FOR
Freedom
AND
Justice
No. 81
Ameriška Domov*njA
■t. n, Tt | a »arcj
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, f
91803
aw ‘3SyH0 AA3H0 u 3 - 80£3. -Ldy
VOL. XC
—Doma in po svetu-
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Še en teden do volitev — Dukakis sedaj
priznava, da je liberalec — Bushova prednost pred tekmecem znatno zmanjšala
SAN JOSE, Kalif. — Včeraj je demokratski predsedniški kandidat Michael Dukakis prvič dejal, da je politični liberalec, vendar v dolgoletni demokratski tradiciji Franklina Roosevelta, Harryja Trumana in Johna Kennedyja. Dukakisov republikanski tekmec George Bush ga je takoj kritiziral in omenil, da se je vse do te zadnje faze kampanje Dukakis izogibal besedi »liberalec«. Bush je tudi odklonil Dukakisov predlog, naj bi se on in Bush srečala na televizirani debati tik pred volitvami in sicer tako, da bi govorila samo kandidata med seboj ob tehničnem posredovanju nekega nepristranskega novinarja.
V zadnjem tednu je Dukakis vodil politično ofenzivo po televiziji, kajti je sprejel skoro vsako ponudbo televizijskih družb in postaj za intervjuje. V javnih nastopih se pa Dukakis osredotočuje zadnji čas na tradicionalne demokrate. Zaradi tega bolj in bolj odkrito poudarja razne liberalne točke, med njimi npr. močno zagovarja pravico do abortusa, zahteva znatno povišanje minimalne delavske plače ter da morajo delodajalci oziroma podjetja financirati zdravstveno zavarovanje za zaposlene in njih družine 'td. Čeprav ima od začetka kampanje Dukakis precejšnjo prednost pred Bushom med ženskami, zadnje dni izrazito poudarja teme, ki so v očeh njegovih svetovalcev privlačne za volivke. Tako poudarja razne socialne programe in je kritičen do ogromnih izdatkov za obrambne namene, tu predvsem do Reaganove tkim. Strateške obrambne iniciative, ki jo Bush močno zagovarja.
Dukakisova ofenziva kaže določen uspeh. Skoro vse zadnje ankete razpoloženja volivcev kažejo, da je Bushova prednost IT'anjša, kot je bila. Ankete kažejo, da ima sedaj Bush prednost od 7 do 10 odstotkov. Druga pomembna ugotovitev, ki jo iz ome-ujenih anket razberejo analitiki, je, da napreduje Dukakis v glavnem v večjih državah, tistih torej, ki razpolagajo z mnogimi elekto-ralnimi glasovi, tu predvsem Kaliforniji.
Splošno mnenje političnih komentatorjev. da je najbrž prepozno za Dukakisa, ni Pa nemogoče, da si pribori zmago nad Bushom. Čeprav je do volitev le še sedem dni, je še vedno veliko volivcev, ki pravijo, da se ^e niso odločili za Busha ali Dukakisa, in •udi takih, ki so se odločili, povedo pa, da ne Vključujejo možnosti, da se ne bodo do 8. n°vembra premislili. To kaže, pripominjajo analitiki, da volivci niso kaj dosti zadovoljni ne z Bushom in ne z Dukakisom.
Ameriški talec v Libanonu Terry Anderson Pravi, da je Reagan preprečil njegovi izpustitvi — Izjava najbrž izsiljena
BEJRUT, Libanon — Muslimanski te-r°risti, ki imajo v svojih rokah že od 16. ■Parca 1985 ameriškega talca Terryja Ander-s°na, so posredovali zahodnim tiskovnim j^encijam v Libanonu krajši videotrak, na atcrem je podal Anderson izjavo. 41-letni Anderson, ki je bil videti zdrav, je dejal, da Je Predsednik Reagan že nekajkrat preprečil Pjcgovo izpustitev z nespretno politiko. Naj • novi ameriški predsednik več storil za nje-^0vo izpustitev in za izpustitev osmih drugih Amerikancev, ki so v rokah raznih musli-manskih skupin v Bejrutu in okolici.
pitz
Tiskovni predstavnik Bele hiše Mariin ^ater je dejal, da so Andersonovo izjavo
napisali oz. diktirali ugrabitelji in da gre za ciničen poskus vplivati na izid ameriških volitev, ki pa ne bo uspel. Tudi Reagan je to rekel. Anderson je samo prebral, kar so mu drugi dali, je dejal predsednik.
Poljski režim bo zaprl ladejedelnico Lenin v Gdansku in sicer zaradi nerentabilnosti — Delavci želijo ladjedelnico sami voditi
VARŠAVA, Polj. — Nova poljska vlada, ki ji načeljuje Mieczyslaw Rakowski, je sporočila, da bo 1. decembrom zaprla veliko ladjedelnico Lenin v mestu Gdansku. Ko je prevzel vodstvo vlade 27. septembra, je Rakowski dejal, da bo pričel s prestrukturiranjem gospodarstva. Vlada oziroma družba ne bo več umetno vzdrževala podjetij, ki niso oziroma ne morejo postati rentabilna, je obljubil. Zaprtje ladjedelnice je prvi znak, da je mislil Rakowski resno. Dejstvo pa je, da se je ravno v tej ladjedelnici rodilo delavsko gibanje Solidarnost. Voditelj tega gibanja Lech Walesa je dejal včeraj, da se bodo delavci uprli vladni odločitvi. Delavci sami želijo ladjedelnico prevzeti in jo voditi, je rekel Walesa.
