------   391    ------
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. „Oesterr. Korresp." piše, da cesarski uredniki od 1. novembra 1858 naprej ne bodo več plačevali deželnih in zemljišno-odveznih priklad; ako so jih pa za mesec november že odrajtali, se jim bodo po-vernile.
—  Mac oh odjenjuje v sili, pa se nek razširjuje bolj po mestu in predmestjih.
Iz Milana. Pri nas cvete že več časa kaj lepo kupčija z novimi peticami, ktere so dvajseticam od leta 1852 zlo podobne. Vredne so prav za prav le 14y4 kr., skupujejo jih pa ljudje po 15 in 16 kraje, starega dnarja, da jih potem v turških deželah kot cesarske dvajsetice izdajajo in tako uganjajo veliko sleparijo, ktere pa bo menda kmali konec.
Iz Rusije. Poslednje dni mesca novembra je rusovski car Aleksander černogorskega škofa Nikanora pred se pustil.
—   Kakor se sliši, bo šel car prihodnje leto v Pariz, kjer bo osem dni ostal, iz Pariza pojde nek v London, tudi za osem dni. Pravijo, da bo car z vso veličastnostjo potoval in še le čez tri tedne se vPetrograd vernil. — Konstantin, brat cesarjev, se je čez Francozko podal v Sardinijo; menda je danes že v Turinu.
Iz Cerne gore. Ko je bilo knezu Danilu povedano, da so posvetovanja zastran turško-černogorske meje dokončane, je ukazal zavo!joy tega 21 krat s kanonami strelki, in naznanil je potem Cernogorcom, da so meje čisto po njegovi volji uravnane.
Iz Italije. Iz Rima. V Rimu so nek več pisem vlovili, ktere izhajajo od francozkih izposlancov, da bi
-----   392   -----
se podpihala prekucija. Papežev minister notranjih oprav je francozkega poročnika resno poprašal, kaj ima to pomeniti , — al on je naravnost vse prekucijske namere zatajil ter rekel, da francozka vlada nič od tega ne ve in bi kaj takega tudi terpeti ne hotla, čeravno cesar „Tali-jane iz serca ljubi." Čudno je pa vendar to, da so mahoma začeli francozki časnikarji nad Avstrijo se re-penčiti in Lahe šuntati zoper našo vlado, ktero so ob enem tudi S ar d in ci huje kakor poprej napadati začeli. Ako se pomisli, da so francozki časniki dandanašnji tako berzdani, da ne besede ne srnejo ziniti, če ni po volji vladi, se ta silni hrup, kteri se poslednji čas uganja v p ari ž ki h časnikih, ne more drugač razumeti, kakor da se pod francozki m krilom res kaj kuha na Laškem. Ali se pa ne bojo kuharji sami opekli, je drugo vprašanje. Napoleon III. ni Napoleon L, in časi so drugačni!
—   17. novembra so mogli vsi keršanski posli, kteri so pri judih služili, iz te službe iti. V Rimu namreč prepoveduje postava keršanskim   poslom pri  judih služiti.
Iz Nemškega. Iz Berlina. Volitve za deržavni zbor so dokončane; vseh 352 je voljenih. Med temi je pa samo 108 tacih , kteri so bili tudi v starem deržavnem zboru. Kakor je slišati, je vlada s tem uspehom dovolj na; sliši se pa tudi, da se bo deržavni zbor kaj živo gibal, kakor že več let ne.
—   Da sneg drevje polomi, se sliši vsako leto; da bi bil pa še kadaj led toliko žkodo napravil kakor letos, se nihče ne more spomniti. To se je zgodilo une dni, ko je nagloma hudi mraz pritisnil, v mnogih krajih na Nemškem. Deževalo je namreč in dež je mahoma zmerznil na drevji; ledena skorja je mladike prevlekla tako, da so bile še na koncu za pavec debele. S strašnim ropotom so se lomile najdebeleje veje pod ledom. Nektere sadne drevesa so čisto oklestene, in še celo staro hrastje je kakor da bi bilo ob-eekano.
Iz Francozkega. Iz Pariza. Čudne reči se godijo pri nas. Naši bravci vedo, da je bil grof Montalem ber t zavolj nekega, francozki vladi zopernega spisa, v kterem je posebno svobodno življenje pod angležko vlado hvalil, na 6 mescov v ječo , zraven pa še za 3000 frankov v dnarjih obsojen, čeravna sta ga dva najimenitniša advokata tako krepko zagovarjala in si do živega dokazati prizadevala, da je žalibog! vse čista resnica, kar je grof pisal; pač delječ je že vlada prišla, če mora take grenjke požirati, kakor jih je advokat Berrver solil! Vendar je bil grof za kri vega spoznan in obsojen. Zoper to sodbo perve sodnije se je na postavni poti pritožil pri najvišji s od ni i in prosil, naj overže sodbo nižje sodnije. Preden je pa ta grofu še odgovor dala, ga je cesar po-milostil in mu vso kazen odpustil, ktero je čez-oj izgovorila perva sodnija. In kakošno novico so prinesli najnovejši časniki iz Pariza? — — grof Montalembert noče milosti cesarjeve, ampak terja le, naj najvišja sodnija sodi njegovo pritožbo! To je za vlado druga, huda zadrega. Ce ga namreč najvišja sodnija nedolžnega spozna nasproti pervi sodnii, ne potrebuje cesarjeve milosti; če ga pa tudi ona obsodi, hoče terpeti čez-nj izgovorjeno kazen, in tako bo v ječo šel eden izmed tistih mož, kteri so 2. decembra 1851 Napoleonu kot tadanjemu predsedniku ljudovlade zidali cesarski prestol. Ko so Angleži slišali, da je Montalembert obsojen, so na dveh vseučeliščih angležkih berž začeli nabirati dnar, da bi v znamenje svojega poštovanja mu poklonili tistih 3000 frankov, ktpre je plačati obsojen, — al grof, to zvedši, jih je berž prosil, naj o puste ta poklon, ker on sam je premožen mož in ne želi te politične demonstracije.
—   Na Francozkem   delajo   nove skušnje   s kano-nami, ktere niso s strelnim prahom, ampak z elektriko
(nebeškim ognjem) nabite tbasane). Pravijo, da take ka-none dalje streljajo.
Iz Valahije. 28. novembra zvečer ob osmih je priletela bomba v pisarnico kajmakama Janku Manu-ta. Razletela se je, pa ni nikogar poškodovala. To je pervi sad, po kterern se da prevdariti prihodnji „zlati vek", ki so ga v Parizu obljubili Vlahom. Sploh je nek taka zmešnjava v podonavskih knežijah, da bo treba kmali začasnemu gospodarstvu konec storiti in izvoliti stanovitna 5,hospodara."
Iz Turškega. Turška vlada je prepovedala, da se jajčka svil ni h červičev iz Anatolije ne smejo* nikamor drugam prodajati, sicer bi jih utegnilo doma zmanjkati. Ta prepoved zadene tedaj uekoliko tudi svilorejce našega cesarstva.