in praksa 6/2000. Ljubljana. Bijou, S. W. 2000: Behaviorism. Microsoft Encarta. Medmrèje: http://encarta.msn.com (4. 9. 2001). Blejec, M. 1976: Statisti~ne metode za ekonomiste. Ljubljana. Boh, K. 1988: Poskus sociolo{ke analize nizke rodnosti. Drùboslovne razprave 6. Ljubljana. Boh, K. 1989: Druìnska in prebivalstvena politika: shajanja in razhajanja. Drùboslovne razprave 8. Ljubljana. Boh, K. 1999: (Ne)uspehi prebivalstvene politike. Drùboslovne razprave XV/30–31. Ljubljana. Bra~i~, V. 1983: Geografija prebivalstva. Sodobni svet 1. Ljubljana. Breznik, D. 1988: Demografija – analiza, metodi i modeli. Beograd. Caldwell, J. C. 1976: Toward a restatement of demographic transition theory. Population and Development Review 2, 3–4. Population Council. Caldwell, J. C. 1978: A theory of fertility: from high plateau to destabilisation. Population and Development Review 4, 4. Population Council. Caldwell, J. C. 1979: Economic rationality of high fertility. Population Studies 33. Caldwell, J. C. 1980a: Mass education as a determinant of the timing of fertility decline. Population and Development Review 6, 2. Population Council. Caldwell, J. C. 1980b: The wealth flows theory of fertility decline. Bad Homburg. Caldwell, J. C. 1980c: The transition from familial to labour market production and the social implications. International conference of rural sociologists 1980. Caldwell, J. C. 1981: The mechanism of demographic change in historical perspective. Population studies 35/2. Caldwell, J. C., Ruì~ka, L. T. 1978: The Australian transition: an analysis. Population and Development Review 4, 1. Population Council. Carter, A. T. 1995: Agency and fertility: for an ethnography of practice. Atlas jezikov: izvor in razvoj jezikov. Ljubljana. Crenshaw, E. M., Oakey, D. R., Christenson, M. 2000: Demographic transition in ecological focus. American sociological review 65/3. Albany. ^erni~ Isteni~, M. 1994a: Vzorci rodnostnega obna{anja prebivalcev Slovenije – socialni, ekonomski in psiholo{ki dejavniki rodnosti. Doktorska disertacija. Ljubljana. ^erni~ Isteni~, M. 1994b: Rodnost v Sloveniji. Ljubljana. ^erni~ Isteni~, M. 1994c: Sociolo{ki vidiki nizke rodnosti v Sloveniji. Kaj potrebujemo: druìnsko ali prebivalstveno politiko? Portorò. ^erni~ Isteni~, M. 1998a: Proces oblikovanja druìne v Sloveniji. Drùboslovne razprave XIV/27–28. Ljubljana. ^erni~ Isteni~, M. 1998b: Prelomi in kontinuitete v zgodovini druìne. Socialna zgodovina druìne. Ljubljana. 144 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Davis, K., Blake, J. 1956: Social structure and fertility – an analytical framework. Economic development and cultural change 4, v: Mala~i~, J. 1985: Sodobno obnavljanje prebivalstva in delovne sile. Ljubljana. Demeny, P. 1972: Early fertility decline in Austria-Hungary: a lesson in demographic transition. Population and Social Change. London. Drucker, P. 2002: Nova drùba, Nova delovna sila, Kako preìveti s starajo~im se prebivalstvom. Mladina 1/2002. Ljubljana. Feletar, D. 1987: Neke osobine suvremenog privrednog razvoja Jugoslavije. Veliki geografski atlas Jugoslavije. Zagreb. Fischer Weltalmanach, razni letniki. Frankfurt am Main. Friganovi}, M. 1968: Socijalna geografija i stanovni{tvo svijeta. Zagreb. Friganovi}, M. 1978: Demogeografija – stanovni{tvo svijeta. Zagreb. Friganovi}, M. 1980: The Transformation of the Yugoslav Population in the Post-war Period. Geographica Iugoslavica 2. Titograd. Friganovi}, M. 1982: O metodi geografskog preu~avanja stanovni{tva. Geographica Slovenica 13. Ljubljana. Friganovi}, M. 1987: Stanovni{tvo Jugoslavije. Veliki geografski atlas Jugoslavije. Zagreb. Gams, I. 1989: Geografske zna~ilnosti Slovenije. Ljubljana. Geografija. Leksikoni Cankarjeve zalòbe. Ljubljana, 1985. Gerber, J. 1997: Beyond dualism – the social construction of nature and the natural and social construction of human beings. Progress in human geography 21, 1. Gold, J. R. 1980: An introduction to behavioural geography. Oxford University Press, New York. Gosar, A. 1993: Narodnosti Slovenije – spreminjanje etni~ne podobe v Sloveniji. Geographica Slovenica 24. Ljubljana. Gosar, A. 1995: Nekatere sodobne socialno-geografske zna~ilnosti prebivalstvene sestave Slovenije s posebnim ozirom na medregionalne selitve. Regionalni vidiki demografske politike Slovenije. Strokovni posvet 27. junija 1995, Ljubljana. Gosar, A., Pak, M., Rus, A. 1993: Ob~ina Domàle: elementi regionalnega razvoja. Ljubljana. Gosar, L. 1976: Vpliv gibanja kme~ke delovne sile na oblikovanje agrarnega prostora. