Razne stvari. Iz doniacik krajev. Poučni sestanek v Mariboru. Ker ima sestaaek Sloveaske kračaasko-socijalae zveze v Maribora poačai zaačaj, ia ai aameajea kot maaifestacija, zato bralaa, izobraževalaa in delavska društva a e bodo aastopila z zastavami. Toliko slavaim društvom v pojasailo. — Govornikom je določeao četrt ure za poročilo. Vsak govoraik Jnora sv j govor spisaa oddati predsedništvu. — Za preaočišča se je poakrbelo ysera, ki so se naznanili. Dae 3. septembra bo določea v Narodaem domu posebea odbor, ki bo dajal izvestila o preaočiščih. — Dae 3. septembra se začae v NarodBem doma ob pol 6. uri k o b c e r t. Vstop je vaakemu Sloveacu prost. Dne 4. Bepteaibra se vrši o b e d v Narodaem domu. Obed bo priprost (jaha, govediaa, dve prikahi) ia bo stal 60 viaarjev. Posebni vlak iz Kranjskega. ki bo pripeljal udeležeace aa poučai aestaaek, pride v Maribor dae 3. septembra ob 1. ari 4 mia. popoldae. Ob pol 2 ari je z a v s e u d e 1 ež e a c e, ki so že v Mariboru, popoldaasko cerkveao opravilo v fraaclškaaaki cerkvi ia sicer aajprej pozdrav, govori o. Kasijaa, potem pa litaaije. Po cerkveaem opravila gredo udeležeaci v Narodai dom, kjer bodo atali vcditelji pripravljeai za iste, ki si hočejo ogledati mesto. Ob pol 6. uri se začae koacert, kjer aastopijo različaa slavaa pevska ia tamburaaka drustva. Spored poučnega sestanka v Mariboru. V aedeljo, dae 3. septcaibra: Popoldae dohod udeležaikov v Maribor od vseh straai. Po dohodu posebaega vlaka ob V2 2 uri v fraaČiakaflski cerkvi pozdrav romarjev ia litaaije. Sprejem v nNarodaem domu". Ogled aiesta Maribora. Ob pol 6. ari popoldne: Velik koacert Ba vrta ^Narodaega doma". V pofldeljek, dae 4. aeptembra: Ob 6. uri zjutraj: Slovesaa sveta niasa ia pridiga v roniarski cerkvi Matere Milosti 6(5. oo. fraačiškabov v Mariboru; pridigar dr. Autoa Medved. Ob 8. uri predpoldae: V dvoraai ^Narodaega doma" prvo zborovaaje. Daevai red: 1. StaBovska ia mladiaska orgaaizacija, poroČa Fr. Sal. Gomilsek. 2. Izdajaaje ia razsirjaaje čaaopisov, knjig ia poljudaih knjižic Fr. Kotaik. 3. Kako orgaaizovati braaje časopisov in kajig Viako Mariako. 4. Socialai karzi Dr. Jaa. Ev. Krek. 5. Pouk o kajigovodstvu, higijeai ia zakoBodajetvu Fr. Mastaak. 6. Domače ia društveae kajižaice Fr. Kotaik. 7. Društveae zadeve Dr. A. Korosec. 8. Gojitev aarodaega petja Jaako Oirič. 9. Vzgoja voditeljev Viako Mariako. Ob 12. uri: Obed v BNarodacm domu". Ob 2. uri popoldae: Drugo zborovaaje. DaevBJ red: 10. Vzajemaost aocialaega dela ia dub vzajemaosti Fr. Žebot. 11. Zavarovaaje Jak. Zemljič. 12. Boj proti alkoholiztau Leop. Leaard. 13. Društva ia družbe Jaaez Kalaa. 14. Varstvo žeask Jaaez Kalaa. 15. Izseljeaci Dr. E. Lampe. 16. Skrb za zaaenaarjaaje otroke ia kazojeace Jož. Gostinčar. 17. Zveza L. Smolaikar. Poročil se je dae 27. avg. v Keflahu g. Jožef B1 a ž e v i č, ačitelj aa viaarski šoli v Mariboru, z gdč. Berto Gašparič. —Dae 21. avg. se je poročil g. dr. Ljudevit Stiker, odvetaiski koBcipijeat v Celju, z gdč. Mici S c h a u e r, veleposestaikovo hčerko aa Vraaskem. — V aedeljo, dae 27. avg.' se je poročil v Mariboru g. Boleslav Prelc, solicitator pri g. dr. R. Pipašn, z gdč. Zvezdoslavo Malek. Osebne vesti. C. g. Aatoa K o I a r i e, začasai veroučitclj aa ptujski gimaaziji je inaeBovaa za stalaega veroučitelja istotam. S pošte. Prestavljeaa je postaa pomožaa uradaica gdč. Rafaela 0 e s a i k iz Slov. Bistrice v Brežice. — Za poštaega asisteata je imcBOvaa račuaski podčaataik I. razreda g. Gustav Reisp, 47. pešpolka v Maribora. — Poštai odpravitelj Jožef Kuaej v Poderedi je dobil aiesto poštaega odpravitelja aa novoustaBovljeai pošti Trbovlje II. Iz davčne službe. Za davčae praktikaatc 80 imeaovaai: Fr. P i r k m e i e r v Slov. Bistrici, Karol R e i h e r v Mariboru ia Karol G a b r o a v Kozjem. Prcstavljeai so: fiaaačai koaceptfli praktikaat dr. R. T y r o 11 iz Gradea v Maribor, davčai praktikaat Fraac G r i 1 iz Celja v Miirzzuschlag, davčai oficijal Robert S t e p i č iz Radgoae v Ce!je ia davčai koatrolor Karol R e i h e r k glavai davkariji v Maribor. Iz finančne službe. Za aadrespicijeata sta imeaovaaa respkiijeata fiuaaeae straže MaksZevaaia Martia Potaatič. Prestavljeni so: fiaaačai aadpazaik Aat. H a z e 1 iz Ormoža v Brežice, Ernest C a j a k o iz Brežic v Radgoao ia Martia Ermeuc iz Celja v Maribor I. Mariborske novice. V aeki gostilai v ulici je popival v aoči od 23, aa 24. avgaata 24 letai mesarski poraočaik Jaaez K r a j a c iz Sp. Dnpleka. Ker je začel razgrajati, hotel ga je redar aretirati. Tenau se jo pa Kraajc ustavil, da je moral redar rabiti sabljo. Še-le s pomočjo dveh mož ga je spravil redar v lukajo. Pri razgrajaaju mu jc pomagal 211etai aiesarski pomočaik Š k o d a iz Ljubljaae, ki je tudi prisel v lukajo. — Mizar v tovarai južae železaice J. Rechberger je v aedeljo dae 27. t. ra. umrl. V kn.