večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 55. uri zvečer.
Uredništvo ln upravnlštvo: Kolodvorsko ulice štov. 16. — Z urednikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopi*i se no vračajo. — Insorati: Šeststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo se popust. — Velja za Ljubljano v upravnlStvu: za oolo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mosoo 50 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja »a oelo
loto 10 gl., za pol lota B gld., za čotrt leta 2 gld. 60 kr. in za joden mosoo 86 kr.	______________________
Štev. 111.	V	Ljubljani	v ponedeljek, 18. maja 1885.	Tečaj	II.
Naravno, da ne sanjarimo o skritih skladiščih dragocenih kovin, niti o razprostranih ležiščih »črnega dijamanta“, s kojim bi tekmovati mogli s siležkim ali angleškim premogom. Po vsem drugo bogastvo imamo v mislih in to so zemeljska čudesa, gledč katerih se naša Kranjska lehko meri s katero si bodi drugo deželo. Krasota naših planin, divna lepota njenih jezerskih obrežij, potem pa oni čarobni svet, kateri se odpira v notranjskih jamah očaranemu obiskovalcu — to je naravni kapital, kateri nam mora roditi bogatih obrestij, da ga le bolje naložimo nego do'sedaj! V našo deželo treba privabiti tokove imovitih tujcev, njim treba razkazati naše naravno bogastvo, posebno obrtnijo je ustanoviti v naših pokrajinah, katera se bode bavila s tujci in njih prometom, in če smo količkaj spretni, kmalu se bode Kranjska lehko primerjala velikemu evropskemu hotelu, premožni Švici!
Zakopani zakladi spavajo mirno v naročji naše prirode, in nikdo skoro se zanj ne zmeni. V prvi vrsti imenujemo postojinsko jamo, in kar je jednakih krasot na kranjskem Krasu. Utegne kedo ugovarjati: »Saj se vender upraviteljstvo postojinske jame in njenega fonda, na čelu mu razumni okrajni glavar Globočnik, jako hvalevredno trudi, da se jami, temu biserju naše dežele, vrednost povzdigne in pomnoži!“ Radostno pritrjujemo; tudi mi priznavamo vse zasluge do-tičnih veljakov, a vender smo prisiljeni, opozarjati na nekatere nedostatke, kateri se takoj dado odpraviti, kakor hitro se njeno spoznanje širi med ondotnim prebivalstvom in njegovimi poklicanimi zastopniki.
Postojinsko jamo treba vsekako uštevati med one umotvore, s kojimi je Stvarnikova roka izkazala
vso neskončnost svoje tvorniške sile. Svetovni čudes je, vreden, da si jo ogleda vsak omikan Evropejec, katsri sploh popotuje po svetu. A kako bore malo je ljudij izven Kranjskega, da bi le količkaj pojma imeli o teh divnih lepotah! In kako tudi? Denašnja doba vajena je reklame, črno na belem hoče imeti zapisano in zaznamovano, kar se znamenitega nahaja v tej ali oni pokrajini. V tem oziru se pa za naše kraje doslej čisto nič ni storilo. Drugod so pametnejši. O bazaltnem pe-čevji takozvane »Saksonske Švice" je neprestano pisarenje in hvalisanje po knjigah in časopisih, ilustrovani listi prinašajo slike najnavadnejših partij, za katere se pri nas živ krst ne bi brigal, po vseh vogalih ti nasproti strič dotični plakati z ilustracijami — in nasledek je, da se potniki kar valš v te kraje, dasi se niti od daleč meriti ne morejo z našim naravnim bogastvom! V Frankovi Juri nhaaja se pri Muggelndorfu nekoliko kapnikov, katerih na našem Notranjskem nihče ne bi niti pogledal, a reklama je dosegla, da je ta jama dandanes morda ravno toliko, ako ne bolj obiskovana, nego neprimerno veličastnejša posto-jinska. In koliko se prekrasnih izletov da prirediti baš iz notranjskega osredja, iz Postojine! Sramota za nas domačine, da malo kedo izmed nas pozna divjo romantiko Predjamsko, da skoro nihče ne obišče znamenite razvaline »Kleinhausl" pri Planini, in da cel6 Škocijan, jeden najlepših slovenskih krajev, niti po imenu poznat ni med našim svetom. Svojih lastnih lepot ne poznamo, kako hočemo zahtevati od tujca, da se za nje ogreva in navdušuje?
Pred vsem moramo tedaj gledati na to, da potujoče občinstvo seznanimo s svojimi znamenitostmi. Tu ne zadostuje, pisati v domače čas-
Zakopani zakladi.
Čestokrat se pritožujemo, da pripada naša ožja domovina, vojvodina kranjska, najubožnejšim deželam avstrijskega cesarstva. Nekoliko resničnega je v tem. Kedo bode tajil, da se naša zemlja ne da primerjati gledti plodovitosti z žitorodno ladjarsko, da naš kmet ne more tekmovati niti z imovitejšimi sosedi na Koroškem in Štajerskem! Priroda nas ni radodarno obdarovala s svojimi zakladi, v premnogih pokrajinah na Dolenjskem in Notranjskem zemlja niti toliko ne rodi, da bi prebivalstvo navzlic vsej marljivosti in zmernosti moglo živeti od svojih poljskih pridelkov. Pojdi v Suho Krajino ali na Kočevsko, prehodi sive kraške pečine, in uveril se bodeš, da je usoda tti postavila zapreke, koje premagati je skoro nemogoče. Ni čuda potem, da oratarju veselje mine do intenzivnega, naprednega poljedelstva in da zaostajamo cel6 v onih strokah, kjer bi vender le ^ožno bilo, pri umnem gospodarstvu več sadu iz-ya skOpi naravi, nego se godi dandanes. Ža-stna istina je to, in prepričani smo, da je ne .o odpravili najdobrohotnejši zakonodavni ekspe-1 itnenti, ne kmetski domovi, niti predrugačeno dedno pravo, ako se te določbe ne dopolnijo z ^ugirai, mnogo važnejšimi spremembami v našem gospodarskem življenji.