Znano je sicer, da je Rakowski neizprosen sovražnik Solidarnosti. V intervjuju z angleško televizijo je pa Rakowski dejal, da zaprtje ladjedelnice ni nič povezano s Solidarnostjo, marveč izhaja izključno iz gospodarskih razlogov. Na obisku v Poljski je trenutno angleška premierka Margaret Thatcher. V petek bo obiskala spomenik v Gdansku, posvečen delavcem, ki so bili ubiti v demonstracijah pred leti. Spomenik stoji zelo blizu ladjedelnice.
— Kratke vesti —
Jeruzalem, Izr. — Danes so v Izraelu
splošne parlamentarne volitve. Desničarska in izrazito proti-arabska Likud stranka, ki ji načeljuje predsednik vlade Šamir, išče večino v parlamentu. Druga stranka na izraelski lestvici je laburistična, ki jo vodi zmernejši Simon Peres. Peres ima vsaj prikrito podporo zmernih palestinskih in arabskih krogov, kar mu pa utegne škodovati med volivci. Volitve potekajo tudi pod vplivom najnovejšega atentata palestinskih teroristov, ki so vrgli molotovovo koktajlo v neki avtobus, pri tem napadu pa so umrli mati in trije njenih otrok.
Washington, D.C. — Ameriška vlada
namerava omiliti razne restrikcije glede potovanja ameriških državljanov v Severno Korejo. Podobni ukrepi bodo tudi na področju gospodarskih odnosov. Želja teh ukrepov je, da bi bila Severna Koreja manj izolirana od sveta. Ameriški ukrepi so skladni z gledanjem na Severno Korejo, ki jo ima vlada v Južni Koreji, katera se tudi zadnji čas zanima za poglobitev odnosom s severnim sosedom.
New York, N.Y. — Včeraj je prišla pred
zvezno sodišče v tem mestu Imelda Marcos, žena bivšega filipinskega predsednika Ferdinanda. Dejala je, da je nedolžna glede vrste obtožb o finančnih poneverbah, v katerih naj bi ona in mož kršila tudi ameriški zakon. Marcosova sta obtožena, da sta na nezakonit način prikrajšala Filipinov za 103 milijone dolarjev. Marcosova živita v izgnanstvu na Havajih.
New York, N.Y. — Časopis Walt Street Journal poroča, da je ameriški dolar po najnovejšem tečaju vreden malo manj kot 3800 dinarjev, prejšnji teden pa 3650 din.
Iz Clevelanda in okolice
Zasluženo priznanje—
To nedeljo, 6. nov., bo na banketu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. počaščen August Prvatel, sodnik ohijskega apelacijskega sodišča (8. okrožje), ki se bo ob poteku mandatne dobe 31. decembra upokojil, to po 31 neprekinjenih letih na raznih sodiščih. G. Pryatel je premagal bolezen polio, ki ga je napadla, ko je imel komaj štiri leta. Za vstopnice in več informacije, pokličite Ann Opeka na 531-7850. Predavanje—
To soboto popoldne ob dveh bo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., v zgornjih prostorih, predaval o sedanjih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji dr. Ernest Petrič, dekan fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo ljubljanske univerze. Pred leti je bil dr. Petrič v vladi Staneta Kavčiča. Govoril bo v slovenščini. Po predavanju bo seveda prilika za vprašanja in debato. Vstopnine ni, javnost vabljena. Dr. Petrič in dr. Janez Peklenik, rektor univerze, bosta v našem mestu v zvezi z uradnimi stiki, ki jih ima ljubljanska univerza z univerzo Cleveland State.
Belokranjsko martinovanje—
Belokranjski klub vabi na svoje martinovanje, ki bo 12. novembra ob 7. zv. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igral bo Tony Klepec orkester. Za vstopnice, kličite 289-0843 zv. ali 481-3308 podnevi.
Novi odbor—
Slovenska šola pri sv. Vidu ima za leto 1988/89 sledeči odbor: Preds. Matija Plečnik; podpreds. Tone Ovsenik; tajnica Maruša Pogačnik; blagajnik Marjan Perčič; nadzorni odbor: Edi Mejač in Branko Antloga; zastopnik Slov. pristave Jože Košir; odborniki: vsi starši.
Pevski zbor Jadran vabi—
Pevski zbor Jadran vabi rojake in rojakinje na večerjo, koncert in ples in sicer v soboto, 12. nov., v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Večerjo bodo delili od 5.30 do 7.30 zv., sledil bo koncert, nato bo ples, za katerega bo igral Joey Tomšič orkester. Vstopnice za lep večer so po $12.50 na osebo in jih lahko dobite pri članih Jadrana.
Novi grobovi
Veronica Brodowski
V soboto, 29. oktobra, je po dolgi bolezni umrla 60 let stara Veronica (Mickey) Brodowski z Gilchrist Dr. v Euclidu, rojena Branisel v Clevelandu, žena Henrvja, mati Davida in Deana, 4-krat stara mati, sestra Sylvie Aljančič, hčerka Antona (pok.) in Antonie, roj.
(dalje na str. 7)
Vsi sveti—
Danes je dan Vseh svetih, zapovedan praznik za vse katoličane. Jutri, sreda, je pa Vernih duš dan. Molitve za praznik Vernih duš bodo na vseh pokopališčih to nedeljo ob dveh popoldne.
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo, 8. nov., pri osmi sv. maši. Sestanka popoldan ne bo, so pa članice naprošene, da se v čim večjem številu udeleže češčenja sv. Rešnjega Telesa.
Zahvala—
Odbor pevskega zbora Marije Vnebovzete se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so se preteklo nedeljo udeležili slovesnosti blagoslova slike brezjanske Marije Pomagaj, ter vsem, ki so se po blagoslovu udeležili kosila v šolski dvorani. S tem so pevce in pevke zbora utrdili v želji, da naj Marijina pesem še mnogo let doni s kora ob spremljavi orgel.