-šk. dijaško semenišče ao sprejeti sledeči gimaazijci: V VI, razrad: Aatoa Horvat iz Št. Lovreaca v Slov. gor., v V. razred: Alojzij Gobec iz Oliaija, v IV. razred : Jožef Šer bec iz Raiheaburga, v III. razred: Jakob Kleaieačič od Sv. Tomaža, Leopold Amoa iz Pilštaflja, Karol Arlič iz Št. Jaaža ua Peči, Aatoa Mohar iz Gonailakega, Jožef Ž m a v c iz Bočae, Evgea L o rger od Sv. Leaarta aad Laškim, Jaaez Plesaik iz Solčave, Avgast Šparl iz Jareaiae, v II. razred: Jožef M i r t iz Rajheaburga, Avgust Habermuth od Sv. Primoža, Fraac Bratiaa iz Križevc pri Ljutomera, Frans Dečko iz Srediača, Jaaez Remic iz Šoataaja, Viaceac Rojaik iz Braslovč, Aleksaader Skaza od Sy. Križa v Halozah. Iz sodne dvorane. V gostilai Babiča v Stari aovi vaei je aastal med faati prepir. Jaaez Rozmaa je začel prepir z Jakobom Domaajko ia Alojzom Ros, katera je lahko raail. Ko jo pozaeje zapuatil Rozmaa gostilflo, čakala sta ga Domaajko ia Roš zuaaj aa ceati, vrgla ga aa tla ia ga suvala z aogami. Roš je dobil 14 daij, Domaajko pa šest tedaov zapora. — Zidarski pomočaik Jaaez Mliaarič ae je dae 2. julija t. 1. v gostilni Haložaa v Orehovcih tako viaca aasrkal, da je pred hiao posestaika Mliaariča obležal. Fraac Nedog ia Matej Krajac, viaičarska faata sta ga tam našla ia ga začela brcz povoda pretepavati z ročicami. Faata sta dobila vsak po osem mesecev težke ječe. — Jurij J e s e b e k, posestnik v Goraji Bistrici, je bil obsojea aa 10 K globe, ker je ajegov pes ogrizcl sosedovega 8iačka. — V Vajdesu ata kosila Jaaez S k e r b i s ia Antoa M aj sler aa aekem travfliku. Ker se je Skerbiš vlegel v travo ia je zaspal, šel ga je Majaler budit. To pa je Skerbisa tako razjezilo, da je potegail aož ia ga pahail v hrbet. Pri obravaavi je pravil, da ga je Majaler s palico udaril, kar pa je ta zaaikal. Skerbis je dobil stiri meaece težke ječe. — Dae 25. maja t. 1. je aastal v Šmartaa pri Slov. Bistriei med faati pretep. Faata PavelFilipaj ia Martia V a u h a i k sta bila okrog sebe ter več faatov raaila, vsled čeaa ata bila obsojeaa prvi aa osem, drugi aa tri mesece ječe. — Fiaace M a g d i (5 staBuje pri zakoacih Jaaezu ia Aai H o r v a t v Lahovsčaku kot izjemaik. Kakor ob sam pričuje ia to tudi soaedi potrjujejo, J6 Jaaez Horvat vže večkrat ž Bjim grdo ravaal. Dae 20. aprila t. 1. imel je Fraace Magdič z Aao Hor-zat aek prepir, vsled česar se je le-ta proti obdolžeacu, ko je domn prisel, pritožila o FraBeetu Magdič. Jaaez Horvat se je razjezil, je Fraaceta Magdič, ki je že bil v svoji postelji, za aogu prijci ia ga vlekel v klet, kjer ga je od 10 ure zvečer do 11 ure dopoldae prihodaega dae zaprl. Ravao tako ga je brez vsakegu vzroka dae 30. aprila t. 1. od 5 do 7 ure zvečer v kleti zaprl. Horvat je bil obsojea aa tri meaece ječe. — Tri mesece težke ječe je dobila 38 letaa perica Terozija P1 a v č a k iz Maribora, ker je ukradla sroji gospodiaji perilo ia je zaatavila. — Pavliaa D e u t a c h , hčerka trgovca s perntaiao v Mariboru, je bila obsojeaa aa 10 K globe, ker je ajea pea ogrizel Aao Križek. — Kolo je ukradel 38 letai pekovaki pomočaik Jakob G a i s e r. Obsojea je aa atiri mesece teake ječe. — Viaičarka Aaa M1 a k a r v Pivoli je bila obsojeaa aa dva meseca težke ječe, ker je žugala sodaijskemu slugi a palico, ko je prisel po zarubljeae anaje. Slovenskimporotnikom. Dmštvo BZveza sloveaskih odvetaikov v Ljubljaai" opozarja s tem V8e gospode porotaike, da imajo vsekako pravico zahtevati, da se vrai cela porotaa obravaava izkljnčao le v slovcaakem jeziku, da se oddajajo, ker se obtožeaec Sloveaec itak le v sloveaakem jeziku zagovarja, izvidi, maeaja izvedeaccv itd. le v sloveaskem jeziku. Mi saiai moramo zahtevati uporabo sloveaskega jezika, potem je šele dolžaost aodišča, da tej zahtevi ngodi. Porotaiki labko sami iz svoje arede zahtevajo od predsedaikov, da 8e oddajo izvidi, maeaja itd. v aloveaBkem jezika. Samo ob sebi umlji*/o je. da ae