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta. Ljubljana. Gosar, L. 1979: Ocenjevanje primerne stopnje deagrarizacije. Geografski vestnik LI, Ljubljana. Gosar, L. 1995: Poti do skladnega regionalnega razvoja. Regionalni vidiki demografske politike Slovenije. Strokovni posvet 27. junija 1995, Ljubljana. Graham, G. 2000: Behaviorism. Stanford Encyclopedia of Philosophy. Medmrèje: http://plato.stan-ford.edu/entries/behaviorism/ (4. 9. 2001). Greenhalgh, S. (ur.) 1995: Situating fertility – anthropology and demographic inquiry. New York. Greenhalgh, S. 1995: Anthropology theorizes reproduction: integrating practice, political economic, and feminist perspectives. Situating fertility – anthropology and demographic inquiry. New York. Guli~, A., Praper, S. 1998: Strategija razvoja Pomurja (Prekmurja in Prlekije). IB revija 6–7. Ljubljana. Hammel, E. A. 1995: Economics 1, culture 0: fertility change and differencies in the northwest Balkans, 1700–1900. Situating fertility – anthropology and demographic inquiry. New York. Hammond, R., McCullagh, P. 1974: Quantitative techniques in geography. Oxford. Haupt, A., Kane, T. T. 2000: Population handbook. Washington. Hrvatin, M. 1998: Posavsko hribovje. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Jako{, A. 1993: Projekcije prebivalstva za ob~ine Celje, La{ko, Mozirje in @alec. Savinjska – mònosti regionalnega in prostorskega razvoja. Celje. Jako{, A. 1995: Izobrazbena struktura prebivalstva po regijah ter dotok in odtok mladine v izobraèvanju. Regionalni vidiki demografske politike Slovenije. Ljubljana. Josipovi~, D. 1998: Regionalni oris ob~ine Kobilje in njeno mesto v Prekmurju. Seminarska naloga, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 145 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ van de Kaa, D. J. 1987: Europe's second demographic transition. Population Bulletin 42, 1. Population Reference Bureau. van de Kaa, D. J. 1999: Europe and its population: the long view. European Populations 6. Dordrecht. Kert, B. 1991: Regionalizacija subpanonske severovzhodne Slovenije. Dela 8. Ljubljana. Kertzer, D. I. 1995: Political-economic and cultural explanations of demographic behavior. Situating fertility – anthropology and demographic inquiry. New York. Kladnik, D. 1998: Alpski svet. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeèlja. Ljubljana. Klemen~i~, M. M. 1989: Drùbenogospodarski prehod v Sloveniji. Dela 6. Ljubljana. Klemen~i~, M. M. 1993: Drùbenogospodarski razvoj obmejnih obmo~ij Slovenije. Dela 10. Ljubljana. Klemen~i~, V. 1962: Kmetijska proizvodnja in izraba tal v vasi Podgorje pri Kamniku. Geografski vestnik 34. Ljubljana. Klemen~i~, V. 1971: Prostorska diferenciacija po selitveni mobilnosti prebivalstva. Geografski zbornik. Ljubljana. Klemen~i~, V. 1972: Geografija prebivalstva Slovenije. Geografski vestnik 44. Ljubljana. Klemen~i~, V. 1991: Prekmurje kot nerazvito obmejno obmo~je v Sloveniji. Dela 8. Ljubljana. Klemen~i~, V. 1995: Prostorska diferenciacija Republike Slovenije po demografskih procesih in demografskih strukturah. Regionalni vidiki demografske politike Slovenije. Ljubljana. Koùh-Novak, M. et al. 1998: Rodnostno vedenje Slovencev. Ljubljana. Kra{ovec, S. 1970: ^love{tvo, kruh in lakota. Ljubljana. Lee, V. 1996: Beyond Behavior and the Environment: The Contingency. Modern Perspectives on B. F. Skinner and Contemporary Behaviorism. London. Lesthaeghe, R., van de Kaa, D. J. 1986: Two Demographic Transitions? (Twee Demografische Transities?). Population: Growth and Decline (Bevolking: Gruei en Krimp). Deventer. Lesthaeghe, R., Wilson, C. 1986: Modes of Production, Secularisation and the Pace of Fertility Decline in Western Europe, 1870–1930. The Fertility Decline in Europe. Princeton. Lesthaeghe, R. 2001: Postponement and recuperation: Recent fertility trends and forecasts in six Western European countries. Tokyo. Lorimer, F. et al. 1954: Culture and Human Fertility. Paris. Macura, M. 1966: Razmi{ljanja povodom osnova demografske teorije. Stanovni{tvo 1/1966. Beograd. Mala~i~, J. 1985: Sodobno obnavljanje prebivalstva in delovne sile. Ljubljana. Mala~i~, J. 1995: Prebivalstvena politika v novih drùbenih razmerah v Sloveniji. Kaj potrebujemo: druìnsko ali prebivalstveno politiko? Portorò. Mala~i~, J. 2000: Demografija – teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana. Malthus, T. R. 1798: An essay on the principle of population. London. Maru{i~, A. 2002: Prej bi verjel v astrologijo kot v psihoanalizo (intervju). Sobotna priloga, Delo, 2. 2. 