Obširno je polje, katero se razprostira raz-®o nemu rodoljubu, nameravajočemu, da gmotno *j8ostanje povzdigne v ljubljeni domovini. Le e no reformo bodemo naglašali na tem mestu, Od katere se nadejamo jako blagodejnih posledic. *n ta potrebni napredek se da prav kratko označiti: Poslužimo se zakopanih zakladov
kojih imamo v izobilji na našem ozemlji!
Listek.
Inštruktor.
(Prosto preložil J. Bed6nek.)
(Dalje.)
dol iP')raz doktorjev je takoj izgubil ono mrzlo bice ’ more^)'t* bila je podobnost njegove lju-b stnrtl-mu iz na8Protnikovega licai kojemu je hotite lm 0r°žjem nasproti stal, privabila melan-ob dlan P°t6Ze na bledi obraz. Sekundant tleskne Če^jj D ,*n na °beh krajih poči. Milanova svin-dokt .	J®	Pot* Povzdignjeno desnico mimo
. t0rjevega telesa. Milan postal je nepoškodovan, je k višku strelil.
Ko ate bili pištoli zopet nabiti, obrne se Mi-an osorno k doktorju, rekdč:
»Prosim vas, ue ravnajte z menoj kakor z detetom, temveč kakor z možem, kar menim da sem! Vaše postopanje me žali!"
»Jako obžalujem, <Ju sem tako nesrečen, da pri vsaki priložnosti razdražim; moja spretnost tudi ni nezmotljiva", odgovori mu doktor nekoliko ironično.
»In jaz vam pa povem, da ne stojim tukaj za šalo, kakor da bi na vašo odhodinjo iz radosti streljal!«
»Bog obvaruj, da bi bil kedaj to od vas zahteval", odvrne mu doktor.
In zopet počite pištoli, žalibože, da ne z istim vspehom, kakor prej- Milan ostal je zopet zdrav, doktor si je pa roko na prsi pritisnil in se na travo zgrudil. Rudeča kri barvala je zeleno ledino.
Ko se zdravnik čezenj skloni in rano preišče, pomenljivo z ramama migne. Ko je rano obvezal in deročo kri vstavil, obrne se proti okolo stoječim ter jim na tihoma reče:
»Kolikor mogoče previdno in varno treba ga je spraviti v krčmo. Tukaj za trenutek ne morem več storiti."
»Je li rana nevarna?" vpraša Milan.
Vprašani migne z ramama: »Malo je upanja!"
Milan je obledel, tega doktorju ni želel. V tem trenutku jel se je kesati, da je moža po svoji trmi do žalostne katastrofe tiral, ki je sam v smrtni nevarnosti, vrlo držal ljubici dano besedo, da ne bo na njenega brata streljal, in kojemu bi bilo
igrača vsled svoje ročnosti njega se takoj na prvi hip znebiti.
Posadili so ranjenca v pokrit voz, ki je pred krčnao obstal in onemoglega doktorja izkrcal. Zdravnik je tudi ondi ostal.
Opoludnč prišel je Stankov prijatelj in sošolec doktor Zlaten iz mesta. V duhu globoko užaljen sedel je pri bolniku, ki je žrtva nesrečnih zapletk, pred njim v vročinski bolezni blaznil. Z navzočim zdravnikom sporazumela sta se takoj in prijatelj prevzame lekarsk posel pri bolnem prijatelji, čegar rana se je tudi njemu silno nevarna zdela. Motne bile so ure, ki jih je preživel ob postelji prijatelja, po kojem je uže smrt svoje koščene roke stezala. Divja fantazija bolnikova poučila ga je še le temeljito, v kakem neskončnem trpljenji to preblago srce pojema, in da je bilo ovo le senca, kar mu je v poslednjem pismu naznanil. Sklenil je torej njegovemu očetu nevarni položaj rejenčev naznaniti.
Čez nekoliko dni po dvoboju javil se je gospodu Svetliču potni plemenitaš. Razen starega graščaka, bile ste tudi gospa njegova in Darinka koje se je globoka žalost polastila, v sobi, kamor
nike. Neobhodno potrebno je, da zanimive popise naših naravnih krasot prijavimo, in sicer v mikavni obliki po velikih glasilih drugih narodov. Dobro pisan podlistek, objavljen v praški »Politik", v dunajski »N. fr. Pr.“ ali v stari „Presse“, v »Pester Lloyd“ privabil nam bode avstrijskih obiskovalcev veliko število. Na inozemstvo vplivali bodo članki po nemških, ruskih, francoskih, italijanskih in angleških dnevnikih in ilustrovanih časopisih. Znamo sicer, da nimamo Bog zna koliko spretnih pisateljev, ki so ob jednem zmožni dotič-nih jezikov, ali nekaj jih je vender, in ti bodo storili le svojo domovinsko dolžnost, ako se peresa lotijo z namenom, propagando delati za naša prirodna čudesa med izobraženim svetom. Zlasti pa si bode upravništvo postojinske jame velike zasluge pridobilo, ako ono v tem zmislu spodbuja naše pisatelje, skrbeč za to, da se vender jeden-krat nekoliko v javnosti čuje o zakopanih zakladih dežele kranjske.
Drugo sredstvo, katero priporočamo vsem merodajnim krogom, posebno pa vodstvu postojinske jame, je to, da v dotiko stopi z generalnim ravnateljstvom južne železnice. Ali ne bi bilo mogoče, da se na tej progi večkrat in redno, ne le o binkoštnih praznikih prirede zabavni vlaki, in sicer izrecno le do Postojine? Zlasti razvajenemu, imovitemu turistu — in baš na tega nam je gledati v prvi vrsti — malo ugaja, ako se mora na binkoštni ponedeljek med ogromno gnječo ljudske množice pehati in potiti po podzemeljskih prostorih. Šundra je takrat toliko, da si prijatelj narave niti prav nasititi ne more veličastnega prizora, in spomin na vso krasoto, katero je zrlo njega oko, je nekako mešan, nejasen, čestokrat celo neprijeten. Tudi v tem oziru ima tedaj sedanje razumno in izkušeno predstojništvo postojinske jame lepo priliko, razširjati svetovno slavo njemu izročenega zaklada ter od daleč privabiti na Notranjsko trume radovednih tujcev, z njimi pa neusahljive vire narodnega blagostanja.