zagovoraik v vaakem slnčaja eaergičao pridruži zahtevi porotaikov. — Laski ia aemski porotaiki v Tratn, Gorici, Maribora m Celju astrajajo vedao pri tem, da ao vrai cela obravaava v laščiai oziroma v aemsčiai. Zakaj aaj ravBO mi Sloveaci zaoatajamo! Razpis službe otroške vrtnarice. Na otroškem vrtcu nDražbe sv. Cirila in Metoda v Ljabljaai" aa Savi pri Jesoaicah ae razpisuje služba drage otroike vrtaarice. Prcjemki so: pla«5a letaih 800 K ia prosto ataaovaaje. BrezkolckovaBO prošaje aaj se vpošljejo aajdalje do 8. aeptembra 1905 pod aaslovom BVodstvo družbe sv. Cirila ia Metoda v Ljabljaai. rVodstvo dražbe 87. Cirila ia Metoda. V LjabljaBi, dae 25. avgusta 1905. Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z 2 letaim sloveaskim poakom ae pričae s 3. aovembrom aovo leto. Razun šestih deželaih stipeadiatov sprejemajo se v to šolo tudi kraajaki ia aekraajski mladeaiči kakor plačujoči ačeaci. Oai morajo biti vsaj 16 ae pa 24. let atari ia plačojejo za hraao po 80 via aa daa ia po 40 K aolaine aa leto ter staaujejo v zavoda brezplačao. Za vse druge potrebačiae si morajo saaii skrbcti, tako tadi za aaiformo, katera je predpisaaa. Hraao je plačevati aaprej v mesečaib obrokih, aolaiao pa v dveh letaih obrokih aaprej. Proš- aje za vsprejem v aolo morajo biti pisaae laataoročao ia kolekovaae s kolkom 1 E, ter do 10. aeptembra t. 1. pri vodatva kraajske kmetijake aole aa Grma pri Novem mestu vložeae. Vsaki proaaji mora biti priložea rojstai list, spričevalo o dovršeai vsaj ljudski soli, zdravaiško potrdilo o trdaem zdravja, apričevalo župaastva ia župaega urada o lepem vedeaju proailca ia obvezao piaaio (reverz) atarišev ozir. varaha zaradi vzdržavaaja ačeaca. V Spod. Polskavi je amrl dae 24. avgnsta Badačitelj Eraest Tribflik. Slovenci, pozor! Pred eaim letom je aa Pragerskem otvoril svojo tovarao aek Fr. Steiaklaaber, ki je prišel z Nemškega k aam kraha iskat. Oa svojo opeko prav vsiljivo poauja župBisčeai, šolakim občiaani ia Sloveacem sploh. A koaiaj so Sloveaci začeli kapovati ajegovo aemško blago, že je začel ravati proti ajiai. Zdaj hoče imeti aa Pragerskem Bepotrebao aeaiško solo. Ako se aola nstaaovi, bodo jo morali kaialu tamoaaji Slovenci prevzeti m z velikimi stroski vzdrževati. Oe pa Sloveaci Be bodo podpirali Steiaklauberja, aaipak kapovali opeko pri|domačib tovaraah ia podjetjib, bode si ta kmalu ohladil svojo vročo aemško kri. Toraj Sloveaci, od vas je odvisao, ali ai hočete aami vzgojiti aaaprotaika aa prsih! Iz Brezul pri Račah ae piae: »Marburgerca11 je prineala pri poročila o ogaju v Brezulah nesramuo laž, da ao morali orožaiki prigafljati ljadstvo h gašeaja, ker ai hotelo gaaiti. Takšflih lažij je zmožea le protestaatovako vseaemški liat, ki porabi vsako priliko, da blati Baše sloveasko kmečko ljudatvo. Ljudstvo je pridno pomagalo požarai brambi, aekateri ao pa morali svoie laatae hiše čuvati. Kdaj bo spozaalo aaae ljudstvo avoje sramotilce — spodaještajerske aemčarje? Strašna sinrt. V Gradcu je slažila 18 letaa Aatoaija Glaser iz Oplotaice. V petek, dae 25. avg. zvečer je aalivala avetilko, ko je i8ta že gorela. Naeakrat ae je vael petrolej v ročki, ista se razpoči ia goreč petrolej se razlije po obleki. Nesrečaa deklica je bežala iz kabiaje aa bodaik, s tem pa ae je ogeaj ae bolj razvael, da je gorela kakor baklja. Na njeao klicaaje ao prišli Ijudje ter komaj pogasili ogeaj. Deklica je bila tako opečeaa po vaem životu, da je koža kakor cnaja visela od aje, obraz pa je imela vea zabuhel. V bolaiaaici, kamor so jo prepeljali, je amrla v soboto zjutraj ob pol 5. ari, ko je celo aoč strašae make trpela. Sy. Benedikt v Slov. gor. Dae 23. avg. zjutraj je aašel aeki orožaiaki četovodja v gozda aad Gorajim Porčičem ia Sv. Beaediktom ležati aezaveataega mliaarja Fraaceta Bračiča od Sv. Beaedikta. Na glavi je imel raao. Ko je piiael k zavesti, je mogel povedati, da je bil aapadea ia oropaa. Vzet ma je bil 100 kroaski baakovec. Orožaistvo je že dobilo sokrivca Petra Kuraika ia Alojzija Robiča ter ju oddalo okr. aodiaču v Sv. Leaartu. Glavai krivec je Alojzij Slaček, 29 let stari zidar iz Troakove. Imoaovaai ao bili vai skapaj v aoči aa 22. avgu8ta v aeki gostilai (!) v Gorajem Porčiču ter so potem ali za Bračičem. Kuraik ia Robič potrjujeta, da je Slaček mliaarja Bračiča a kolom adaril po glavi ter mu vzel deaar. Stariši, pazite Ba svoje otroke, tudi če so že večji, da ae