2002. Mead, G. H. 1997: Um, sebstvo, drùba. Ljubljana. Mer{e, T. 1998: Se Slovenija odpoveduje druìnski politiki? Druìnska pobuda – dru{tvo za druìni naklo-njeno drùbo. Ljubljana. Moon, B. 1995: Paradigms in migration research: exploring »moorings« as a schema. Progress in human geography 19, 4. Musek, J. 1994: Psiholo{ki portret Slovencev. Ljubljana. Musek, J. 1995: Druìna in vrednote. Ljubljana. Musek, J. 2000: Nova psiholo{ka teorija vrednot. Ljubljana. Nacionalni atlas Slovenije. Ljubljana, 2001. Natek, M. 1993: Sestavine prebivalstvene rasti v savinjskih ob~inah celjske regije. Savinjska – mònosti regionalnega in prostorskega razvoja. Celje. Noin, D. (ur.) 1991: Where is population geography going? International geographical union – commission on population geography. Paris. 146 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Okolje. Leksikoni Cankarjeve zalòbe. Ljubljana, 1985. Notestein, F. W. 1945: Population – the Long View. Food for the world. Chicago. Olas, L. 1978: Nekateri populacijski problemi Prekmurja kot obmejne regije. Drugi slovensko-slova{ki geografski simpozij 1978. Maribor. Olas, L. 1982: Metodologija in problemi na~rtovanja {olske mreè v Prekmurju. Geographica Slovenica 13. Ljubljana. Olas, L., Kert, B. 1993: Vpliv dràvnih meja na drùbenogeografski razvoj Prekmurja. Dela 10. Ljubljana. Olas, L., Oroèn Adami~, M. 1998: Gori~ko. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Olas, L., Perko, D. 1998: Lendavske gorice. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Oppenheim Mason, K. 1997: Explaining fertility transitions. Demography 34-4. Washington. Oroèn Adami~, M., Perko, D., Kladnik, D. 1996: Priro~ni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Pak, M. 1996: Nekateri elementi regionalnega razvoja Slovenije. Universitas Ostraviensis, acta facultatis rerum naturalium. Ostrava. Pak, M. 1998: Savska ravan. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Pavlin, B. 1991: Sodobne spremembe kmetijske rabe tal v izbranih obmejnih pokrajinskih enotah primorske Slovenije. Geographica Slovenica 22-2. Ljubljana. Pelc, S. 1993: Ob~ina Domàle – primer spreminjanja obmestne pokrajine v okolici Ljubljane. Geographica Slovenica 25. Ljubljana. Perko, B., Cedilnik, B. 1993: Geografski vidiki upadanja rojstev v Republiki Sloveniji. Ljubljana. Perko, D., Oroèn Adami~, M. (ur.) 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Plane, D. A., Rogerson, P. A. 1994: The geographical analysis of population with application to planning and business. New York. Plut, D. (ur.) 1995: Regionalni vidiki demografske politike Slovenije. Strokovni posvet 27. junija 1995. Ljubljana. Po~kaj-Horvat, D. 1991: Tipi demografskih obmo~ij v subpanonski severovzhodni Sloveniji. Dela 8. Ljubljana. Podatki ankete izvedene na obmo~ju Prekmurja, Zasavja in UE Domàle maja in junija 2001. Poga~nik, V. 1987: Lestvica individualnih vrednot. Psiholo{ki portret Slovencev. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Sloveniji 1981 in 1991. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Poè{, M. 1993: Socialnogeografske zna~ilnosti krajevnih skupnosti Savinjske. Savinjska – mònosti regionalnega in prostorskega razvoja. Celje. Ramov{, J. (ur.) 1995: Druìna – zbornik predavanj in razprav na Osrednjih strokovnih prireditvah v Sloveniji v letu druìne v Cankarjevem domu v Ljubljani 25. in 26. oktobra 1994. Ljubljana. Ra{evi}, M. 1971: Determinante fertiliteta stanovni{tva u Jugoslaviji. Beograd. Ravbar, M. 1995: Zasnova poselitve v Sloveniji. Ljubljana. Ravbar, M. 2000: Regionalni razvoj slovenskih pokrajin. Geographica Slovenica 33-2. Ljubljana. Repolusk, P. 1999: Ethnically undefined population in Slovenia population census 1991. Multicultural regions and cities. Regions and regionalism 4. L / ódz´-Opole. Rezultati raziskovanj – naravno gibanje prebivalstva Republike Slovenije, razli~ne {tevilke. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Rezultati raziskovanj – naravno in selitveno gibanje prebivalstva Slovenije po naseljih 1998. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Rezultati raziskovanj – prebivalstvo Slovenije, razli~ne {tevilke. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Rogers, A., Viles, H., Goudie, A. (ur.) 1992: The student's companion to geography. Oxford. Rosenzweig, M. R., Stark, O. (ur.) 1997: Handbook of population and family economics. Elsevier Science B. V. Rokkan, S. 2000: Staat, Nation und Demokratie in Europa. Frankfurt am Main. Sagadin, J. 1992: Osnovne statisti~ne metode za pedagoge. Ljubljana. 