Samo po sebi se razumč, da bode, ako se to doseže, naravna posledica, da se prenaredi sedanji, deloma uže zastareli jamski tarif (Grotten-tarif). Prebivalstvo imelo bode nalogo, povsod in vsigdar podpirati blagohotne namene dotičnega ravnateljstva ter na ta način, z vljudnim vedenjem, z dobro postrežbo in zmernimi cenami tujca vabiti v deželo. Ce se to zgodi, če prebivalci in novinarji skupno delujejo, vsak na svojem polji, če človek naravo podpira — potem, nadejamo se, dvignili se bodo zakladi našega ozemlja na zemeljsko površje, človečanstvu na radost, deželi naši v blagor in srečo!
Iz Bolgarije.
P. C. — Tostran in onstran Balkana je neka vrsta agitatorjev, kateri se ne zbojijo nobenega
je ptujec takoj za služabnikom vstopil, ne da bi bil na odgovor čakal. Oba gospoda gledata se nekoliko časa strmč, kar se navdušeno objameta. Toda le par sekund trajala je prijaznost.	Ptujec
se grajščaku izpuli iz rok	in brez	ozira	na	navzoče gospe in v eni sapi	vpraša:
»Kje je moj sin, kaj	dela?“
»Tvoj sin?" ponavlja graščak začudeno in „moj Btari prijatelj baron Litavski", obrne se proti svojima — »moja žena in hči“, predstavljajoč ji došlemu.
Ta se brzo damama prikloni in nadaljuje: »Da, moj sin, saj je vender tukaj?"
»Ljubi prijatelj, ne razumem te niti besedice, kar govoriš, tvojega sina ni bilo nikdar pri nas.“ »Ne?“ Moj Bog, kako se je to zapletlo. Prejel sem pred dvema dnčma telegram, da moj sin teško ranjen na Svetličevini umira, in ti ne veš ničesar o mojem Stanku?"
Darinka je z največjo pozornostjo besedo za besedo poslušala. Ko čuje ime Stanko, prešine jej strašna misel možgane:
»Stanko — moj Bože — on tukaj — umira tedaj je vender le Milan" — vsklikue in se omedlela v materino naročje zgrudi.
neugodnega uspeha ter se nikakor ne dad6 prepričati z razumom. Panbolgarski hujskači pač morajo priti do spoznanja, da vsa politična situvacija zdaj pač ni taka, da bi se moglo v Macedoniji inscenirati gibanje s količkaj ugodnim izidom. Tudi so se culi tehtni, večinoma merodajni glasovi. Kakor se zdaj kaže, bi nemiri v Macedoniji prinesli Bolgariji prej škodo kakor kako korist. Vender se še vedno prirejajo in sklicujejo macedonski shodi.
V	Kazanliku se je sklical velik shod, da se pripravijo sredstva za osvobojenje macedonskih bratov; pri tem shodu se je slovesno pred Bogom in svetom prisezalo, da naj se prej ne miruje, dokler ne bode Macedonija zjedinjena z Bolgarijo.
Čuje se tudi z veliko gotovostjo, da se na troške vzhodno rumelijskega odbora oborožuje mnogo prostovoljcev, kateri bi, organizovani in oboroženi, združeni z legijami v Bolgariji, prestopili macedonsko mejo. Sicer pa bode vlada v Sredci uže skrbela za to, da drevesa ne bodo previsoko vzrastla. Čuje se, da je krajevna vlada storila vse potrebne korake, da se prepreči upad tolp iz provincije v Macedonijo. Jednake ukrepe je baje sklenila tudi kneževska vlada. Teh naredb pa je bilo tudi uže treba, kajti akcijski odbori hotd uže izvršiti svoje načrte. V Sredci izšla je knjiga, katera je kaj zelo podobna oklicu na bolgarski narod. V tem spisu se naznanjajo celo točke na macedonskih tleh, katere morajo nemudoma zasesti »narodni bojevniki." Ta knjiga je baje celo Turčijo vznemirila.
Krajevni vladi v Plovdivu manjka večkrat energije, katera se zdaj, ko je hujskanje proti vsem nebolgarskim elementom na dnevnem redu, zel6 pogreša. Posebno se strogo govori o popustljivosti glavnega guvernerja Gavrila paše nasproti izgredom na Jurijev dan (dnč 5. t. m.). Kakor vsako leto in se vč da brez ovir, pripravljala se je grška naselbina v Plovdivu tudi letos, da praznuje imendan svojega kralja. Slavnost bi bila v tem, da bi se bila obhajala slovesna božja služba, bi se bile razobesile zastave na grških cerkvah in zvečer bi bila razsvitljava. Bolgarom pa ni dopalo to počenjanje njihovih grških someščanov in sklenili so, vse to preprečiti. V istini hodile so oborožene bulgarske tolpe po mestu ter kričale: »Proč z Grki, smrt Grkom!"; na mnogih krajih napravili so več škode, posebno pa so poškodovali neko lekarno. Vlada je sicer poslala proti njim žandarmerijo in vojake, a s tem je bilo malo po-magano. Neredi trajali so 8 ur; več oseb je bilo pri teh izgredih ranjenih.
Politični pregled.
Av8trijsko-oger8ka država.
Iz Štajerske poroča se o volitvenem gibanji: Te dni govoril je Baron Goedel pred svojimi
Gospoda ji priskočita na pomoč in posadita v naslonjač.
»Ali moj Bog, ti praviš, da ne poznaš Stanka, in jaz sem mislil, da vas je našel, ker je tukaj bil. Kaj, ko bi bil pod drugim imenom, pod imenom Nikoličem ?
Sedaj se graščak prestraši in obledi.
»Nikolič — naš inštruktor — naj bi bil tvoj sin?" ponavlja graščak.
»Da, da, uže mora tako biti, ali kje je, kaj se mu je zgodilo?"