bodo popivali po gostilaah! Sebi akodijo ia celemu okraju delajo aečaat! Pri Sv. Antonu na Pohorju je v aedeljo, dae 6. avgusta govoril g. Fr. Gor i č a a, deželai potovalai učitelj, o predmetih: a) kje tičijo vzroki, da gre kmetskema staau ¦Mmdalje slabse; b) kaj aam je atoriti, da zabraaimo gmotai propad aašega staau. Precejaaje število aavzočih je aledilo z vidaim zaaimaajem ajegovema izvrstaema predavaaja. Domači g. župaik Fraac Slavič se mu je v imeaa farmaaov ter v svojem imeaa zahvalil za krasae besede. Doatavil je tudi, kako aaj bi poeebao mladiaa marljivo prebirala dotičae kajige Bl)ražbe sv. Moaorja". Iz Slovenjgradca se aam poroča: Ka- kor zaaao, je prepovedalo c. kr. okrajao glavaretvo v Sloveajgradcu kmetijski zadrugi razobesit ob priliki cesarjeve aiavaosti sloveasko zaatavo aa svoji hiši v meatu. Kmetijska zadraga je vložila zaradi te prepovedi priziv aa aaroestaistvo, ki je to prepoved ovrglo ia priziva ngodilo. Vsled tega sme kmetijaka zadraga obesati aa avojo hišo v Sloveajgradcu sloveaako zastavo. Gospod glavar Čapek sedaj ae ve, kako bi storil Sloveacem, da bi zopet pri Neaicih prišel v milost. Sv. Jurij ob Ščavnici. Umrl je v petek, dae 25. t. m. 65 let atari prevžitkar M. Atjlec v RožiČkem vrha. Zapastil je staro žeao ia ediao, dobro preakrbljeao ia sicer že omožeao bčerko. V aedeljo je bil pogreb, kojega je vodilo pet gg. dabovaikov. Rajaema, vrlema aarodajaka, sveti večaa lač! Ptujske novice. Takaj se je obesil mestai moater Pacher. — Mati ravaatelja meščaaske šole, gospa Klara Steriag je amrla dae 26. t. m. ia dae 28. t. m. je amrl gimaazijski profesor g. dr. Ferd. Pisiager v 26. letu. Sokolska slavnost v Ormožu, kojo je okrajao glavarstvo ptujako s?oj čaa prepovedalo, se bo vraiia dae 10. septembra t. I. aa Geršakovem vrta. Sloveaci, posebao kmetje iz ormoakega ia ptujskega okraja, pridite! Celjske novice. Celjaki aemci ia nemčarji hočejo zidati Bismarkov stolp, ter zbirajo ia bobaajo v avojem glasila za prispevke. Naj bi rajai darovali tiate avote za mestao go spodarstvo, ki je tako grdo zavožeao! Celjski okrajni zastop. Graško aameataistvo jc baje odredilo aove volit?e v celjaki okrajai zaatop z aovim volilaim imeaikom. Volitve ae razpišejo v najkrajšem 6asu. Štore. Samomorilec, katerega traplo so aasli pred kakimi stiriaajstimi daevi lovci v gozdu pri Št. Jaaža, je potovalac tvrdke za Haaswald-kavo iz Egerja aa Čežkem po iaieau Jožef Petzek, rojea I. 1880. Vojnik. Pretečeao aedeljo amo prazBOvali aloveaaost faraega patroaa av. Jeraeja. Bila je lepa aedelja ia ljadatva od vaeh straai nmogo. Dekleta so aapletle veacev za okraaitev cerkve, altarjev ia mlajev. Pri tej cerkveai alovesaosti je bila dahovščiaa prvikrat v aovih cerkveaih oblačilih. Vaakdo, kdor jih je videl, je moral prizaati, da so lepa. Pa tudi staaejo lepo avoto 2800 kroB. Neki dobrotaik aaše cerkve je sam daroval več kakor polovico te avote. Vojaičaai aapredajejo, samo v aarodaem ozira bolj malo. Nekaterim še vedao aemška šola bolj diši, kakor slovenska, ko veadar dobro vedo, da je za otroke izgabljea vaak ča8 v taki aoli, ker ae more alediti čisto aemskema poaka. Vaakdo aaj bo toliko pametea ter aaj privoači avojemu otroku, da se bo poučaval v materiaem jezika. — Naša lepa cerkev, ki jo vsakdo občadaje, dobi v kratkem električao razavetljavo. Vsa razavetljava v ajej je odmerjeaa aa okroglo 30 žaraic ia aekaj obločaic. Vae delo 86 dovrsi ae to jeaea. jHavaotako dobi tadi župaisče električao lač. Sv. Frančišek v Sav. dolini. Po dolgi, mučai bolezai je amrl due 26. t. m. občeapoštovaai ia priljubljeai poaestaik ia gostilaičar g. Ivaa Č a a 1. Blagorajai je bil vrl zaačaj ia aeustrasljiv bojevaik za aarodao atvar. Bil je ad krajaega šolskega sveta, občiaski odboraik občiae Bočaa itd. N. v m. p.! Sv. Pavel pri Preboldu. Vratar v predilaici g. Jaaez Toačič je dobil častao kolajao za 401etao zvesto službovaaje. Mož je 75 let star ter že slaži 42 lot aepreaehoma v predilaici. Teharske novice. V ljabljaaski bolai8aici je umrla dae 24. avgusta gospa Josipiaa Š o a t e r i č , soproga takajšaega aarodaega gostilaičarja. Pokojaica je bila aavdašeaa Sloveaka. Iz Artič pri Brežicah se piše: V sredo, dae 23. avg. zvečer okola 9. ure pribrnla je od zapadae straai strasaa aevibta, katera je trgala strehe ia ravala ter lomila dreveaa, aadje, kolikor ga je bilo, pa otresla. Vmes je padala gosta, a drobaa