Žalostna vest—
G. Frank Sevčnikarje prejel žalostno vest, da mu je včeraj, 31. okt., /a srčno kapjo v Titovem Velenju umrl edini še živeči brat Stanko, v starosti 84 let. Zapušča žalujočo ženo Francko, tri hčerke in tri sinove ter brata Franka, zadnji še živeči od 11 bratov in sester. Ob izgubi brata mu izrekamo sožalje.
Lepo praznovanje—
Preteklo nedeljo popoldne je bilo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. lepo in dostojno praznovanje 70. obletnice osvoboditve Slovenije izpod nemškega jarma. Zbralo se je več kot 200 rojakov za program, na katerem so sodelovali Fantje na vasi, obe slovenski šoli, Lilija, Kres in Korotan. Program je povezoval Jože Likozar, govornik je bil urednik A.D., na praznovanje je prišel tudi župan George V. Voinovich z ženo, ki je izročil g. Jožetu Melaherju posebno proklama-cijo in povedal, da nad mestno hišo visi pristna slovenska zastava. Ker je omenjena zastava že precej trpela od vremena in časa, je g. Stane Kuhar izročil županu novo zastavo, ki bo odslej ob primernih prilikah tudi visela nad clevelandsko mestno hišo.
VREME
Pretežno oblačno danes z možnostjo dežja v večernem času. Najvišja temperatura okoli 49° F. Spremenljivo oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 45° F. V četrtek deloma sončno z najvišjo temperaturo okoli 54° F.
AMERIŠKA DOMOVINA SPOMINI NA ZNANE IN NEZNANE GROBOVE
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel — Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $ 18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas
No. 81 Tuesday, November 1, 1988	M
Starši in vzgoja otrok
Evangelij poroča, da so bili Kristusovi učenci nevoljni, ker so se otroci kar naprej zgrinjali okrog Jezusa, in so jih odganjali. Ko je Odrešenik to opazil, je bil nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in jim ne branite, kajti takšnim je namenjeno božje kraljestvo. Resnično vam povem: kdor ne sprejme božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pojde vanj.« In jemal je otroke v naročje, polagal nanje roke in jih blagoslavljal.
Ali se najdejo danes krščanski starši, da ne govorimo o drugih, ki ne pustijo otrokom, da bi Kristusa spoznali in ga vzljubili? Ali se najdejo starši, ki odganjajo svoje otroke od Gospodove mize, ki ne privoščijo otrokom krščanske vzgoje?
Opozorilo II. vatikanskega koncila
Ko starši v ljubezni in iz ljubezni rode novo osebo, ki je poklicana k rasti in razvijanju, prevzamejo prav s tem tudi nalogo, da tej osebi pomagajo do resnično človeškega življenja. Na to opozarja II. vatikanski koncil, ki pravi: »Ker so starši dali otrokom življenje, jih veže kar največja dolžnost, da otroke vzgajajo; zato je treba priznati, da so prav oni njihovi prvi in glavni vzgojitelji. Njihova vzgojiteljska vloga je tako važna, da jo je silno težko nadomestiti tam, kjer bi manjkala. Naloga staršev je namreč ustvariti družinsko ozračje, ki bo tako prežeto z ljubeznijo in spoštovanjem do Boga in do ljudi, da bo blagodejno vplivala na celotno osebnostno in družbeno vzgojo otrok. Družina je tako prva šola družbenih kreposti, ki so potrebne za vsako družbo.«
Ljubezen staršev ostane ne le studenec, temveč postane duša in s tem vodilo, ki prežema in vodi celotno konkretno vzgojno dejavnost in jo bogati z vrednotami, kakršne so blagost, vztrajnost, dobrota, uslužnost, nesebičnost in požrtvovalnost.
Kljub težavam pri vzgoji, ki so danes postale često še težje, morajo starši z zaupanjem in pogumno oblikovati otroke za bistvene vrednote človeškega življenja. Otroci morajo rasti v primerni svobodi do gmotnih dobrin ter se privaditi na preprost in skromen življenjski slog v prepričanju, da je človek več vreden po tem, kar je, kakor po tem, kar ima.
Kaj pravi papež Janez Pavel II.
Sv. oče Janez Pavel II. piše: »V družbi, ki jo pretresajo in razdvajajo napetosti in spori kot posledica spopadov med različnimi individualizmi in egoizmi, si morajo otroci pridobiti čut za resnično pravičnost. Samo to daje jamstvo za spoštovanje do osebnega dostojanstva vsakega človeka, predvsem pa čut za resnično ljubezen ter za iskreno skrb in nesebično služenje drugim, zlasti najrevnejšim in najpotrebnejšim.
Družina je prva in temeljna šola družbenega življenja; kot občestvo ljubezni najde v podarjanju samega sebe zakonitost, ki jo občestvo vodi in mu daje rast. Podarjanje samega sebe, ki je značilno za ljubezen zakoncev, je vzor in
PITTSBURGH, Pa. - Ob praznikih VSEH SVETIH in VERNIH DUŠ spomini hite na grobove naših prijateljev in znancev po raznih delih sveta. Škof Rožman je zapisal:
»Naša domača zemlja je orošena z mučeniško krvjo naših bratov in sestra, ki ste jih poznali, z njimi delali, z njimi v cerkev hodili, z njimi živeli. Morali so dati življenje, ker so odklanjali, česar po vesti in svojem prepričanju niso mogli in niso smeli storiti. Zvesti in stanovitni so bili v veri, zato so morali pasti.«
Koliko je grobov, na katerih bo brlela za Verne Duše lučka. Koliko jih je, katerih grobov ne poznamo. A jih toliko bolj nosimo v svojem srcu.