»O ti večna milost,	saj ni živa duša besedice
vedela," jadikuje graščak,	»oj da bi	bil vsaj	kaj slutil,	in vse bi bilo lehko	drugače,	in sedaj	—“
»Kaj mu je, govori	vender!"
»Kaj za vraga je tako trdovratno svoje ime tajil?"
„Nesrečen prepir — zmešnjava — grda zmota od moje strani, ali govori, povej mi, kaj se je pri-godilo?"
Med tem ko je gospa Svetličeva s pomočjo še hišine nezavedno Darinko na njeno sobo in v posteljo spravljala, razložil je stari Svetlič prav s kratkimi, a jedrnatimi besedami žalostni položaj,
volilci v Konjicah; gospod baron je zagotavljal volilce, da mu je trgovinski minister baron Pino obljubil, da bode država dala za železniško pr6go Konjice-Poličane znatno podporo ter da se bode ta proga pričela graditi uže prihodnje leto. Volilci so izrekli Goedlu popolno zaupanje ter ga zopef sprejeli kot kandidata.
Iz Koroške se o volilnem gibanji poroča: Konservativci postavili bodo v kmetskih občinah liberalnim kandidatom nasproti naslednje kandidate:	Za okraj Spital-Šmohor župana iz Renn-
wega, Janeza Peitlerja; za okraj Beljak-Borovlje profesorja Einšpielerja; za okraj Wolfsberg-Št. Vid Jurija Pongratza; za okraj Volkerm<n'kt-Celovec trgovinskega ministra barona Pinota-Politično društvo „SIoga" v Gorici izdalo 3e poziv na volilce velikega posestva; v tem okllcU priporoča se slovenskim in sploh pošteno mislec"11 volilcem kot kandidat Sigmund grof Attems. Volitve vršile se bodo v veleposestvu dne 8. junija-Ogerska poslanska zbornica rešila je v petek predlogo, kako dobiti potrebne glavnice za železniški promet. Na dalje posvetovala se je o gradenji v*' cinalnih železnic.
Tuje dežele.
V	angleški dolenji zbornici izjavil je G1&®' stone, da bode še v tem zasedanji predložil zakon* zadevajoč male kmete v Škotski, ministerstvo za Škotsko in predlogo, naj so obnovi jeden del za' kona proti irskim zločincem.
O	razmerji med Anglijo in Rusyo ni P°' sebnih važnih poročil, pogajanja o določbi afgansk0 meje vršijo se med obema državama in pričakuje se, da se kmalu doseže konečen sporazum- Kolikor je zdaj mogoče sklepati, se bode Rusija ^l' žala strogo prvotnih svojih zahtev, niti pičice n0 bode odjenjala. Gotovo je tudi, da Rusija ne bode dala na angleško zahtevanje ukora generalu Ko-marovu — saj ga je car ravnokar izredno odlikoval, podelivši mu zlato hrabrostno, z briljanti okrašeno sabljo.
Iz Suakima se poroča, da bodo anglešk0 čete v kratkem zapustile ta kraj. Pehota vrD‘la se bodo najprej domov. Londonska poroči Pra' vijo, da ne bode Italija, marveč Turčija &ase a trajno Suakim; vender se bode morala Turčija za' vezati, da bode ovirala trgovino z robovi, skrbela pa, da se promet po morji ohrani neoviran.
Dopisi.
V	Železnikih, 16. maja. (Izv. dop.) Pretresti moralo je srce vsacemu, kdor ima kaj ljubezni do svojega naroda, poročilo o žalostnem stanji žreb' ljarjev v Kamni Gorici in v Kropi. Kaj čuda torej, da se je bila tudi našemu gosp. županu zbudila žilica pomilovanja — pomilovanja za vas, S°' spod urednik, da ste bili tako neprevidni, spi*ejetI
in ničesar ne zamolčal. Stari baron je javkal ka' kor dete, in neprestano le k Stanku zahtev11; Tako se tedaj oba starečka na pot opravita p*’^ vaški krčmi. Tjk dospevši stopi jima krčmar s
pico v roci nasproti in žalostno dostavi, da je
dve uri preteklo od kar ni bilo nič Stankove^9 zdravnika in prijatelja iz sobe venkaj ter da se |e poslednji izrazil, da je jako malo upanja, da ranjenec ozdravel.
Na lehko trkanje odpro se duri bolnl^0Vtf sobe in mladi zdravnik pride po prstih venkaj.
„Kako je bolniku?" v eni sapi baron Litavs 1 vpraša.
»S kom mi je čast?" vpraša zdravnik.
„Baron Litavski, oče njegov, kojega ste v grafično pozvali. Prosim vas, povejte mi, je-1* nevarnosti?"
»Nadejem se, da je premagana."	j
»Nobene nevarnosti več, torej bode ostal I življenji?" vsklikne stari gospod.
„IIvala Bogu, hvala Bogu," ponavlja srčn° ginjen tudi stari Svetlič.
„Pred pol ure bila je kriza. Nar hujšega sen® se nadejal, toda krepka njegova natora premo
take reči v predale vašega cenjenega lista. V sveti jezi drznil se je govoriti, kaj je bilo treba to v javnost spravljati! Naši kovači bodo to brali in začeli rogoviliti (t.j. zahtevati zboljšanje stanja). Srečni Železnikarji, ki imate na čelu take može, ki jim bije srce tako gorko za vaš blagor!