toča. — V četrtek, dDO 24. avg. zjatraj okoli 4. ure aaetal je požar veled aeprevidaosti. Skedeaj se je vael. Ker je bilo brez vetra, ae ogeaj ai razsiril. Bog aas varaj takih aesreč! Rajhenburg. Tukajsaji živiaski aejem dne 26. t. m. ae je izvaaredao dobro obaesel; kajti aakapilo ia odpoalalo se je iz tukajšnje postaje 6 vagoaov volov, ae več pa se jih je odpeljalo aa sevaiško železaiško poatajo ter oadi odposlalo. Torej se je prodalo skupaj gotovo aad 100 parov volov. Prigaalo ae je maogo premalo živine, kajti ista se je plačevala po takih ceaab, kakoršae so aa zahtevale. Poaestaik g. Ivaac v Stolovaiku poleg Rajheaburga a. pr. je prodal par volov za 1150 K, ia drugi par za 970 K. To deJ8tyo Baj bode torej aaaim kmetovalcem kažipot, da ae v višji meri poprimejo umae živiaoreje, kajti poljedelstvo jiai itak ae doaaša aobeaega dobička. Okrajno sodišče v Grornjemgradu isče aekega 23 letaega Ivaaa P o d k r a j a i k a iz Nove Štifte, ki se skriva aekje po deželi, kjer krade, kakor sraka ia ae misli aaposled z akradeaim deaarjem izseliti v Ameriko. Navedeaec aima dosedaj aa veati več kakor 20 tatvia m goljafij, ki jib je izvršil pri razaih atraakab, večiaoma aa Spodajem Štajerakem. Legar v Hrastniku. V Hrastaika ia bližajem Dolu se je jela aaglo siriti vročiaska bolezea ali legar. Posebao v kemičai tovarai je maogo delavcev zbolelo, edea je že amrl. Vzrok bolezai je slaba, pokvarjeaa voda. Brežice. Had adarec je zadel brežiske Sloveace. Dae 25. t. m. je amrl g. Fraac V a r 1 e c , veletrgovec, ud okrajaega za«topa, člaa poaojilaice ia aarodBih draatev v Brežicab. Jeseai lanskega leta je niočao zbolel. Toda s pomočjo zdravaika g. dr. Straaeka je vsaj toliko okreval, da je bilo npaaje, da bo še maogo let ažival sad avojega trada. Pred tedaoai ae je vrail popolaoma zdrav iz Karlovih var. Dae 24. avgasta opoldae ga je aapadel hud kašelj ia pri tem mu je silila kri v glavo tako, da ma je počila v možgaaih žila. Kri mu je zalila možgaae ia v 24 urab je izdihail svojo blago daao. Rajai je amrl komaj 44 let star. Pokopali ao ga v Pišecah, kjer ao ga položili v grob poleg ajegovib starisev. Blag ma 8pomia! Poučno potovanje v Žalecje priredilo 100 krafljskih kmetovalcev dae 27. t. m. — Sprejem v Žalcu je bil zelo prisrčeB. Le težko so se Kraajci ločili od aase lepe Saviaske doliae. Kontrolni shodi. Kakor ae poroča, je vojao miflistrBtvo odredilo, da se 1 e t o s Be bodo vršili koatrolai sbodi za moatvo. Solnčni mrk. Na milijoae oči je bilo včoraj popoldae dae 30. t. m. obrajeBO proti zlatemu solacu, o katerem so prorokovali zvezdoslovci, da bo mrkailo. V določeaem časa, proti pol 2. ari, ae je začela pred solace pomikati temna obla, ki je okoli četrt aa 3. aro tako pokrila solace, da ga je bilo videti samo majhea sčip. Nato je postalo Bekako temao ia ptičke ao ae plaho začele zbirati aa vejab ia v podstrešjih, plsho čivkajoč, čes kaj poaieai to, da aam Baeakrat zmaajka solaca. Toda poča8i je zopet izgiaila laaa izpred aolaca, ki je zopet zasijalo kakor poprej. Za izseljence. Miaistrstvo aotraajih zadev avari izseljeace se izseljevati v Jažao Afriko ia v Žahodao Afriko (Beagaeto ia Aagolo) ker so tam razmere za delavce aaravaoat obupae. Vojaške preprege so oprosfiefli v miru poštarji, kateri dokažejo, da dotičai ajihovi koaji vozijo pošto. Seveda v vojskiaem času ta oprostitev ne velja. Cerkvene stvari. Župnijski izpit 80 aaredili 66. gg.: Ivaa Kozoderc, provizor v Skoairah, A. Srabočaa, vikar v Koajicah, Marko Žičkar, kaplaa v Koajicab. Mladeniški Marijin shod pri Sv. Trojici v Sloven. gor. se je v aedeljo, dae 20. t. m. res veličastao izvršil v cerkvi ib zuaaj cerkve. Zastopaaih je bilo 8 mladeaiskih Marijiaih družb iz Slov. goric. Na ahoda je Bastopila cela vrsta govoraikov-mladeaičev, ki so v prekrasaih besedab alavili Marijo ia sloveasko domoviao ter aavzoče aavdaševali za verako-aarodao delo. Obairao poročiio priaesemo pribodajič. Premembe pri čč. gg. oo. kapucinib. v štajerski provinciji. Pri proviacijalai koagregaciji, katera se je vršila dae 23. avg. v Lipaici, ao bili prestavljeai aledeči čč. gg.: 0. Doaat Z u p a a 6 i 6 pride iz Škofje Loka za gvardijaaa v Celje; 0. Karl Kemperle iz Kaittelfelda kot vikar v Celje* 0. Ludovik Raataaa iz Celovca v Celje; 0. Metod M i s i 8 iz Celja za gvardijaaa v Škofjo Loko; 0. Hermaa Laagersek iz Celja kot gvardijaa v Krško; 0. Jaaez A ž b e iz