Francoski kardinal Etchega-ray je rekel: »Cerkev, ki se ne spominja svojih nedavnih mučencev in ne mučencev sedanjega časa, si ne more prisvajati časti, da je Kristusova Cerkev.«
Ob misli na naše pomorjene prijatelje naj bo tu kratek spomin na nekatere duhovnike. Nadškof Anton Vovk: polit z bencinom in zažgan v Novem mestu 20. jan. 1952. Znani ameriški škof Fulton J. Sheen je na vatikanskem koncilu spoznal nadškofa Vovka in je v svoji knjigi zapisal: »Med škofi, ki so bili iz dežel, kjer vladajo Rdeči, je bil najbolj izrazit jugoslovanski škof, ki so ga komunisti polili z bencinom in zažgali. Njegova postava je
bila kot duh, ki hodi med
nami.«
Prof. dr. L. Ehrlich: Škof Lenič je o njem pisal v Duhovnem življenju: »V jutru 26. maja 1942 se je profesor Lambert Ehrlich oblečen v oguljeni talar in ogrnjen v prav tako ponošeno pelerino, v spremstvu akademika Rojca, napotil v kapelo nad Ljudskim domom v Ljubljani, kjer je vsak dan maševal za svoje študente. Pobožno in goreče, kakor vsak dan, je opravil sv. daritev. Ko se je vračal domov, so ga čakali najeti morilci, poslani s strani Osvobodilne fronte in izstrelili nanj in na spremljevalca Rojca nekaj strelov. Oba sta se zgrudila, luža nedolžne krvi se je pomešala s prahom ljubljanske ulice. Ljudje so pritekli, ko so slišali strele, po-
kleknili in molili, svoje robce namakali v nedolžno kri. Kakor da so se ponovili časi prvih stoletij z rimskih ulic. Umrl je tako reven, brez denarja, sko-ro brez obleke. Vse je razdal. Prepričan sem,« piše škof Lenič, »da je med tistimi, ki so svoja oblačila namočili in ‘oprali v Jagnjetovi krvi in hodijo za Njim, kamor koli gre’, tudi naš veliki misijonski, narodni in verski neutrudni delavec Lambert Ehrlich. Nič se ne čudim, da že slišimo tudi o čudežnih posegih na njegovo priprošnjo.«
Vinko Kastelic, kaplan v Št. Jerneju, je par tednov pred smrtjo zapisal: »Rad bi dal svoje mlado življenje v spravo, da bi tako olajšal in skrajšal trpljenje drugih, tako nedolžnih kakor tudi krivcev. Nedolžnih, ker niso krivi, krivcev pa zato, da bi se spreobrnili... da bi preganjalci božji postali častilci.« Umorjen — verjetno — s krampom na Gorjancih 1. julija 1942.
Janko Komljanec, župnik v Prečni pri Novem mestu, je bil s tremi fanti umorjen 17. junija 1942. Župnik je moral izkopati grob. Nato je vsem trem rekel: »Kratko bo trpljenje — večno bo veselje.« Ko je nato dal blagoslov fantom, je začel moliti. To je razjezilo navzoče komuniste, da je eden odsekal župniku roko v zapestju. To je povedal prečenskemu organistu g. Riglerju bivši partizan, ki je pobegnil od njih.
Franc Nahtigal, župnik v Št.
Rupertu, umorjen 18. junija 1942, je pred smrtjo pokleknil in molil: »Moj Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.«
France Kunstelj, domobranski kurat v Teharjih. Pavel Cvetko je pričal 11.8.1945 v taborišču Monigo pred komisijo juristov: »Bil sem zaprt v bunkerju. V deske na senah so bile pritrnjene rinke, na katere so bili priklenjeni z rokami in nogami. Ista usoda je zadela tudi mene. Tu sem našel kurata Franceta Kunstlja. Strahotno so ga mučili. Nek partizan se je hvalil, da mu je odsekal obe roki.«
Boris Kerč, domobranski kurat v Teharjih, je fantom pred smrtjo rekel: »Fantje, moja ura je prišla; odpeljali' me bodo skupno s častniki.
Lahko si mislite, kaj bo z nami. Bodite trdni v veri. Zaupajte v božjo pomoč, v Marijino varstvo, molite zaupno. Dal vam bom odvezo. Saj sem morda zadnji duhovnik, ki vam daje božji blagoslov.« Kerč je bil morda umorjen prav na prvo obletnico mašni-škega posvečenja 11. junija 1945.
14 kuratov — neznanokje umorjeni. Kurat ranjencev Janez Jenko je bil verjetno, kot piše Svobodna Slovenija 1L avg. 1988 o ranjencih — ranjenci izpred ljubljanske vojaške bolnišnice odpeljan na Toško čelo pri Dobrovi, kjer so vse brez sodbe pobili.
