Dopisi. Od Device Marije v puščavi. (Iz na- aega bralnega drnštva.) Dne 24. jan. t 1. je tukajšuje kmečko bralno društvo priredilo drugo veaelico v letošnjem predpnatu. Tudi tokrat se je bilo zbralo muogo ljudi od blizo in daleč. Pevci, ki ao naa tndi od drugod počaatiti blagovolili, razveseljevali so naa celi večer ae svojim lepim petjem. Vmea ae je pa deklamovalo in govorilo. V precej obširnem govorn je goap. Fr. Prapotnik, nadučitelj iz Puščave, v tej stroki znani veščak, povdarjal najpopred ne izmerno korist sadjaratva, potein pa je praktieno razkazoval, kako se morajo sadna drevesa aaditi, ako hočemo, da bodo krepko raala in obilno rodila. Na aplošnjo željo se je za tem aaloigra ,,Županova Micika" ae enkrat priredila. Kakor prvokrat, tako so tudi sedaj igralci avoje uloge prav dobro izpeljali. Marija Korman (Štefanova) in Alojzija Ladinik (Lakožičeva) vedli ste ae tako živo in apretno, da ji je bilo pravo veaelje gledati. Dvoapev, kojega ate peli Marija Gati in J. Forneci, je vaem dopadel. J. Oswald (Betuaekov) ae je obnaaal prav tako, kakor se to apodobi vrlemu in čvratemu kmečkemu fantu, ki pošteno in veaelo živi ter a prelepim petjem sebe in druge razveseljuje. Jako lepo se je našim igralcem podal tudi lep in pravilen jezik, katerega so vsi brez izjeme se posluževali. Koneono se je pri bengalieni raz- 8vitljavi odra napraviL ples nkolo", na kar se je pričela tombola s primernimi dobitki, na to pa prosta zabava. Vsi, ki so se veaelice udeležili, bili so tako dobre volje, da je moralo to vsakega veseliti. Zelimo samo, da društvo z združenimi močmi tudi nadalje tako napreduje, kakor je začelo in potem tudi ne bode uspeh njegovega delovanja izostal. Iz Spodnje Savinjske doline. (Kdo je uzrok surovosti naših mladenčev?) ^Deutsclie Wachtu govori celo v uvodnem članku o surovosti našib slovenskih mladenčev. Da nekdaj ni toliko tepeža in poboja med našo mladino bilo, in da veselje do boja od dne do dne vei'je narašča, to je vaem znana, dovolj žalostna resnica; a da bi bili tega dušni pastirji krivi, kakor omenjeni liat trdi, to ni reanica; ampak nam ae zdi, da je ta trditev zopet en umazani plajšč več, a katerim naši naaprotniki tako radi vae alovenake rodoljube sploh in duhovne še poaebej tako radi grdijo. Mi poznamo dobro naše kmečko Ijudatvo, kako tudi ne, saj živimo ared njega, aaj občujemo z njim? Nam pat- ni znano, da bi alovenski liati,kakor oni članek na dalje pravi, alovensko ljudatvo surovili, nam tudi ni znano, da bi mešniki našo mladino na kriva pota napeljevali; pač pa nam je dobro znano, da naai in aploh av. veri nasprotniki, pri vsaki priložnosti, javno in tajno v kremi in na trgu, v avojih liatih in knjigah zaničevanje in neubogljivost proti rodoljnbom in mešnikom na vaa usta prednašajo; jih sleparje, mračnjake, tercijale, itd. imenujejo; pri njih ni ne več Boga ne hudiča; ni nebea ne pekla, pri njih je vaakteri slepcc, kdor ni ,,libera)en". Vaakteri človek ae more in ae da le na dva načina brzdati. Skozi av. vero in njene nauke, in akozi poatavo. Ako se pravoveren človek že postave ne boji, boji se Boga in večne kazni. Ali kako se bode človek večne kazni bal, ako se mn od