Celja v Krako; 0. Gottfried N o v a k iz Krškega k Sv. Križa aa Goriakem- 0. Efrem Majcea iz Krakega v Wolfsberg aa Koroškem; 0. Erhard Pečar iz Gorice v Škofjo Loko; 0. Joahim F e r k v Gorico; 0. Hubert M a d 1 ener iz Metterdorfa kot gvardijaa v Schwanberg; 0. Epifaa Bachmeier iz Schwaaberga kot superior v Metterdorf; 0. Braao Karaer iz Hartberga kot gvardijaa v Kaittelfeld; 0. Placid P a a r iz Marave v Hartberg; 0. Aagelik Esenko iz Wolfaberga v Muravo; 0. Alb. Moaslberger iz Schwaaberga kot gvardijaa v Celovec; 0. Lambert Laazaaer vikar v Celovcu; 0. Aagelj S at11 e r iz Celovca kot vikar v Schwaaberg; 0. Leopold Moosbrugger iz Celovea v Scbwaaberg. Slovenski romarji v Jeruzalemu. Od alovenskih romarjev v aveto deželo dobimo iz Jerazalema aledeče poročilo: ^lskreae pozdrave iz svetega mesta; preeej mirao aas je ladja dovedla v Jafo; vai (528) ao zdravi; veaelo petje, pobožae molitve so se razlegale celi daa okoli Marijiaega altarja aa krovn ladje. Brataka ljubezea vlada med aami. Vročiaa v Jerazalemu okoli 40 stopiaj". Društvena poročila. Pozor! Društvo BZveza aloveaskih odvetaikov v Ljabljaai" aam pise: Med siraim občiaatvom se vedao vlada maeaje, da ae s kako pritožbo pri oblasteh več doseže v aemakem kakor v aloveaakem jezika ter se valed tega vlagajo posebao aa ceatralae urade vloge v tujem jeziku ia aa ta aačia aami zapo8tavljamo avoj jezik ia ae ai potem čaditi, če aam oblasti večkrat odgovarjajo v aemščiai, kakor v aloveaščiai. Vloge aa miaistratva ae morajo priacipijelao vlagati v sloveaščiai. Miaistrstvo mora potem samo 8krbeti za potrebae prevode ter aastaviti vsled tega sloveaščiae zmožae aradaike. Občiastvo pa 8e opozarja, da aaj vsako zapoatavljanje sloveaskega jezika aemudoma prijavi z vpošiljatvijo dotičaih aradaih reaitev ter potrebaimi prilogami draštvu nZveza eloveaskih odvetaikov v Ljubljaai, oziroma aa aaalov predaedaika dr. Karla Trillerja, odvetaika v Ljabljaai, ki redigira brezplačao vse potrebae pritožbe v čuvaaje pravic alovea8kega jezika ter jib vlaga v resitev Ba kompetefltna mesta. Za mariborsko dijaško knhinjo ao darovali sledeči p. a. dobrotaiki ia dobrotaice: Jabilaati v Št. Iiju 70 K, kaplaa Goričaa 10 K, Osterc Marija kot krah av. Aatoaa 3 K, aa goatiji Veselič-Petovar aabraa h 18 K 20 v., na primiciji Siako Babraaih 25 K 20 v. Priarčaa hvala! Slovenska Bistrica. Uapeb aaše aarodae slavaosti, katero je priredila ^Čitalaica'' dae 27. t. m., je bil aepričakovaao velik. Prišlo je aad tisoč ljudi, večiaoma vrlega kmečkega ljudatva, da sta bila oba vrfca pri Petrn No vakn aatlačeao polaa. Kaj takega še Bistrica ai doživela. Krasao petje domačega, pevakega zbora ter zborov iz Laporja ia Makol je Ijndstvo očaraao poalušalo. Šostaajska aarodaa godba pa je aeamorao akrbela, da so se vedao čuli mili ajeai glasovi, tako da je vsak treaatek priaesel aovih užitkov za občiastvo. Toda tudi oko je aživalo lepe prizore. Gledaliska igra je izborao agajala, saj ao pa tudi diletantje igrali, da jih je bilo veaelje gledati ia poslašati. Najbolj ao pa agajali BMladi v-ojaki", v katerih so aastopili sami mali dečki, ki ao se pa spretao sukali po odra pojoč zaaao Parmovo BMi smo vojaki koreajaki. . ." Da ae je slavaost tako lepo obaeala, imamo se zahvaliti marljivim prirediteljem, ki so cele tedae prej 8krbeli za velico, kakor tadi dragim gostom, ki so prišli od tako daleč, celo iz Celja ia Maribora. Največ je pa pripomoglo, da je bila slavaoet tako lepo obiskaaa, vrlo zavedao kmetsko ljadstvo, ki je s tem pokazalo, da se aloveajbistriški okraj aarodao probaja, da se dviga ia da že začae oblegati aemčarako Bistrico, da aaredi iz aje res Sloveaako Bistrico. Živeli aarodao zavedai kmetje! Hotinje-Orehova vas. Kaj eaakega meada ae pomaijo aajstarejai možje hotiajsko orebovake občiae, kaj eaakega meada občiaa aploh ai doživela, kar je doživela zadajo aedeljo dae 27. avgusta. Hotiajska vaa je bila v zastavah ia veacib, od vseh strani so prihajale kočije ia koiealji ia po vasi se je premikala tisočglava maožica ter zaaledovala dogodke, ki so ae vršili. V občiai se je aataaovilo gasiiao drustvo 8 sloveaskiai poveljevalaim jezikom ia daaes je bilo blagoalovljeaje nove brizgalaice. Župaa g. Fr. P i š e k je v prisrčaih besedah pozdravil aavzoče, osobito okrajaega glavarja c. kr. aamestaiškega svetovalca Marija grofa Attemaa, ter prosil domačega gospoda žapn'ka Hirti, da