Alfonz Jarc, župnik v Dra-gatušu, je v Črnomlju pred komunističnim sodiščem sodniku zaklical na neke obdolži-tve: »To ni res!« Iz ječe je poslal dopisnico z besedilom: »Kristus je vstal, vstali bomo tudi mi. Tako kot On moramo tudi mi do konca spolniti voljo božjo. Taka naj bo naša velikonočna misel in prošnja, da bi mogli biti dobra ‘glina’ v rokah božjega Lončarja.«
Tone Duhovnik je bil zaprt v hitlerjanskem taborišču Mauthausen, v Avstriji. Italijanski zdravnik G. M. Germani je pisal: »Kadarkoli bom videl duhovnika ob branju brevirja, se bom spomnil na Antona Duhovnika, ki so ga do krvi pretepli zato, ker je krčevito stiskal svoj brevir na pr' sih...in tudi. ko se pomiV.&
proti krematoriju. Mučenik v trpljenju za svojo vero, domovino in svobodo.«
Bogoslovec Lojze Breznik pred smrtjo na Turjaku: »Na svidenje v nebesih.«
Škof Rožman je med vojno zapisal: »Ni prav nobenega dvoma, da smo v naših pravih mučenikih dobili vzvišene vzornike in prekrasne zglede mučeništva.« Med temi mučeniki je sedaj tudi naš nekrvav* mučenik škof Rožman. V ten* času, ko po krivdi komunistov in njihovih nekomunističnih pomočnikov slovenski narod preživlja neverne in težke krize, se v naših prošnjah zatekajmo k našim rajnim v večnosti, da bi tudi po njihovih priprošnjah slovenski narod kmalu doživel urejeno svobodno narodno življenje.
Ob spominu na neznane grobove sredi slovenskih gozdov, naj bo izpisano iz ČRNE MAŠE (str. 179) beseda pesnika Debeljaka:
KAJ NIMA SLOVENIJA ZA NAS GROBOV?!
O, pokopljite
nas, razbite
v grob blagoslovljeni!
Zdaj smo plen
divjih živali;
pod trhlimi obrazi
se nam gad plazi,
iz votlih oči
se nam črv reži,
skozi piščali
nam rije miš —
o kdaj boste dali
na naše gnitje — KRIŽ??’-
Jože Cvelb*»r
vodilo za tisto nesebično predanost, ki se mora uresničevati med brati in sestrami ter med različnimi rodovi, ki žive skupaj v družini.
Vsakdanje doživljanje občestva ter udeleževanje veselih in bridkih trenutkov v domači hiši, to je najbolj nazorna in najučinkovitejša šola za dejavno, odgovorno in rodovitno vključevanje v širši družbeni prostor.«
In še pravi sv. oče: »Država in Cerkev sta dolžni pomagati staršem, da bodo mogli primerno izvrševati svoje vzgojne naloge. Tako država kot Cerkev morata razvijati in podpirati take ustanove in dejavnosti, kot jih družine upravičeno zahtevajo; pomoč mora ustrezati potrebam družin. Pri tem prav nihče izmed tistih, katerim je v družbi zaupana skrb za šole, ne sme nikoli pozabiti, da je starše Bog sam postavil za prve in poglavitne vzgojitelje otrok in da je njihova pravica absolutno neodtujljiva.«
Dolžnosti staršev
Toda ustrezno svojim pravicam imajo starši važno dolžnost, da vzdržujejo po svojih najboljših močeh prisrčne in dejavne stike z učnimi in odgovornimi osebami v šoli.
Ce se v šolah poučujejo ideologije, ki nasprotujejo krš-
IDalje na str. 4)
Ha-Hec-Hi-Ho-Humor!

L
Skuhaf-J
an pogrel MECAN
&
o
v 't *
~ }
LE KAKO BI BREZ MAKSA?
Maks je vsega skupaj bil štirikrat pred sodiščem, odkar ie v Ameriki. Prvič je bil tam kot porotnik in je na njega Padla dolžnost poročati sodniku, kakšen je bil izid glasovanja. »Gospod sodnik,« je rekel v slabi angleščini, »porotniki smo soglasni, da je obtoženec, ki je ukradel avto — nedolžen.«
Sodnik je sicer zmajeval z glavo, toda kaj je hotel?
Drugič je bil tam kot priča in je trdil, da je na lastne oči videl, kako je sosedov pes ugriznil nekega mimoidočega.
»Pravite, da je to bilo ponoči in sicer nekako trideset čevljev stran. Kako daleč pa lahko vidite ponoči?«
»Dobro se zavedam, da sem pod prisego in kljub temu se ne bojim javno trditi, da imam zelo dobre oči in da ponoči vidim do 400 tisoč kilometrov daleč, brez očal.«
Vsa dvorana je kar osupnila nad tako trditvijo, Maks pa ie pojasnil: »Kar v bukve poglejte in boste videli, da je db iune 400 tisoč kilometrov in jaz lahko vidim luno ponoči brez očal...«
Tretjič je bil tam zaradi nekega karambola, kar pa da-nes ,ne bomo tukaj pogrevali, amapk bomo kar prešli na četrtič, ko je spet bil tam kot priča.
»Priča Maks, kaj je rekel obtoženec, ko ste ga zalotili Pri tatvini?«
»Rekel je, da je pijan.«
Sodnik: »Rad bi vedel njegove točne besede. Ponovite i'b natanko tako, kot jih je on izrekel. Saj vendar ni rekel: On ie Pijan.«
Maks: »Da, tako je rekel.«
Sodnik: »Ne razumete me! Prav njegove besede bi rad slišal. Menda je rekel: 'Jaz sem pijan'.«
Maks: »Bog ne daj, gospod sodnik, kako bi bil rekel kaj takega o vas?«
Državni tožilec: »Ne tako! Saj ne razumete vprašanja. Gospod sodnik misli, ali je obtoženec rekel dobesedno: 'Jaz sem pijan'?«
Maks: »Vas niti ne pozna, kaj bi torej rekel kaj takega o vas?«
Zagovornik: »Poslušajte, ljubi Maks, kaj vas bom jaz ^Prašah Slavno sodišče bi rado izvedelo natančne obtožen-čeve besede. Ce govori o sebi, vendar ne pravi: on ali mi ali '■ Zdaj ste menda pač razumeli in vprašam vas torej kot ZaPriseženo pričo, ali je obtoženi rekel: 'jaz sem pijan'?« Maks: »Ne, ni tega rekel. Vi imate sicer rdeč nos, pa o ni obtoženec rekel ničesar. Kaj pa mislite? Ce namerava do kaj ukrasti, vendar zaradi tega še ne bo trdil, da je vse s°dišče pijano...«
Mlad Jud se je hotel dati krstiti. Rabin mu je ugovarjal n beial, da se oče, ko to zve, obrne še v grobu.