147 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ Sauvy, A. 1963: Théorie générale de la population: Biologie sociale. Paris. Schellenberg, J. A. 1978: Masters of social psychology. Oxford university press. New York. Sever, B., Ternar, J. 1990: Pomurje A–@. Murska Sobota. Sever, B., Ternar, J. 1996: Ljubljana A–@. Murska Sobota. Sever, B., Ternar, J. 1998: Zasavje A–@. Murska Sobota. Sieder, R. 1998: Socialna zgodovina druìne. Ljubljana. Skinner, B. F. 1965: Science and human behavior. New York. Skinner, B. F. 1971: Beyond freedom and dignity. New York. Skinner, B. F. 1974: About behaviorism. New York. Skinner, B. F. 1995: The Behavior of Organisms at Fifty. Modern Perspectives on B. F. Skinner and Contemporary Behaviorism. London. Slovar slovenskega knjìnega jezika. Ljubljana, 1997. Slovenska krajevna imena. Leksikoni Cankarjeve zalòbe. Ljubljana, 1985. Snoj, M. 1997: Slovenski etimolo{ki slovar. Ljubljana. Statisti~ni letopis, razni letniki. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Statisti~na raziskovanja, Prijava rojstva (DEM-1), Prijava smrti (DEM-2), Naravno gibanje. Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena z navedbo vira. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Statisti~ni register delovno aktivnega prebivalstva. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Stropnik, N. (ur.) 1994: Kaj potrebujemo: druìnsko ali prebivalstveno politiko? Portorò. Stropnik, N. 1997: Ekonomski vidiki star{evstva. Ljubljana. [ircelj, M. 1991: Determinante rodnosti v Sloveniji. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. [ircelj, M. 1994: Razvoj prebivalstva Slovenije od 18. do 21. stoletja. Kaj potrebujemo: druìnsko ali prebivalstveno politiko? Portorò. [ircelj, M. 1995: Regionalne razlike rodnosti in umrljivosti. Regionalni vidiki demografske politike Slovenije. Strokovni posvet 27. junija 1995. Ljubljana. [ircelj, M. 1997: Tablice umrljivosti prebivalstva Slovenije 1980–1982 in 1994–1995. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. [ircelj, M. 1998: Demografski razvoj Slovenije. IB revija 1–2–3, 4–5. Ljubljana. Thomale, E. 1981: Anleitung zum Studium der Geographie. Karlsruhe. Tidswell, W. V., Barker, S. M. 1971: Quantitative methods: an approach to socio-economic geography. London. Todd, J. T., Morris, E. K. (ur.) 1995: Modern Perspectives on B. F. Skinner and Contemporary Behaviorism. London. To{, N. 1988: Metode drùboslovnega raziskovanja. Ljubljana. Ule, M. 2000: Socialna psihologija. Ljubljana. Uradni list RS. Razne {tevilke. Valentej, D. I. (ur.) 1985: Demografi~eskij enciklopedi~eskij slovarj. Sovjetskaja enciklopedija. Moskva. Verbinc, F. 1991: Slovar tujk. Ljubljana. Vertot, P. 1995: Projekcije prebivalstva Republike Slovenije 1995–2020. Regionalni vidiki demografske politike Slovenije. Strokovni posvet 27. junija 1995, Ljubljana. Vester, F. 1991: Kriza prenaseljenih obmo~ij. Ljubljana. Vi{ejezi~ki demografski re~nik – srpskohrvatska verzija. Institut dru{tvenih nauka, Centar za demografska istraìvanja. Beograd, 1971. Vogelnik, D. 1965: Razvoj prebivalstva Slovenije zadnjih dvesto let z jugoslovanske in evropske perspektive. Ekonomski zbornik 7. Ljubljana. Vri{er, I. 1983: Odnos med drùbo in naravnim okoljem. Sodobni svet 1. Ljubljana. Vri{er, I. 1984: »Behavioural Geography«. Geografski vestnik 16. Ljubljana. 148 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Vri{er, I. 1987: Uvod v geografijo. Ljubljana. Vri{er, I. 1989: Razmestitev obrtne dejavnosti v SR Sloveniji. Dela 6. Ljubljana. Vri{er, I. 1995: Opredelitev mest in mestnih ob~in v republiki Sloveniji. Dela 11. Ljubljana. Webster comprehensive dictionary. London, 1992. Wertheimer-Baleti}, A. 1982: Demografija – stanovni{tvo i ekonomski razvitak. Zagreb. Wertheimer-Baleti}, A. 1999: Stanovni{tvo i razvoj. Zagreb. Willekens, F., Rogers, A. 1978: Spatial population analysis: methods and computer programs. Laxenburg. Woods, R. 1979: Population analisys in geography. London. Zelko, I. 1996: Zgodovina Prekmurja. Murska Sobota. Zupan~i~, J., Repolusk, P., Josipovi~, D. 2000: Problematika Romov v ob~ini Turni{~e. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. 149 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 7 SEZNAM SLIK Slika 1: Regionalizacija dràv po poloàju v sekvenci druge demografske tranzicije v Evropi. 14 Slika 2: Celotna rodnost leta 1960 v evropskih in zahodnoazijskih dràvah. 14 Slika 3: Celotna rodnost leta 1970 v evropskih in zahodnoazijskih dràvah. 15 Slika 4: Celotna rodnost leta 1980 v evropskih in zahodnoazijskih dràvah. 15 Slika 5: Celotna rodnost leta 1990 v evropskih in zahodnoazijskih dràvah. 16 Slika 6: Celotna rodnost leta 2000 v evropskih in zahodnoazijskih dràvah. 16 Slika 7: Geografski poloàj izbranih obmo~ij v okviru Slovenije. 20 Slika 8: Celotna rodnost in kon~no potomstvo v Sloveniji med letoma 1940 in 2001. 24 Slika 9: Naravno gibanje prebivalstva, Slovenija, 1954–2003. 