blagoslovi brizgalaico. Na to se je vrailo blagoslovljeaje, aa kar je povzel besedo goapod žapaik ia dahovai 8vetovalec Hirti ter govoril o gealu gasilaih druatev: Boga v čaat, bližajema v pomoč. Koačao je govoril tudi okrajai glavar grof A11 e m 8 ter v lepih beaedah izrazil svoje veselje, da se je aataBovilo prekoristao gaailao draštvo, katerema je želel pri njegovem delovaaju maogo vspeba, Na to je zadoaelo aloveasko povelje ia gasilao draatvo je pred maogoatevilao maožico imelo z blagoalovjjeao brizgalao svojo prvo vajo. Ko se je vaja dovršila, korakali saio ob zvokih aove aarodae godbe iz Hoč aa Medvedov vrt, kjer se je začela ljadaka veselica. G. aadačitelj slivaiski je v zaeseaib besedah aapil pokrovitelju ia dobrotaika vseh gaailaih draštev, presvitleaaa ceaarju. Tamburaši ao apretao ia aeamorao udarjali lepe melodije, pevaki zbor aaa je razveseljeval z milimi peamicami. Tndi v ngledališču"' amo bili, domači mladeaiči ia mladeake ao aam kaj dovršeao predatavljali saloigro BOreb". Toda s tem se ai bil koaec veselice. Petje ta, petje tam, govori, tambaraaje, godba, mičaa razsvetljava, idiličaa vožaja po vaskem jezera, vse to se aaa je zadrževalo, da ae aismo mogli ločiti od prijazae vasi ia vrlega žapaaa g. Piaeka. Ia ko smo ae morali ločiti, bilo aam je težko pri srca, veadar zavest smo imeli, da smo prisostovaU krasaema slavlju. Bog živi odločao aarodao občiao, ajeaega žapaaa ia vae ajeae prebivalce! Iz Tinja. V aedeljo, dae 10. septembra popoldae ob 3. nri bode v tukajšaji š- li čebelaraki shod, pri katerem bode gospod Juraačič, a^itelj čebeloreje prednašal o umaem čebelarstva. Posebao bo pokazal, kako se čebele dveb paajev zdražijo. To delo je zelo važao, ker aa tak aačia ai treba ljabezajivih čebelic moriti, ako jim hoče vea med iz paaja vzeti. Povedal aam bo tadi, kako aaj paaje pnpravimo ia čebele oskrbujemo, da aam bodo arečao prezimile. Dragi prijatelji marljivih čebelic, pridite torej 10. septembra aa Tiaje k zaaimiveaiu poduka veleizkušeaega čebelarja g. Jurančiča! Veselica bralnega drnštva na Dobrni je preteklo aedeljo kraaao aapela. Vdeležba od vaeh atraai maogoatevilaa. — Daljše poročilo prihodajič. Sv. Jurij ob južni železnici. Tovam je bilo aumaega veselja pri ^Cestaem Jožekn" v aedeljo, dae 20. t. m. popoldaa! Zborovala je moška podružaica sv. Cirila ia Metoda ter priredila tndi vrtao veaelico v proslavo dvajeetletaice glavae družbe. Kar trlo se je gostov. Videl si tukaj cvet lepega seatjarakega trga ia krasae ajegove okolice. Pa tndi soaedje 80 prišli poglcdat ia poalušat. Iz Celja, plemenitih Teharjev ia Dramelj, Grobelaega, Slivaice ifl Poakve ai arečaval goste. In kako dobro ae je obaesla vaa atar! Najprvo so zborovali. Večletai, za aarodao stvar zaalažai odbor se je hotel poaloviti. Pa ma aiao pnstili. Pridržali ao končao aekaj starejših odboraikov, drage pa volili Bove< Prijavilo se je tadi maogo aovih adov. Za tem se je začela veaelica s tambaraajem, petjem ia proato zabavo. Naatopala ata dva tamburaška zbora, vsak za-ae. Kmetaki mladeaiči, kako ao ti krepko adarjali, da jih je bilo veeelje poalaaati! Le eao je škoda. Zakaj ste razdeljeai v dva zbora? Veliko več bi dosegli, ko bi aaatopali zdrnžeai! Mladeaiči, združite ae! Kar Baravaost krasao pa je bilo petje. Pel je mesaa zbor pod finim vodstvom g. Culeka. Šentjarčaai, poaebao ve, Bloveaske goapice, toliko aiamo pričakovali od vaa! Bil je zares pravi daševai užitek, vas poaluaati! Kaj živabaa je bila proata zabava. Pelo 86 je ia tambaralo aa vaeh oglih ia koacih. Ako si se pa hotel aavžiti zdravega smeha, pa si obiskal aaljivi mazej, kjer ti je se saljivejši Bkastoaa razkazoval vsakovratae stariae iz seatjurske ia ostale avetovae zgodoviae. Vrle Šeatjarčaake, vrli ŠeatjurčaBi! V tako kratkem časn, — pa toliko ste doaegli! Pokazali ate, da imate zmožaoati, da imate moči. Zato pa po pravici pričakajemo v kratkem od vas ae vse kaj več! Rajhenburg. Izlet brežiskega Sokola ae je imeaitao obaesel. Sokol je telovadil ob velikaaski adeležbi ljudatva. Iataligeaca je doapela od vseh straai. Sokola ao pozdravila drustva: Srbsko pjevačko draštvo, rajbeabnrako gasilao draštvo, vid. pevako drnatvo. Sokoli so kaj precizao telovadili; aajboljše telovadce rajheab. dame obdarile s darili. Sokole so pozdravili žapaa rajheabaraki, aačelaik gasilaega društva, rajheaburški župaik ia maogo dragih. Ljudstvo je vrlim Sokolom