Ne vemo, kako je bilo prišlo, da je nadzorovanje v naših krajih izostalo. Poročilo o žreb-ljariji na Kranjskem bi bilo saj po polnem, ko bi se bil gosp. c. kr. nadzornik potrudil v naše kraje. A radi upamo, „da odloženo ni zadušeno", da pride na vrsto enkrat tudi o naši obrtniji. Kako žalostne razmere! Da bi vi videli, gospod urednik, čvi'sči naš rod, mislili bi, da ni več daleč oni pro-
i	okovani čas, v katerem bodo štiri velikani pod mernikom lehko mlatili. Zastonj bi iskali krepkih, čvrstih gorenjskih postav — srečavali bi le blede, mrtvaške obraze. Skrajni čas bi uže bil, da nam pride pomoč od zgoraj. Razen nepriličnosti, prav za prav nedostatnost, ki jih našteva napominovano poročilo, je pri nas mnogo več. V prvi vrsti je ponočno delo. Vedno se drže namreč naši kovači še stare navade. Z delom pričenjajo nekteri ob 8., drugi ob 11. uri zvečer ter končajo ob 9. ali 10. uri zjutraj. Zavarujem se zoper vsako natolcevanje, češ, da hočem sramotiti svoje rojake. A vsakdo, ki bi čul, da se shajajo mladi ljudje °b°jega spola po noči, vsklikniti mora: Kje ste j^vari vi nravnosti! Zakaj se ne spolnuje postava, zabranuje ženski ponočno delo! — Otroci pri-fenjajo kovati pri nas z 10. letom. A kujejo cele n°či. Kako dobro mora to vplivati na telesni razvoj! Iz „vigence“ (kovačnice) gredo ti mali ubož-čeki naravnost v šolo. Kako vspešen mora biti pri »jih poduk! In šolske oblasti? A zadosti. Naj bi se kmalu potrudil obrtni nadzornik tudi k nam; naj bi svetu objavil bMo tukajšnjega delavca, da bi se mu potem vsaj nekoliko olajšalo breme.
Razne vesti.
—	(Nesreče.) Z Dunaja so poroča, da so jo v noči dne IG. t. m. dogodilo vsled burjo več nesreč. Si-^0Tl vihar vrgel jo pet osob na tla, katero pa so niso več pobrati in ker jim tudi nihče ni prišel na P°ffio6, so morale ali zmrzniti ali utoniti. V Dorn-bacIlU jo vihar odnesel hiši v jedno nadstropje streho; hiša se jo potem podrla. V hiši bilo jo 28 stanoralcev, vonder so so vsi srečno rešili.
•— (Znamenita najdba.) Kakor poročajo gr-časopisi, našel jo Mr. Dile, profesor francoskega jitheologičnega zavoda v Atenah, pri Elatoji kamen, v °Jom so vdolboni grški in latinski napisi. Ti napisi Pripovedujejo, da jo to tisti kamen, s kojim je naš ošonik delal znane čudeže na svatovščini v Kani. Ta amen prinesel jo ali kak apostol, ali pa kak njegov sovremenik na Grško. Nadškof iz Patre in sokcijski načelu* grškega ministerstva za uk in bogočastje podala
j« zlega sovražnika. Sedaj spava tako mirno, kari ■1 ^ ne *}‘'°' kar ga bode zopet oja-'i o in okrepčalo ter mu zopet čist razum povrnilo."
»Kako naj se vam dostojno zahvalim, mladi Prijatelj," pravi na to baron Litavski, „tirjajte m°3 život in rad ga dam za sinovo življenje ?!“
»O prosim vas, jaz sem storil samo svojo
Prav”084’	V6^’	^	treba	mu	bode
pVOst. s^rbne postrežbe, kakeršne tukaj v pri-za t0	krčmi	pričakovati ne moremo, in
°ste pač morali — “
'J h°čete povedati?" stoju”	Je vse zauPal>“ Prav‘ doktor do-
s	»^umem vas,“ odgovori stari baron žalostno
in	e^eno Siavo, toda še ni prepozno, in vse se
in°n Be ?0praviti. Jaz sem bil blazen, ko sem is i po sili doseči, kar mi z lepo besedo ni bilo
vm60 6‘ i CU^U° .pa ->e usoda tukaJ s 8V°j° roko es seg a. evojko, katero sem mu v zakon na-
“• Ua,U/. s° sam ljubiti in vse so more srečno isteči.
(Konec prihodnji«.)
sta so užo v Elatojo, da dragoceno svetinjo svečano preneseta v Atene.
— (Samomor v cerkvi.) V Parizu, in sicer v onem delu mesta, ki se imonuje Luksemburg, dogodil so je dne 10. t. m. sledeči grozni dogodok. Kakor pripoveduje „Figaro“, bilo je v ondotni protestantovski cerkvi mnogo ljudi zbranih, in pastor je ravno končal svojo pridigo, ko zavpije vodja neke ondotne šole, Herman Keller, na ves glas: »Pastor jedino je resnico govoril!11 Ob jednem pa potegne ta revolver iz žepa, si ga nastavi na desno sonce ter ga sproži, na kar se zgrudi k tlam. Vsled tega nastala je strašna zmešnjava. Ljudje začeli so groze bežati proti vratom, mnogo žensk pa je omedlelo in so jih morali v nezavesti odnesti iz cerkve. Zdravnika, ki so ja takoj poklicali k nesrečnemu, dobila sta ga še pri življenji, toda nekoliko minut pozneje izdihnil je dušo. Mož je bil še mlad in zelo priljubljen. Kaj ga je napotilo do strašnega dejanja, se ne v6. Opazovali so pa uže nekoliko časa poprej na njem veliko razburjenost.
— (Iz hišine milijonarka) Pred nekolikimi dnevi umrla je v Parizu udova necega meščana, ki je zapustila vse svoje premoženje v vrednosti treh milijonov frankov svoji hišini. Srečna hišina služila je 14 let pri tej hiši. Da-si je milijonarka sedaj uže 48 let stara, vendor jo dobila v teku 48 ur 64 000 pismenih ženitovanjskih ponudb, in sicer celo od jednega bivšega ministra.
— (Dvojni vzrok.) „Dobro jutro! No, ali pojdete danes na ples h g. N. ?“ — „Ne, ne pojdemo!“
—	„Pa zakaj ne?11 „A, tam mi je občinstvo premalo izborno, pa tudi — povabljen nisem!"
Domače stvari.