29 Slika 10: Skupno {tevilo in spol prebivalcev izbranih obmo~ij 2001. 70 Slika 11: Gibanje skupnega {tevila prebivalcev izbranih obmo~ij med letoma 1981 in 2001. 70 Slika 12: Indeks gibanja skupnega {tevila prebivalcev po izbranih obmo~jih. 71 Slika 13: Migracijski saldo Slovenije s tujino med letoma 1961 in 2003. 73 Slika 14: Migracijski saldo na letni ravni po izbranih obmo~jih med letoma 1991 in 2000. 73 Slika 15: Naravno gibanje prebivalstva na izbranih obmo~jih med letoma 1980 in 2000. 76 Slika 16: [tevilo ìvorojenih in umrlih v Prekmurju po koledarskih letih med letoma 1980 in 2000. 76 Slika 17: [tevilo ìvorojenih in umrlih v Zasavju po koledarskih letih med letoma 1980 in 2000. 77 Slika 18: [tevilo ìvorojenih in umrlih v UE Domàle po koledarskih letih med letoma 1980 in 2000. 77 Slika 19: Starostna piramida Prekmurja v odstotkih petletnih starostnih skupin od skupnega {tevila prebivalcev (30. 6. 2001). 78 Slika 20: Starostna piramida Zasavja v odstotkih petletnih starostnih skupin od skupnega {tevila prebivalcev (30. 6. 2001). 79 Slika 21: Starostna piramida UE Domàle v odstotkih petletnih starostnih skupin od skupnega {tevila prebivalcev (30. 6. 2001). 79 Slika 22: Ocena celotne rodnosti med letoma 1998 in 2000 po ob~inah Prekmurja. 82 Slika 23: Ocena celotne rodnosti med letoma 1998 in 2000 po ob~inah Zasavja in UE Domàle. 82 Slika 24: Starostno-specifi~ne stopnje rodnosti po izbranih obmo~jih leta 2000. 84 Slika 25: Starostno-specifi~ne stopnje rodnosti leta 1981 na izbranih obmo~jih. 85 Slika 26: Starostno-specifi~ne stopnje rodnosti leta 1991 na izbranih obmo~jih. 85 Slika 27: Geografska porazdelitev u~inkov rodnostnega obna{anja po naseljih Prekmurja med letoma 1998 in 2000. 86 Slika 28: Geografska porazdelitev u~inkov rodnostnega obna{anja po naseljih Zasavja in UE Domàle v med letoma 1998 in 2000. 87 Slika 29: Deleì protestantov po naseljih Prekmurja po popisu 1991. 89 Slika 30: Delè zaposlenih v primarnem gospodarskem sektorju po naseljih Prekmurja. 91 Slika 31: Delè zaposlenih v primarnem gospodarskem sektorju po naseljih Zasavja in UE Domàle. 91 Slika 32: Delè zaposlenih v sekundarnem gospodarskem sektorju po naseljih Prekmurja. 92 Slika 33: Delè zaposlenih v sekundarnem gospodarskem sektorju po naseljih Zasavja in UE Domàle. 92 Slika 34: Delè zaposlenih v terciarnem (in kvartarnem) sektorju po naseljih Prekmurja. 93 Slika 35: Delè zaposlenih v terciarnem (in kvartarnem) sektorju po naseljih Zasavja in UE Domàle. 93 150 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Slika 36: Delè kme~kega prebivalstva po naseljih Prekmurja leta 1991. 96 Slika 37: Delè kme~kega prebivalstva po naseljih Zasavja in UE Domàle leta 1991. 96 Slika 38: Izobrazbena struktura prebivalstva, starej{ega od 15 let, v Sloveniji leta 1991. 99 Slika 39: Izobrazbena struktura prebivalstva, starej{ega od 15 let, v Prekmurju leta 1991. 99 Slika 40: Izobrazbena struktura prebivalstva, starej{ega od 15 let, v Zasavju leta 1991. 100 Slika 41: Izobrazbena struktura prebivalstva, starej{ega od 15 let, v UE Domàle leta 1991. 100 Slika 42: Kon~na rodnost generacij anketirank v Prekmurju. 108 Slika 43: Kon~na rodnost generacij anketirank v Zasavju. 109 Slika 44: Kon~na rodnost generacij anketirank v UE Domàle. 109 Slika 45: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na stopnjo izobrazbe mo{kega (o~eta) v Prekmurju. 114 Slika 46: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na izobrazbo ènske (matere) v Prekmurju. 114 Slika 47: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na izobrazbo mo{kega (o~eta) in tip druìne v Prekmurju. 114 Slika 48: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na izobrazbo ènske (matere) in tip druìne v Prekmurju. 115 Slika 49: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na izobrazbo mo{kega (o~eta) in tip druìne v Zasavju. 115 Slika 50: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na izobrazbo ènske (matere) in tip druìne v Zasavju. 116 Slika 51: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na izobrazbo mo{kega (o~eta) in tip druìne v UE Domàle. 116 Slika 52: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na izobrazbo ènske (matere) in tip druìne v UE Domàle. 117 151 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 8 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Transverzalne vrednosti celotne rodnosti za evropske in zahodnoazijske dràve za leta 1960, 1970, 1980, 1990 do 1998 in 2000 ter ocena za leto 2002. 12–13 Preglednica 2: Transverzalne vrednosti celotne rodnosti v izbranih dràvah sveta za leta 1970, 1980, 1990 in 1998. 18 Preglednica 3: Povpre~na starost matere ob otrokovem rojstvu med letoma 1954 in 1999. 