»No, no,« odgovori mladenič, »to se bo vse zopet po-ravnalo, kajti čez nekaj dni se da krstiti tudi moj brat, in oče Se sPet obrne na tisto stran, na kateri leži sedaj.«
Ge vama spored ni všeč, gresta lahko tudi spat.
ušesJanezek Pride k mami in toži: >>Ati mi ‘e da' en° 0kr°9
Srrirk^a trenutek stopi v kuhinjo oče in zakriči: »Ne laži, avec, sicer boš dobil še eno!«
’^eraj sem bila na koncertu.«
* 0 'n, kako je bilo?«
diriQ ar v redu. Le glasbenikov je bilo preveč in je moral 6nt cel večer stati.«
Slovenija in njene sedanje stiske
Ta članek je izšel v Kat. glasu v Gorici 13. okt. in je glede na dogodke, ki so mu sledili, nekako zastarel. Kljub temu pa ponuja zajeten pogled na dogodke v Sloveniji in SFRJ naših zamejskih sorojakov in ga zato posredujem v celoti. Članek ni podpisan, objavljen pa je bi! na prvi strani. Ur.
Do nedavna so v Jugoslaviji govorili o »slovenskem sindromu«. Ta beseda je posebno odmevala v srbskem tisku in na televiziji. »Sindrom« pomeni skupek pojavov. Gre torej za »posebnosti Slovenije«, ki so vzbujale in še vzbujajo odpor v jugoslovanski javnosti.
Skupna programska jedra
Začelo se je pred leti, ko so prišli na dan s »skupnimi programskimi jedri«. To je z e-notnim učnim programom za osnovne in srednje šole, ki naj bi bil enoten za vso državo. V teh jedrih so Slovenci videli napad na svojo narodno kulturo, narodno zavest, vzgojo in pot v državni centralizem.
To je bilo v letih 1982 in 1983. Enodušno se je takrat vsa slovenska javnost uprla. Začeli so pisatelji in kulturniki, njim so morali pritegniti tudi politiki. Zavoljo tega so začeli dolžiti Slovence nacionalizma in šovinizma. To je bil prvi razkorak med Slovenijo in ostalo jugoslovansko družbo, zlasti srbsko.
Liberalizacija slovenske družbe
»Slovenski sindrom« je postajal še bolj grozeč, ko se je Slovenija vedno bolj liberalizirala, se odpirala v civilno družbo in demokracijo. Sredi letošnjega poletja je pariški Le Monde pisal:
»Mala Slovenija je odločena nadaljevati svoj proces ekonomske in politične demokracije, tudi če to ni všeč drugim, bolj togim republikam socialistične Jugoslavije. Jezik mladih sindikalistov — piše dalje omenjeni dnevnik — je skoraj socialdemokratski. Človek bi mislil, da je kje v Skandinaviji: ta veter reforme in prenove, spodbujan z vrha ZK Slovenije in SZDL, od Milana Kučana in Jožeta Smoleta, socializem po meri človeka, ta slovenska pomlad, ki se močno spogleduje z nekaterimi socialdemokratskimi idejami, vzbuja nezaupanje v drugih republikah, ker ne zaupajo ljubljanskim liberalcem.«
Proces proti Janši in tovarišem
V sredo teh prenovitvenih gibanj v Sloveniji trešči znani proces zoper Janšo, Borštner-ja in ostala dva časnikarja. Oddolžili so jih »izdaje vojaških tajnosti«.
Toda slovenska javnost je takoj uvidela, da gre za politično zadevo, za poskus ustrahovati Slovence. Poleg tega so videli tudi napad na suverenost slovenske socialistične republike, saj so v mirnem času civilne osebe postavili pred vojaško sodišče, jim sodili v srbohrvaškem jeziku in jim
niso dali civilnih zagovornikov.
Od tod mirne manifestacije v času procesa pred poslopjem sodišča in na koncu veličastna kulturno-narodna manifestacija na Trgu Revolucije oz. na starem Kongresnem trgu.
Vemo, da so bili vsi štirje obtoženi obsojeni. Vložili so pa pritožbo na vrhovno sodišče v Beogradu. To bi bilo moralo o zadevi razpravljati, a so razpravo odložili.
Za kaj je šlo pri tem dokumentu? V javnost vsebina dokumenta ni še prišla, vendar iz pisanja časopisov in revij bi človek sklepal, da je šlo za pobudo vojske, naj bi se v Sloveniji uvedlo izredno stanje. V takem primeru bi vojska prevzela oblast v svoje roke.
Jugoslovanska »ljudska« armada je hotela s takim dejanjem zaustaviti demokratični proces v Sloveniji ter se tudi maščevati nad slovenskimi časnikarji, ki so v reviji »Mladina« odkrivali nečedne posle najvišjih komandantov in si sploh upali kritizirati armado. Vse to je vojski sedaj spodletelo prav zaradi »izdaje tajnih vojaških dokumentov«.