— (Porotniki.) Za prihodnje zasedanje, ki bode meseca junija t. 1. pri c. kr. deželni kot porotui sodniji v Ljubljani, so bili izžrebani naslednji gospodje kot glavni porotniki:	Josip	Bonodikt,	trgovoc in
hišni posestnik v Ljubljani; Alfred Ledenik, trgovec v Ljubljani; Alojzij Pogačnik, trgovec v Cčrknici; Otomar Bamberg, tiskar v Ljubljani; Matija Burger, posestnik v Postojini; Viktor Rechor, hišni posestnik v Ljubljani; Štefan Lapajne, trgovec v Idriji; Anton Meršol, krojač v Ljubljani; Pran Poterca, hišni posestnik v Ljubljani; Janez Levec, posestnik v MongSi ; Martin Petrič, posostnik in trgovec z lesom v Cevci; Josip Trdina, trgovec v Ljubljani; Herman Halbensteiner, trgovec	in	hišni	posestnik	v	Ljubljani;	Anton Salmič,
trgovoc	in	hišni	posestnik	v	Postojini;	Josip Poženel,
trgovec	in	hišni	posestnik	v	Ljubljani;	Jakob Žumer,
trgovec	z	lesom	v Podholmu; Oroslav	Dolenec, hišni
posestnik v Ljubljani; Janez Kovač, tiskar v Ljubljani; Janez Bernard, hišni posestnik v Ljubljani; Janez Rus, posestnik v Šmartnu pri Litiji; Josip Schlaffer, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Janez Adamič, posestnik v Dolenjem Blatu pri Ljubljani; Josip Rozman, hišni posostnik v Ljubljani; Jakob Belec, klepar v Št. Vidu nad Ljubljano; Janez Slivnik, posostnik v Spodnjih Gorjah pri Radovljici; Franco Dolenoc, trgovec in hišni posestnik v Kranji; Josip Kanc, fabrikant špirita v Ljubljani; Karol Sirnik, marketender v Ljubljani; Jakob Korošec, barvar v Ljubljani; Josip Lavrič, posostnik in vinski trgovoc na Viči pri Ljubljani; Peter Lassnik, hišni posestnik in trgovoc v Ljubljani; Josip Bernard ml., trgovoc in hišni posestnik v Ljubljani; Janez Masol, posostnik v Št. Jurji in pran yrbič, posestnik v Borovnici. Za nadomestovalno porotnik o so bili izžrobani: Mihael Lavrič, trgovski poslovodja; Eduard Hinterlechnor, črevljarski mojster; Fran Sedlar, črevljarski mojstor; Julij Mllller, fotograf; Štefan Kljun, hišni posostnik; Fran Sckumi, slaščičar, in Janez Ahlin, hišni posestnik, vsi v Ljubljani.
— (Glasilo iz „Narodno Tiskarno11) v sobotni številki izreka sumničonje, da dopis v našom listu od potka s podpisom „Duhovnik“, „monda ni pisal duhovnik." Čo bi nas no vozala urodniška tajnost, pokazali bi lehko pismo dotičnega dopisnika gospodom iz »N&rodne Tiskarno11. Sicer omenimo samo, da pri nas ni navada, kovati dopise, kakor jo morda pri uredništvu kakega drugega lista.
— (Iz novomeškega okraja) so poroča: Okrajna učitoljska konforenca za novomoški okraj bodo v četrtek, 2. julija t. 1., v Novem Mestu s sledečim
dnevnim redom: 1.) Imenovanje predsednikovega namestnika. 2.) Volitev dveh zapisnikarjev. 3.) Nadzornikovo poročilo, o stanji novomeškega šolstva. 4.) Pri-občevanje novih postav in ukazov. 5.) Praktični učni poskus iz zoraljopisja in zgodovine na vseh treh stopinjah ljudske šole. 6.) Poročilo knjižničnega odbora. 7.) Volitev stalnega in knjižničnega odbora. 8.) Predlogi.
— (Gosp. dr. Albin Poznik) odpovedal se je kandidaturi.
— (V Postojino!) Kakor vsako leto, vršila se bode tudi letos v postojinski jami ob električni raz-svitljavi binkoštna slavnost. Binkoštni ponedeljek odpeljal se bode tjži zabavni vlak iz Ljubljane ob 9. uri 45 minut zjutraj.
— (Požarna kronika.) Iz kranjskega okraja se nam piše: Dne 10. t. m. nastal je v kozolcu kočarja Ivana Galjota v Spodnjem Berniku, naj-brže po neprevidnosti, ogenj, ki se je v kratkem razširil tudi na hišo in druga gospodarska poslopja omenjenega posestnika. Škoda ceni se na 1200 gld., zavarovan pa je bil pogoreli samo za 600 gld. — Isti dan gorelo je, in sicer zvečer okolu 9. ure v Jurši-cih v postojinskem okraji. Pogorela je kočarji Jarneju Bartelju hiša in gospodarsko poslopje. Škode je 250 gld. Zavarovan pa je bil pogoreli za 200 gld. — Kako je ogenj nastal, ni znano.
— („Ave Maria",) novo, prav času primerno skladbo za čveteroglasni moški ali čveteroglasni ženski zbor ali samospev in zbor je izdal in založil gospod L. Belar, vodja mestni šoli v Ljubljani. Natisnil jo je prav čedno g. Milic. Cena za jeden komad je 20 kr., po pošti 2 kr. več in se dobi pri g. skladatelji. Po sodbi veščakov moremo jo prav toplo priporočati gospodom pevovodjom.
— (Književnost.*) Iz podjetne in za slovensko književnost zel6 zaslužne tiskarne: J. Krajec v Novem Mestu prišel je ravnokar na svitlo 17 snopič „Narodne biblioteke". Snopič ta prinaša na78stra-neh svetovnoznane:	„Senilia".	Poezije	v	prozi	Ivana
S. Turgenjeva. Prevel A. Hudovernik. Natisnil in založil J. Krajec v Novem Mestu. 1885, mal. 8°. Cena 15 kr. Krajčeva »Narodna biblioteka" dobiva se pri zalagatelji samem in v Ljubljani, kolikor nam je znano, v Kleinmayr in Barnbergovi knjigarni. O vsebini knjižice podrobnejo govoriti zdi se nam odveč, kajti kdor je le količkaj se zanimal za slovansko literaturo, znane so mu te nežne, male, a krepko duhteče cvetke poezije. Mi prav toplo priporočamo to knjižico, kakor sploh Krajčevo biblioteko v obilo naročevanje. Knjižice so zelo lične, in cena gotovo slovenskim knjigam primerna. — Vender nam bi bilo glede te slednje knjižice omeniti, naj bi se drugo ne prevajale take knjižice, katere so pristopne le bolj razvitemu razumu, glodalo naj bi se bolj na to, da so narodu podaje lehko prebavljiva hrana.