25 Preglednica 4: Celotna rodnost v Sloveniji med letoma 1954 in 2003. 40 Preglednica 5: Pri~akovano trajanje ìvljenja in smrtnost dojen~kov v Sloveniji med letoma 1954 in 1998. 59 Preglednica 6: Selitve po tipu selitve in spolu, Slovenija med letoma 1961 in 1998. 60 Preglednica 7: Indeksi starosti po podatkih srednjega letnega {tevila prebivalcev leta 2001 po posameznih obmo~jih. 80 Preglednica 8: Aproksimativna celotna rodnost (ACR) med letoma 1998 in 2000 na izbranih obmo~jih. 81 Preglednica 9: Struktura zaposlenih po gospodarskih sektorjih v izbranih obmo~jih leta 1991 in leta 1996. 94 Preglednica 10: Aproksimativna celotna rodnost med letoma 1998 in 2000 za posamezna obmo~ja glede na urbani ali ruralni zna~aj naselij. 102 Preglednica 11: Aproksimativna celotna rodnost med letoma 1998 in 2000 za posamezna obmo~ja glede na relief. 103 Preglednica 12: Spisek izbranih spremenljivk v anketi. 105 Preglednica 13: Izbrane opisne statistike za Prekmurje, Zasavje in UE Domàle. 106–107 Preglednica 14: Kon~na rodnost po petletnih generacijah izbranih obmo~ij. 110 Preglednica 15: Povpre~no {tevilo otrok v druìnah po petletnih starostnih skupinah anketiranih v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle. 111 Preglednica 16: Ocena kon~nega potomstva v naj{tevil~nej{ih starostnih skupinah po izbranih obmo~jih. 112 Preglednica 17: Primerjava starostno-specifi~nih stopenj rodnosti in celotne rodnosti med uradnimi statisti~nimi podatki za leto 1993 in anketnimi podatki, prirejenimi za isto leto. 112 Preglednica 18: Povpre~no {tevilo otrok anketiranih ènsk (brez samohranilk) glede na starost in najvi{jo stopnjo dokon~ane izobrazbe v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle. 118 Preglednica 19: Povpre~no {tevilo otrok v druìni po etni~ni pripadnosti mo{kega (o~eta) oziroma ènske (matere) v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle. 120 Preglednica 20: Partnerske zveze po etni~ni pripadnosti med anketiranimi v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle. 121 Preglednica 21: Etni~ne pripadnosti ènsk po starosti in {tevilu otrok v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle. 122 Preglednica 22: Povpre~no {tevilo otrok v druìni glede na versko pripadnost anketiranih v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle. 124 Preglednica 23: Anketiranke rimskokatoli{ke veroizpovedi, anketiranke protestantskih veroizpovedi, anketiranke, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi, in anketiranke nerimskokatoli{ke veroizpovedi po starosti in {tevilu otrok v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle. 125 Preglednica 24: Povpre~no {tevilo otrok glede na prihodek anketiranih v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle. 127 Preglednica 25: Povpre~no {tevilo otrok na druìno z vidika splavnosti mater v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle. 128 Preglednica 26: Anketiranke, ki so doìvele spontani splav, po starosti in {tevilu otrok v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle. 129 152 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 Preglednica 27: Anketiranke, ki so opravile inducirani splav, po starosti in {tevilu otrok v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle. 129 Preglednica 28: Anketiranke, ki niso doìvele ali opravile splava, po starosti in {tevilu otrok v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle. 129 Preglednica 29: Povpre~no {tevilo otrok v druìnah glede na obmo~je bivanja anketiranih v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle. 130 Preglednica 30: Povpre~no {tevilo otrok v druìnah glede na mnenjsko opredelitev in spol anketiranih v Prekmurju, Zasavju in UE Domàle. 141 153 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ PRILOGA: VPRA[ALNIK Vpra{alnik je namenjen vsem druìnam, kjer je prisoten vsaj eden od star{ev, ne glede na to, ~e so otroci posvojeni. Odgovore ozna~ujte s krìci, oziroma jih vpi{ite v okenca. ^e eden od star{ev ìvi sam z otroki, vpisuje odgovore le zase. 1. Naselje/kraj: ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 2. Ulica: ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 3. Vpi{ite letnico rojstva zase, za svoje star{e in za njihove star{e DRU@INSKO DREVO mò/partner (o~e): ______________________ èna/partnerka (mati): ______________________ o~e: ______________________ mati: ______________________ o~e: ______________________ mati: ______________________ o~e: ______________________ mati: ______________________ o~e: ______________________ mati: ______________________ o~e: ______________________ mati: ______________________ o~e: ______________________ mati: ______________________ 4. Koliko ìvorojenih otrok je imela va{a mati? 