Napadi na slovensko politično vodstvo
Srbi bi pa ne bili Srbi, če bi v takih dogajanjih v Sloveniji ne videli »kontrarevolucije«. Zgoraj omenjeni francoski dnevnik piše nadalje:
»Protislovensko razpoloženje spodbujajo predvsem sredstva obveščanja, predvsem beograjska, v katerih govorijo včasih o kontrarevoluciji in oportunizmu. Jasno je, da si v srbskih komunističnih krogih želijo okrepitev zveznih oblasti, kar bi avtomatično pomenilo omejitev pravic republik in s tem Slovenije. Slovenci so navajeni na kritiko, so pa tudi
V BLAG SPOMIN
TRIINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA, NEPOZABNEGA SOPROGA, oCeta, starega očeta,
PRASTAREGA OČETA IN TASTA
Emanuela Grasselli
ki nas je za vedno zapustil dne 2. novembra 1965.
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, utiva raj naj sveti.
Žalujoči:
soproga SILVA sin Dr. ROBERT hčerki:
ERIKA por. ing. BAJUK, ELEANORA por. Dr. GRUNES snaha, zetje, vnuki, vnukinja in oravnukinje ter ostalo sorodstvo. Cleveland, 0., 1. novembra 1988.
nacionalisti in branijo svojo kulturo, jezik in gospodarstvo, ne da bi zaradi tega bili separatisti. Resnega gibanja te vrste ni.«
Kljub temu v jugoslovanskih in posebno v beograjskih sredstvih javnega obveščanja ne nehajo napadati in blatiti slovenskih politikov in časnikarjev. Vse jim pride prav, resnice polresnice in laži. Ena sama cvetka, ki se tiče nas zamejskih Slovencev.
Clan predsedstva SZDL Črne gore Nenad Bučin je na neki seji omenjene organizacije izjavil: »Veste morda, da je jugoslovanska vlada svoj čas plačevala vsakemu Slovencu v zamejstvu za to, da se ni preselil v domovino? S tem se je širil slovenski kulturni prostor, kar je dobro za Slovenijo in Jugoslavijo. Vendar je kdo Srbom, Črnogorcem, Romom in drugim na Kosovu rekel: Tu imate denar, ostanite tu, varujte Jugoslavijo«? (Delo, 21. sept. 1988).
Takšna in podobna je srbska gonja zoper Slovence in Slovenijo. Zadnjič smo zapisali, da so vsa beograjska sredstva javnega obveščanja v službi Slobodana Miloševiča in s tem v službi srbskega hegemonizma. Zgornja cvetka je več kot dokaz za to.
Izbruhi srbskega nacionalizma
Ta srbski hegemonizem in Miloševičevo »fiihrerstvo« sta dosegla nov višek pretekli teden (prvi teden v oktobru, op. ur.). Najprej so organizirali velikanski miting v Novem sadu v Vojvodini; prišlo je z vseh strani sto tisoč Srbov. Zahtevali so in dosegli odstop celotnega partijskega vodstva Vojvodine in sicer zaradi tega, ker nekateri člani vodstva niso dali absolutne podpore »ugo-gim« Srbom in Črnogorcem na Kosovu.
Nekaj dni nato so z nekim postopanjem hoteli doseči odstop partijskega vodstva v Črni gori. Tu jim ni šlo vse po zamisli, kajti milica je nastopala zoper zborovanje in jih v Titogradu razgnala. Prišlo je pač do tega, naj bi vsi, ki ne soglašajo z Miloševičem, morali vstran.
Tako se ta novi »Fiihrer« osvaja postojanko za postojanko tam na jugu. Ostaja mu še Makedonija in Bosna s Hercegovino. Hrvatska je za sedaj mirna, vendar na povabilo Hrvatom, naj se udeležujejo mitingov, se nobeno mesto ni odzvalo.
V nedeljo 9. oktobra zvečer je po radiu in televiziji spregovoril Raif Dizdarevič, predsednik predsedstva, tj. predsednik države. V svojem govoru je pozval k pameti in mirnemu reševanju sporov v soglasju z zakoni in ustavo, sicer bo potrebno seči po vojaških ukrepih. Sicer pa so na mitingu v Novem Sadu in v Titogradu že bili spopadi s policijo in so bili ranjeni na obeh straneh.
Slovenci pozivajo k treznosti
Slovenci skušajo še vedno ohraniti mirno kri in apelirajo na pamet in na demokratični
(Dalje na str. 4)
O, da zmerom bil bi oktober !!!
NEW YORK, N.Y. - Se pet dni, ko te vrstice pišem, in za nami bo letošnji oktober. Mesec, ki mi je kot kronistu slovenskega sv. Cirila na Osmi omilil prečesto tarnanje nad življenjem tukajšnje srenje, katera ima svoje narodno središče prav v tej cerkvici brez zvonika.
Prav v tem končujočem se mesecu sem lahko ugotavljal, da poleg slovenske maše pri sv. Cirilu nam mora pomagati še neko drugo dogajanje, ki prevzame vlogo zvona, da naše ljudi skliče.
Nič ne bo napačnega, če grem spet skozi oktobrska dogajanja. Začnem naj s prvo nedeljo, katere nisem vpisal v prejšnji kroniški zapis. Življenje v našem verskem in narodnem središču smo začeli z jutranjo slovensko mašo ob osmih. Bila je spet po treh mesecih počitnic obhajilna nedelja Društva Najsv. Imena. Udeležba je bila zelo pičla, vendar maša lepa, ker je na kor prišla naša hrvaška prijateljica Ozana. Orgle so zadonele, njen glas je napolnil praznino cerkve, ko nam je z glasovi ga. Arneževe, Helene in Karla Klesina dal kar čeden glasovni kvartet.
