140    -^
K. ANDREJEV:
Bahaški modriž
ed pšenico na njivi je vzrastel modriž. Poleg njive je držala pot, ki so ob nji cvelele raznovrstne cvetke. Mo-driž se je prevzetno ozrl vanje in jim rekel: »Čujte, cvctke, jaz sem vzrastel na dobro obdelani njivi, in moji sosedje so neštevilni zlati klasi; tu bom cvetel in bom njihov kralj. — Ve, uboge cvetke, pa cvetete ob cesti med kamenjem in mahora, in vsakdo vas lahko pohodi.*
Cvetke so molčale in si mislile: »Dosedaj se nam ni zgodilo še nič hudega. Zadovoljne srao, čeprav nismo kraljice kot je modriž, ki si je dal satn to častno ime."
Na njivo je prišel kmetič plet. Ko ugleda v žitu modriž, ga izpuli iz zemlje.
Cvetke, ki so vzrasle ob cesti, so cvetele dalje in razveseljevale pot-nike — modriž pa se je posušil v razoru.