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ali ve~ (vpi{ite {tevilo) mò/partner èna/partnerka 5. Koliko druìnskih ~lanov {teje va{a sedanja druìna? ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 6. Va{ poloàj v sedanjem gospodinjstvu: mò/partner o~e zet sin o~im drugo: èna/partnerka mati snaha h~i ma~eha drugo: 7. Leto in zaporedje rojstva va{ih otrok: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. in naslednji mo{ki otroci ènski otroci 8. Stopnja izobrazbe: do 3 razredi 4–7 razredov osnovna {ola srednje {ole do 3-letne 3- do 6-letne osnovne {ole osnovne {ole (8-letka) 2- in 3-letne 4- in ve~-letne vi{je {ole visoke {ole srednje {ole srednje {ole mò/partner èna/partnerka 9. Poklic za katerega ste se iz{olali: mò/partner èna/partnerka 10. Va{ sedanji zaposlitveni status: zaposleni samozaposleni na ~akanju brezposelni upokojeni drugi (vpi{ite) kmetovalci ostali mò/partner èna/partnerka 154 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 11. Leto, ko ste se prvi~ zaposlili: mò/partner èna/partnerka 12. Koliko dopolnjenih let delovne dobe imate? brez delovne do 1 leta nad 1 nad 2 nad 3 nad 5 nad 10 nad 20 dobe do 2 leti do 3 leta do 5 let do 10 let do 20 let do 30 let nad 30 let mò/partner èna/partnerka 13. Ste bili v ~asu od prve zaposlitve kdaj brezposelni? (~e ste bili, potem v ustrezno okence vpi{ite v katerem letu oziroma katerih letih) Ne Da manj kot nad 6 do nad 9 do nad 1 nad 3 nad 5 nad 8 let 6 mesecev 9 mesecev 12 mesecev do 3 leta do 5 let do 8 let mò/partner èna/partnerka 14. Kak{en je va{ sedanji delovni ~as v slùbi? poln (8-urni) deljen (npr. 2 × 4 ure) izmeni~en (turnus) polovi~en drugo (vpi{ite) mò/partner èna/partnerka 15. Oddaljenost kraja dela od kraja bivanja: do 1 km nad 1 do 5 km nad 5 do 10 km nad 10 km mò/partner èna/partnerka 16. Na~in sedanjega prevoza na delo: pe{ javni prevoz (avtobus, vlak) kolo motor (moped) osebni avto drugo (vpi{ite) mò/partner èna/partnerka 17. Ali imate mònost javnega prevoza v in iz kraja zaposlitve? _______________________________________________________________________________________________________________________________________ 18. Ali vas dostopnost/oddaljenost va{e slùbe ovira pri skrbi za otroke? ___________________________________________________________________________________________________ 19. Tip objekta, kjer stanujete: enostano-vanjska hi{a vrstna hi{a dvo- ali ve~-stanovanjska hi{a blok ali stolpnica drugo (vpi{ite) 20. Lastni{tvo stanovanja: stanovanje je last enega stanujemo pri star{ih stanujemo v najetem drugo (vpi{ite) ali obeh anketirancev stanovanju 155 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 21. Kraj bivanja oziroma tip naselja: mestno sredi{~e mestno obrobje va{ko sredi{~e va{ko obrobje hi{a na samem drugo (vpi{ite) 22. Ali imate okoli hi{e vrt ali zelenico? _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 23. Kako pogosto imate s sosedi stike? dnevno tedensko mese~no redko nikoli mò/partner èna/partnerka 24. Ali stanujete v bliìni va{ih star{ev? NE DA, v bliìni moèvih/partnerjevih èninih/partnerkinih 25. ^e imate pred{olske otroke (0–7let), kje jih imate v varstvu? pri star{ih ali sorodnikih vrtec varstvo na domu varstvo drugje sami varujemo drugo (vpi{ite) 26. Kako pogosto imajo va{e pred{olske otroke v varstvu va{i star{i ali sorodniki? nikoli ob~asno pogosto skoraj vsak dan 27. Ali sta vrtec oziroma {ola v kraju va{ega bivanja in koliko sta oddaljena? DA NE do 1 km nad 1 do 5 km nad 5 do 10 km nad 10 km vrtec oddaljenost {ola 28. Stan partnerjev: poro~en izvenzakonska skupnost brez partnerja/partnerke 29. Koliko otrok ste si èleli, predno ste postali star{? 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ali ve~ (vpi{ite {tevilo) mò/partner èna/partnerka 30. Ali si èlite {e kak{nega otroka? NE DA 1 2 3 4 ali ve~ (vpi{ite {tevilo) mò/partner èna/partnerka 31. Ali ste dosedanje {tevilo otrok na~rtovali? DA NE Deloma mò/partner èna/partnerka 156 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 32. Ali na~rtujete {e kaj otrok? NE DA 1 2 3 4 ali ve~ (vpi{ite {tevilo) mò/partner èna/partnerka 33. Na{tejte, kaj po va{em mnenju odlo~ilno vpliva na {tevilo otrok v posamezni druìni? ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 34. Katera je po va{em mnenju najprimernej{a starost star{ev/partnerjev ob rojstvu prvega otroka? starost mo{kega/o~eta starost ènske/matere mò/partner èna/partnerka 35. Ali so za vas pomembni: mo{ki otrok (potomec) nadaljevanje roda nadaljevanje priimka Da Ne Da Ne Da Ne mò/partner èna/partnerka 36. Ali je za vas pomembno, da eden izmed va{ih otrok nadaljuje druìnsko tradicijo na doma~em naslovu in zakaj? Da Ne Kateri so glavni razlogi? mò/partner èna/partnerka 37. Ali si èlite, da bi va{i otroci ostali v doma~em kraju tudi, ko odrastejo? Da Ne Kateri so glavni razlogi? mò/partner èna/partnerka 38. Ali ste verni? Da, zelo Precej Srednje Malo Ne Ne èlim odgovoriti mò/partner èna/partnerka 39. Kateri veroizpovedi pripadate? rimo-katoli{ki protestantski pravo-slavni islamski drugo (vpi{ite) nobeni ne èlim luteranski kalvinski odgovoriti mò/partner èna/partnerka 157 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 40. Kako pogosto hodite v cerkev? 1 × tedensko ali pogosteje 1 × mese~no le ob ve~jih praznikih redko nikdar mò/partner èna/partnerka 41. Ali mislite, da vernost star{ev vpliva na {tevilo otrok? Da, verne druìne imajo Da, verne druìne imajo manj Ne vpliva ve~ otrok od drugih druìn otrok od drugih druìn mò/partner èna/partnerka 42. Ali menite, da imajo muslimani ve~ otrok kot ostali? Da Ne Ne vem mò/partner èna/partnerka 43. Ali menite, da imajo katoli~ani ve~ otrok kot protestanti? Da Ne Ne vem mò/partner èna/partnerka 44. Pripadniki katere veroizpovedi imajo po va{em mnenju najve~ otrok? mò/partner èna/partnerka 45. Kateri narodnosti pripadate? (vpi{ite narodnost) neopredeljena ne èlim odgovoriti mò/partner èna/partnerka 46. Ali imajo Slovenci po va{em mnenju ve~ otrok kot Madàri v Sloveniji? Da Ne Ne vem mò/partner èna/partnerka 47. Ali imajo Neslovenci po va{em mnenju ve~ otrok kot Slovenci? Da Ne Ne vem mò/partner èna/partnerka 48. Ali imajo Romi po va{em mnenju ve~ otrok kot Slovenci? Da Ne Ne vem mò/partner èna/partnerka 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 49. Z ocenami 1 (najmanj) do 5 (najve~) ovrednotite pomen posameznih pojmov (vrednot) za vas: mò/partner èna/partnerka 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 domovina poroka denar zakonodaja strpnost vzgoja druìna, otroci materni jezik posmrtno ìvljenje vera spolnost zasebnost izobrazba enakopravnost doma~e navade in obi~aji cerkev dràva 50. Ali bi odobravali, da bi se va{ otrok, ko odraste, preselil iz va{ega kraja? Da Ne Na{tejte glavne razloge? mò/partner èna/partnerka 51. Po kom se zgledujete pri va{em odlo~anju o {tevilu otrok? partnerjevih partnerkinih sorodnikih prijateljih znanih osebah nikomer drugo (vpi{ite) star{ih star{ih mò/partner èna/partnerka 52. Koliko otrok je po va{em mnenju danes moderno imeti? 0 1 2 3 4 5 ali ve~ mò/partner èna/partnerka 53. Otrok je po Va{em mnenju: (mònih je ve~ odgovorov) stro{ek delovna vir naslednik nujnost vir sre~e ponos vtis na druge drugo: sila zabave in zadovoljstva (vpi{ite) mò/partner èna/partnerka 54. Ali je bila katera od va{ih nose~nosti prekinjena? Ne Da umetni spontani èna/partnerka 159 Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Damir Josipovi~ 55. Katero vrsto kontracepcije uporabljate? naravno mehansko kemi~no nobeno drugo (navedite) mò/partner èna/partnerka 56. Ocenite vi{ino mese~nih prihodkov va{e druìne: (v tiso~ tolarjih) brez prihodkov do 99 100 do 199 200 do 299 300 do 399 400 in ve~ 57. Kdo je nosilec gospodinjstva, v katerem prebivate? mò/partner èna/partnerka oba nih~e kdo drug (vpi{ite) 58. Kako ìvite v primerjavi z ve~ino prebivalcev Slovenije? bolje enako slab{e mò/partner èna/partnerka 59. Ali je po va{em mnenju rodnost v Sloveniji problem? Da Ne mò/partner èna/partnerka 60. Ali lahko dràva pripomore k ve~jemu {tevilu rojstev? Da Ne mò/partner èna/partnerka 61. Ali lahko cerkev pripomore k ve~jemu {tevilu rojstev? Da Ne mò/partner èna/partnerka 62. Ali lahko kdo drug pripomore k ve~jemu {tevilu rojstev? (navedite, kdo) mò/partner èna/partnerka 63. Katere ukrepe bi vi predlagali? ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 64. Va{e splo{ne pripombe in mnenja (o anketi, dràvni politiki na podro~ju rodnosti, rodnosti sami, o koristnosti ankete …): ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 160 pred_zalist_9.qxd 5.2.2009 14:20 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji ske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, Zemljepisni muzej, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. pred_zalist_9.qxd 5.2.2009 14:20 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji ske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, Zemljepisni muzej, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. geo9 OVITEK.qxd 5.2.2009 14:19 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 9 VNIKI RODNOSTNEGA OBNA[ANJA V SLOVENIJI DEJA DEJAVNIKI DAMIR JOSIPOVI^ RODNOSTNEGA ISBN 961-6500-67-8 OBNA[ANJA 9 V SLOVENIJI 9 6 1 6 9 7 8 8 7 6 0 0 5 DAMIR JOSIPOVI^