Predstava v gledališči.**
Minolo sredo nastopil je zopet jedenkrat slavno-znani pevski zbor ljubljansko čitalnice v gledališči. Priredil je s prijaznim sodelovanjem vrlega „Sokola" ljubljanskega predstavo z igro in z zel6 obširnim in srečno sestavljenim pevskim in muzikalnim sporedom; in v ta sporod vplotena je bila telovadba „ Sokola".
Prva točka sporeda bila je KOckova overtura „Sorežan", katero je svirala vojaška godba domačega pešpolka baron Kuhn št. 17 pod vodstvom svojega kapelnika g. Nemrave s toliko natančuostjo in razumnostjo, da je občinstvo kar zamaknjeno v divne zvoke jedva dihati si upalo. — Vesela igra „Telegram", iz češčino prevedena po Josipu Staretu, polna prav mičnih zamotanj in zmešnjav, katere provzroči za ljubimcema , v Ameriko pobeglima, odposlan telegram, izvela so je, da-si ulogo niso ravno lahke, povsem dobro. Da ne omenjamo g. G del j a (Koron), kateri jo itak kot izvrstna igralska moč na slovonskem odru dobro poznat, zaboležiti nam jo izbornega kretanja na odru gdč. Jos. Vernikove, katera je s pogumom, preudarkom in potrebnim ognjem predstavljala vročo-krvno, po čitanji romanov nekoliko emancipirano de-
* Gospode pisatelje in zalagatelje, kateri nam izvole doposlati knjige, uljudno prosimo, naj bi nam ob jednem naznanili ceno knjigi in knjigarno, kjer se dobiva.
** To poročilo se je zaradi pomanjkanja prostora nekoliko zakasnilo.
vojko Ljudmilo, katera je nezvestemu ljubimcu prise-zala „grozno“ maščevanje. Tudi nje ljubimec g. Pelan (Podgorski) umel je svojo ulogo ter jo tudi z resnostjo zadovoljivo izvel. Tudi ostale osebe gospa G-utni-kova in gg. Mejač in Verovšek storili so kot diletantjo več nego smo pričakovali. Vse vršilo se je v najlopšem redu, in občinstvo jo večkrat vrlo igralce odlikovalo s ploskanjem. — Dalnja točka bila je A. Nedvždova kompozicija krasne pesni „Nazaj v planinski raj“, katero je pel mešani zbor čitalniški. Okolo dvajset krasnih gospodičin nastopilo je ta večer v mešanem zboru pod vodstvom pevovodjo g. Valente. To bilo je stoprv drugi pot, ko so nastopile javno gospodičine pevke; radovedni smo bili na izid, a priznati moramo odkrito, da nas jo vspeh kar iznenadil. Pelo se je s toliko natančnostjo in ognjem, da se jo videlo, da pevci umejejo tudi pesnikove besede. Občinstvo je očarano burno ploskalo tako dolgo, da je moral zbor pesen ponoviti. Isto tak6 izborno pel je mešani zbor tudi A. Foersterjev : „ Venec Vodnikov in na njega zloženih pesnij“ — mogočno razlegali so se krepki glasovi: „Ilirija vstan’!“ ... — Gj. Eisenhutov osmo-spev: „Moja ljubav“ peli so najboljši povsodi uže slavnopoznati pevci, kakor gospodje Pucihar, Štamcar, Pribil... z umetniško natančnostjo. Na opetovano burno ploskanje morali so ponavljati pesen.
Gospodjo predtelovadci „Sokolau izkazali so se ta večer posebno dobro s „ skokom “ in s telovadbo na drogu.
O tej priliki pokazal je „ Sokol “, da se sme moriti z vsakim telovadnim društvom, dft, nekatere vajo bile so uže tako umetne, kakor jih vidimo v boljših cirkusih.
Kratko, vsa predstava obnesla so jo prav vrlo, žal! da so jeobčinstvo ni bolj mnogobrojno udeležilo. Sicer pa so nadojomo, da bodo vrli pevci in „Sokoli” skusili kmalu prirediti nam jednak prijeten večer.
Dnž 17. maja. Igor Zarnik, odvetnikov sin, 5 Sv. Petra cesta St. 43, davica.
V civilni b61nici:
Dne 12. maja. Matija Brancelj, gostač, 60 1., jetika. Dn6 14. maja. Jakob Prosen, hlapec, 19 1., vsled telesne poškodbe. — Leopold Brecelnik, agent, 29 1., ope-šanje. — B’ran Kovač, delavec, 42 1., jetika. — Matevž Dobravec, tesar, 34 1., jetika.
Tržne
ceno.
V Ljubljani 16. maja.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 96 kr., domače 6 gld. 83 kr.; rež 5 gld. 20 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 57 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-šica 5 gld. 60 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 33 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 58 kr., svinjsko 70 kr., drobniško po 40 kr, — Piške po 42 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld. _ kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologicno poročilo.
Gospodom volilcem ljubljanskega mesta!
V torek 19. maja 1.1. ob 7. uri zvečer v mestni dvorani javni volilni shod, da se postavi kandidat za državnozborsko volitev. K obilni udeležbi vabi gospode volilce
N&rodni volilni odbor.
Telegrami „Ljubljanskemu Listu.“
Logatec, 17. maja. Volilci dolenjelogaške, go-renjelogaške in rovtarske občine sprejeli so pri denašnjem volilnem shodu gosp. Obrezo jedno-glasno kandidatom za državni zbor.
Zagreb, 17. maja. Sabor se bode, ko reši budget, najbrže do jeseni preložil.
Madrid, 17. maja. Uradna poročila pravijo, da se je kolera v nekaterih krajih provincije Va-lencije, kjer je uže ponehala, zopet prikazala. Ukrenile so se takoj varnostne naredbe.