barao ploskalo, kar kaže jaaao, kakega pomeaa je Sokol, ako prav razumeva svojo aalogo. Prišlo je maogo kmetov ia vsem so se dopadli vrli juaaki. Jaaaškemu krepkema Sokola krepki naprej ia aazdar! Slov. dijaška zveza v Ljubljani je aa prvem redaem občaem zbora dae 22. avg. t. 1. v Ljubljaai izvolila aledeči odbor: phil. Ivaa Doleaec, prednedaik, phil. Davoria Gorjaaec, podpredeed., jur. Mozetič, tajaik, phil. Eraest Tomec, blagajaik, phil. Davoria Malaerič, kajižaičar, phil. Fraa Ferjan, abit. Al. Štraacar, odboraika. Društvena naznanila, Na Polenšaku se priredi dne 3. septem. po 3. uri popoldne veseliea z gledali^ko igro nPravica se je skazal-t", tambnraajem in petjem. čisti dobiiek je namenjen tainošnji šolski knjižnici. K obilni udeležbi vabi odbor. Kmetsko bralno draštvo v Št. Lovreaoa nad Mariborom preloži svojo veselico od 10. na 8. septem. Podrnžoica bv. Cirila in Matoda t Ljutomeru ne bo priredila dne 1'. septem. t. 1. svoje veselice, kakor je bilo aazoanjeno, ampak je zarndi uepričakovanih ovir preložeua na pozncjši čas. Konjiška čitalnioa priredi dne 8. septem. ob 3. uri popol. v Narodnem domn v Konjicah vrtno veselico, spojeno s petjem, govori in drugimi zabavami. Da pokažemo svetu, da naa Slovence v Dravinjaki nolini še ni pogolrnil nemiuraki zmaj, pridite ta dan vsi zavedni okoličani na nažo veselicol Natančnosti razvidite iz lepakov. Odbor. Katol. slov. izobraž. društvo pri Sv. Bolienka v Slov. gor. priredi dne 3. sept. 1905 iiarodno vese- I lico v korist družbe sv. Cirila in Metoda v župnijakem ! dvoristn. Na vzporedu bo petje, gledališka predstava, ' slavnostni govor, katerega govori iz prijaznosti vele- rodni g. profesor dr. Fran llešič itd. Nato se vrši v prostorih g. Horvata prosta »abava, pri kateri ne bo manjkalo petja, godbe, boja s konfeti, šaljive pošte, umetalnega ognja in drugib šaljivih prizorov. Začetek ob 3. uri popol. Vstopniua sedeži 60 v in 40 v.. stojišče 20 v. V slučaju nrugcdnega vremena se vrši veselica v šolskih prostorih. K obilni udeiežbi vabi odbor. Bralno društvo ,,Miru pri Veliki Nedelji priredi na Malemaše dan, dne 8. sept. po večernicah, na vrtu g. Alta veselico s petjem, govori in veliko tombolo. Od blizu in dalež prifakujemo zanesljivo vse sosede, katerim je količkaj mar na tem, da pri nas ne zaspi sloveneko društveno življenje, v tem ko so naši narodni in verski sasprotniki zastaviii vse sile, da si pri Veliki Nedelji ustvarijo ugoden kraj za izzivalno hajlanje in za svojo vseneinško politiko. Pridite torej ta dan vsi na vesclico našega bralnega društra, ne bo vam žal. Saj pridejo celo vrli pevci od Sv. Andraža v Slov. gor., pa tudi priljubljeni in veleučeai govornik prof dr. Ilešič vam boče poleg drngih, povedati kaj zanimivega in koristaega. — Odbor. Velenjski Slovenci prirede na praznik dne 8. sept. t. 1. s sndelovanjem šoštanjake narodne godbe, pevskega zbora Saleške čitalnice in dijaštva cele šaleške doline veliko narodno slavnost v proslavo 20 letnice družbe sv. Cirila in Metoda na vrta g. Hudovernika v Velenju. Vzpored obsega: 1. Pozdrav. 2. Koucert, proizvajan od šoštanjske narodne godbe, pevskega zbora šaleške fcit&luice in pevskega dijačkega zbora. 3. Slavnostni govor, katerega je prcvze! prianan govornik. 4. Ljudska veselica, katera bo nudila posetcikom raznovrstno zabavo. V ljudskcm gledišfiu se bodo pred stavJjali razni žaljivi nastopi s petjera, kakor nEova6 in študent", nStotnik iu njegov sluga" ter burka BDobrodošli! Edaj pojdete domov" itd., šaljivi srečolov bo nudil vsem onim, ki bodo poskušali svojo srečo, oad 100 dobitkov, med katerimi je pcsebDO lepa stenska ura. Zabavo med obiskovalci vcseliee bo posredovala galjiva pcšta, za ra^.veseljevanje mladine bo skrbela bitka s konfeti, serpentinaiai itd. V vinskem hramu Bk rujni kapljiei" se bodo točik najžlalitnejša spodnještajcrska vina v prid družbe sv. Cinla in Metoda. Eer je ves žisti dobiček li.anieDJen družbi sv. Cirila in Metoda in ker ho veselica nudila poleg krasnih pe.skih in godbenih točk tudi ranpgo tiiugu zabave, vsbimo Slovence žaleške in mislinjske doline k obilci udeležbi. Začetek veselice je ob 3. uri pop. Vstopnina 50 vin. za osebo. V slučaju slabega vreuiena se vrši ve3elica v notranjih proBtcrih. , Hrastnik. V nedeljo, dno 8. sept. prirede BHrastniški diletantje" veselico iu čisti dobi&ek izrofte |>ripravljalnemu odboru novega delavskega društva.