goapodov v meatu in v tovarnah, po alabih časnikih in knjigah tako zatrjuje, da je ni? Kako bode mlad, lankoveren človek, ki je vaelej bolje k hudemu ko pa k dobremu nagnjen, veroval duanim pastirjem, ko ae pa njemn v v mestn reče in trdi, da lažejo in ljudi z večno kaznijo le strašijo? Kako bode ubogal kmečki mladeneč svojega dušnega paatirja, ker pa v bližnjem mestu ali pa trgu vai ,,nobel gospodje" grdo čez nje govorijo in jih opravljajo? Da pa zamore kdo koga lepo učiti, k lepemu življenju napeljevati, je prvo potrebno, da ga on v svoji oblaati ima; ker inace ga ne bode, ga neče ubogati. Mi vemo za vae drugo aredatvo, s katerim ae izreja ljudstvo mirno in ubogljivo, ponižno in zveato ; in to ao ljudake šole, Ijudske šole na podlagi krščanske omike. Ne rodoljubi alovenski. ne alovenski časopiai, ne mešniki; ampak zgolj le liberalci so uzrok surovosti ljudstva. Oai so sejali ia še sejejo akozi avoje knjižure in umazane časopise nevero med ljudstvo; oni delajo nemir in aovraštvo med narodi, ker nečejo priznati svetih narodnih pravic; oni ao vpeljali civilne zakone in zakone nemaničev, iz katerih se brezveraki, nič vredni otroci vzrede, ki potera kot rudokopi, fabričani, obrtni pomagaL-i, potepuhi motijo in zapeljavajo oatalo Ijudatvo aploh, in mladi avet že posebej. Kedar bodejo vse šole, kjer se izreja mladina, in ljudake šole še poaebej na podlagi prave prostoati, prave omike, kedar bodejo imeli dušni paatirji več upljiva na otroako izrejo, tedaj jim bode mogoče tudi ljudstvo tako odgojevati, da bodo oni zveati udi av. katoliške cerkve, mili aini avoje domovine, vrli državljani, miroljubni sosedje, da bodejo z eno beaedo vrli kriatjani. Savinjski. Iz Marinščaka pri Mali nedelji. (Občinake volitve. — Letina. — Slabe ceate.) Prvo volitvo smo imeli dne 31. dec b. 1. popoldan; takrat amo izvolili odbor. Potem, ko nam je izvedeni g. Božio postavo razložil, kdo da ame ali ne sme voliti, smo vai v redu volili. Izid te volitve je bil potem dva tedna na ogled, ko bi kdo imel kako pritožbo do nje, pa bilo je vse v redu, tedaj pa amo imeli drugo volitvo, volitev župana dne 14. januvarja, izvolili smo, kakor mislimo, dobrega in zveatega narodnjaka Martina Zmazeka. On nam je že devet let županoval aloveuski. Zastran letine amo zadovoljni, imeli amo vsega, kolikor potrebujemo za domačo rabo, prodati pa ravno zrnja ni in tudi nima cene. Vino je bilo bolje kakor prejšnja leta, in tudi izvrstna kapljica; tudi kupci oglašajo ae zanj in plačujejo štrtinjak po 80 do 90 gld. Sadja je bilo malo, jabelk celo nič, le gruške ao tu in tam imele nekaj, aliv pa je bilo povaod zadosti. Klaje za živino bo akoro vsakemu premalo, ker je suša pouzročila, da ni otava zraatla. Ako bi se pa kdo rad po alabih ceatah vozil, naj k nam pride tu jih gotovo najde, zogniti ae ne more, moral bo vole za roge iz blata vleči, in tudi voz ae mn prav lepo namaže. Imamo pa npanje, da bo za naprej bolje, akrb župana je to. Iz Venčeslja pri Slov. Bistrici. (Zahvala.) Velerodni gospod dr. Jož. Vošnjak, deželni poalanec v Ljnbljani, nam nže 4. leto naročuje prijetni nVrtec", katerega naša mladina a posebnim veseljem čita in ae podučuje. Tudi je