Otava, 17. maja. Včeraj zvečer ujeli so Riela ter ga priveli v šotor generala Middletona.
j c 1 Čas q opazovanja		Stanjo barometra v mm	Tempe- ratura	Votrovi	Nolio	Mo-krina v mm
•| i 7- zjutaj e 2. pop. 5Č ! 9. zvečer r-l ;		728'78 731 13 733-75	9-8 150 9-6	zpd. sr. szpd. sl. szpd. sl.	obl. d. js. d.'sl.	000
17. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736'08 734-79 734-77	7-6 16-4 9-6	bzv. jzpd. sl. zpd. sl.	jasno obl. d. j s.	11-70 dež
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 18. maja.
V dobrohotno pozornost!
Velespoštovanim dosedanjim gostom, p. n. gospodom potovalcem in p. n. občinstvu usojam se uljudno naznaniti, da sem
hotel in restavracijo
pri bavarskem dvoru
Dunajska cesta št. 23
samo tri minute oddaljena od južnega kolodvora, zopet prevzel v moje osebno vodstvo.
Cen6 sobe, izborna gorka in mv/.la jedila ob vsakem dnevnem času, dobra namizna vina, pristni kraški teran J in Retzer, Koslerjevo carsko pivo (pol litra samo 10 kr).
Zagotavljajoč najvestnejšo postrežbo, vabim naj-vljudnejše k mnogobrojnemu obisku.
(84) 3—2 Velespoštovanjem
Ivan
gld.
Jednotni drž. dolg v
bankovcih.............................82	45
srebru................................»2	80
Zlata renta...................................................
5% avstr, renta....................................................™
Delnice narodne banke.....................................
Kreditne delnice...................................................™
London 10 lir sterling......................................... □.««
20 frankovec.................................................. e	°A
5'84
neprekosljivo
največja zaloga
vsake olte, velikosti in Movosii
prodajejo se po 25 kr. in više
pri	(47)	4
J. €. llaiiiaim-ii.
salicilni zobni prašek
pripravljati od G. JPiccolija, lekarja „pri angelji“, Ljubljana, Dunajska cesta.
Vsakdanja vporaba ohrani zobe zdrave, zobno meso okrepi ter obvaruje vseh zobnih in ustnih boleznij in vratobola. (108) 15—15 Steklenica salicilne ustne vode 40 kr.; škatulja salicilnega zobnega praška 30 kr.
15252	S2SB5H<ram5BS25ESHJ?SH5H5i	52S2E
Moje tako priljubljeno, ne prozorno, ainpa^ istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano
univerzalno glicerin-milo
priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kozino rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in čisto belino; komad stane 10 kr., 14 in 20 kr. — ffi Neobhodno potrebno za umivanje otrok. Samo pn-[}{ stno iz tovarne	(49) 12—3
[c H. P. Beyschlag-a v Avgšpurku.
[n	Jedina zaloga v Ljubljani pri
® K. Karingerji Mestni trg štev. 8.
^BasBiEsasaiasasasasasasasasiisasasasasasasr
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
■v I-jj-o-lo lja.nl
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in Iudi sledeče knjige:	,
Abecednik za slovenske ljudske šole. bc
vila A.	Razinger in A. Žumer.	20	kr.	,,
Abecednik	slovensko-nemškl.	Sestavila -L la ‘
zi.iger in vi. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 *«■ Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, <• Qe > vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.	.	,
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskcj 1282 a° 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal Kranja*1 deželni odbor. 4 gld.	,
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesma 90 kr.	.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 k •> elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld- _ Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 Kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija.
instvo za četrti razred srednji«
Cekini c» kr. •••••••***	*
100 drž, mark.......................................bu	00
Tiijei.
Dn6 16. maja.
Pri Maliči: Werthheimer, Steinharter, Gottlieb, Moravetz, Riedel, trgovci, z Dunaja.
Pri Slonu:	Soukup, Schaupp, Morgenstern, Kronberger,
trgovci, z Dunaja. — Lengyel, trgovec, iz Kaniže._ lesotržec, iz Trsta. — Grof Barbo, giast
Pri Južnem kolodvoru: Jenny, c. kr. rezervni lajtenant, in Kovarko, z Dunaja.	_____
Slabe, iz Rakov-
Umrli so:
Dn6 15. maja. Polona Zakotnik, gostinja, 44 1., Kravja dolina št. 11, plučni edem.
Dnč 16. maja. Ana Mazek, črevljarjeva soproga, 65 1., Turjaški trg št. 1, mrtvoud. •— Anton Mestek, delavcev sin, 4 mes., Tržaška cesta št. 26, driska.
Odgovorni urednik'J. Naglič.
lOOOOOOOOOOOOOOO
Štajerski deželni zdravilni zavod
Rogatec - Slatina
na
Spodnjem Štajerskem
postaja južne železnice: Poličane.
Znamenita kislina trpke (glavberjeve) soli, Jeklene kopelji, zdravljenje z mrzlo vedo in mlekom. Indikacija: Obolenja prebavljavnih organov. — Komfortabelni nastanek.
Sezona od majnika do meseca oktobra.
Obrazci in naročbe na stanovanja so pri ravnateljstvu.	(46) 10—3
Domovinoznanstvo
šol. 45 kr.	.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezeK 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič - Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. The« sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatisclier Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	>	» Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr-Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena
vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji služb' božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Rlajar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr-Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo*
1 gld. 50 kr.	.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Veza*
85 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 g*0, 70 kr.	,
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih ' vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., el<V v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta lj»p ljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlo' kih pri računih z novo mero in vago. 60
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali sloveni® knjige s podobami za mladino, in sicer:	„Piike)
Pepelko, Snegulčico, Trnjevo rožioo '4° vel
po 50 kr. Pravljice o:	*uu
Pepelki, Rudeči kapioi in Obutem
O deželi''lenuhov, Snegulčici, Pritlikovcu |
(Palček) in Robinzonu po 15 kl-
tnnnaooooooooooooi____________________
Tiskala in vlagala lg. v. Kteinmajr * Fed. Hamburg v Lju J