v zadnjih dveh letih našo šolako knjižico blagodušno obdaroval z mnogimi prelepimi knjigami, ter isto tako zdatno pomnožil, da se aedaj lahko uže vsem šolarjem, ki dovolj gladko čitati umejo, pa tudi odraslim knjige na dom izpoaojnjejo in ae tako mnogo lepega in koristnega iz njih naučijo: vrh tega je imenovani goapod kot ustanovitelj drnštva nNarodna šola" v Ljubljani po svoji moči in upljivn poaredoval, da je po njem naša šola dobila za precej veliki zneaek aolak. blaga ubogim šolarjem v dar. Za vse te preblage darove se podpisani plemenitemn prijatelju in dobrotniku naae aole najpriarčnejše zahvaljuje ter le želi, naj bi ga Bog ohranil še prav veliko, veliko let, krepkega in veselega na dubu in teleau v blagor nježne naae mladine! Iyan Povb. Od sv. Ane v Slov. goricah. (N e s r e č a.) Kaj atori pijanoat in druge strasti, naj aluži v izgled in avarilo ta-le neareča. Zgoraj v Tražah fare sv. Ane ai naprosi občeapoatovana udova in velikoposeatnica Ana Perko delavcev, da ji apravijo knpljeni hraat za atiakalnico domu. Preden pa gredo po njega, da jim piti, naj bi tem lože kaj z močjo atorili. A Leopold Srčič, ko ae pri jedni atrani napije, gre takoj na drugo atran, da tamkaj zopet pije ; tako ae ga je precej navlekel ter ae popolnoma vpijanil. Hraat je naložen in že jamejo peljati, ljudje pa z močnimi in dolgimi drogovi držijo, v tem ae aani stero in vai apuatijo drogove, razun omenjenega, kateri ae je hudo grozil in ae delal močnega. Hraat se prekucne in Srčiča blizo 6 metr. na kvišku vrže. On pade tako nesrečno in ae zadene ob brast, bil je čez dva dni mrtev ter moral oddati dušo avojo ostremu aodniku. Bil ni veliko prida človek še sedaj, ko je bil oženjen, žena je imela pri njem živ pekel. Kakšen je pa bii aainec, ai lahko vaak miali. S tem ga mi seveda ne aodimo, ampak rečemo : Bog se nsmili dnše njegove! Dragi slovenski rojaki, varnjte se ,,šnopsa" in v obče velikega pitja, ker to pelje v pogubo. Iz Zalca, 1. februvarija. (Smrt rodoljubne žene.) Danes amo izročili materi zemlji truplo veleapoštovane in občeznane goape Marije Janičeve, poprej omožene Kopač, ki je dne 30. m. m. po kratki bolezni mirno v Bogu zaspala. Bila je^ aestra umrlega rodoljuba kanonika Antona Žuže in mati znanega rodoljuba dr. Joaipa Kopača v Zagrebu. Kakor njen brat, Ijubila je tudi ona čez vae slovenski narod ter bila naročnica doata slovenakih liatov. Tako na ,,Slov. Gosp." vaa leta, kar izhaja. Veselila ae je vsacega napredka v narodnem oziru — žalovala je, kedar je ališala, da se narodu slo-venakemu krivica godi. Narodno petje je ranjka jako ljubila. Do solz jo je ganilo petje LjubIjanskib čitalniških pevcev, ko ao jej nazaj gredoc od blagoslovljenja Sokolske zaatava v Mozirji napravili podoknico. Za njo žaluje pa tudi veliko število ubogib ljudi, katerib je bila vedno velika dobrotnica. Gotovo jo bode vaak Žalčan, kakor tudi cela Savinjska dolina obranila v najboljšem spominu, kajti bila je zarea dika in ponos našega trga in mati Slovencev vae Savinjske doline. Poslednjič naj bode še želja izrečena, da bi vse naše ženstvo ranjko v vaakem oziru poanemalo, zlaati pa gledč iskrenega rodoljubja. Naj v miru počiva!