Po maši smo šli na kavico, kot te zdaj povsod na Slovenskem zmerom vabijo in ne samo zjutraj. Poprej, pred zadnjo vojno, so bolj vabili na »en kozarček« ali na »ta kratkega«. (Mali preblisk mojega zadnjega obiska očetnjave!)
Torej, zbrali smo se le maloštevilni »holinajmovci« na svojem prvem sestanku društvenega novega leta. Za nas se leto začne kot za šolarje, ker pa smo že odrasli, zato mesec dni pozneje.
Na četrto nedeljo oktobrsko je bil spet med nami č.g. Alojzij Jenko. Vrnil se je iz Clevelanda v New York. Hvala Bogu! Na sestankih DNU bo spet njegova duhovna misel, česar smo pogrešali, odkar je odšel iz naše sredine.
Na tem sestanku nam je spet govoril koroški rojak, avstrijski diplomatski zastopnik pri Združenih narodih, dr. Zdravko Inzko. V svoji pripovedi je ostal pri tej mednarodni ustanovi. Nanizal nam je nekaj teženj in poskusov te organizacije v naporih za ohranitev svetovnega miru. Seveda je nam pri tem razložil ustroj njenega
aparata, ki bo morda dosegel nekaj več kot doslej, ko bodo odločujoče velesile prišle do večjega medsebojnega zaupanja. To bi lahko pripeljalo do neke smiselne razorožitve sveta. Po mojem je tu še zmerom glavni problem človek s svojo neukročeno naturo, kar se odraža tudi v politiki držav in celo v delovanju njihovih ideologij. Vprašanje je, kdaj bomo zares premagali to svojo naturo z močjo duha, ki je v nas, in na katerega prečesto pozabljamo. Zato je tudi letošnja ameriška volilna kampanja grda in surova.
Medtem ko smo mi bili pri kavici in govorjenju, so se naši mali zbrali v farovžu pri uri slovenskega pouka. Seveda z njimi pridejo tudi starši, med njimi Nejče Zupan. In tako so pri deseti maši spet orgle pele in petje je spet bilč. V cerkvici naši pa več slovenskih vernikov, kar mi je potrjevalo mojo domnevo, da bi z malim naporom lahko pri sv. Cirilu imeli še zmerom čedne nedelje poleg tistih lepih, ko se nas zbere, da svojo narodno cerkvico na Njujorškem posedemo.
O drugi nedelji sem kar dosti napisal zaradi popoldanske poročne maše Anke Babniko-ve. Prva maša ob osmih ni bila slovenska, ker so bili v cerkvi samo trije neslovenci. Ob desetih je bila, rekel bi, intimna maša Prelogove družine. Brala se je za pokojnega moža njihove hčerke Marjance, ki je po težki usodi komaj leto dni po poroki v avtomobilski nesreči izgubila moža. Poleg Prelogo-vih sta bila v cerkvi še Klesino-vi in jaz, na koru pa Ozana, ki je pobogatila to Gospodovo daritev, ob kateri smo premišljevali zastrtost našega življenja, ko je naša molitvena misel bila ob Marjanci Prelogovi. Tej žalostni nedelji dopoldne in veseli ter lepi popoldne pri sv. Cirilu je spet sledila tretja mesečna nedelja, ki je nedelja naših »prosvetarjev«. In to je življenjska nedelja naše slovenske skupnosti na Njujorškem. V meso in kri je prišlo našim ljudem, da na tretjo mesečno nedeljo le v večjem številu pohite v domačo cerkev. Tako je bila cerkev lepo posedena in dvorana pozneje zasedena.
Zvonovcev iz soseščine, ki so prihajali redno med nas na oktobrsko ali novembrsko ne-
Starši in vzgoja otrok
(nadaljevanje s str. 2)
čanskemu verovanju, mora družina skupno z drugimi družinami z vso močjo in modrostjo pomagati mladostnikom, da se ne bodo odtujili veri. V tem primeru potrebuje družina posebno pomoč dušnih pastirjev, ki ne smejo pozabiti, da imajo starši nedotakljivo pravico zaupati svoje otroke cerkveni skupnosti.
Pred očmi imejmo šole, v katerih se profesorji in učitelji trudijo, da bi dijakom in učencem pomagali na poti življenja in v rasti za boljšo bodočnost.
Kaj naj torej še rečem? Bodite marljivi! Izkoristite čas, ki ga imate na voljo in ki se ne vrne več. Kar je zamujeno, ostane zamujeno. Prepričan sem, da se vsi profesorji in učitelji zavedajo težav, s katerimi se bodo srečali, in da se zavedajo tudi svoje odgovornosti. Starši pa podpirajte njihovo delo. Iskreno in odgovorno!
Lojze Škerl (Km. glas., If.10.1988)
Slovenija in njene sedanje stiske
(nadaljevanje s str. 3)
deljo, ni bilo. Program je bil pester, razgibajo ga tudi naši maloštevilni otroci, ker nimamo veliko mladih družin. Vendar toliko, da je naše življenjsko jedro še opazno. Tokrat smo slišali kar nekam potrebno zgodbo o Kočevarjih, ki so na Slovenskem živeli med nami kot zgodovinski dokaz, kako redko so naši predniki posedli našo zemljo, da je v fevdalni dobi lahko grof, to seveda nemški, dal naši zemlji ta tuj vselek, ki nam je v Hitlerjevem času povzročil veliko hudega.
Ko ob opisu te življenjske nedelje pri sv. Cirilu vzamem v roko cerkveno oznanilo tega dne, berem tole:
»V soboto, 12. novembra, bo naša vsakoletna družbena prireditev VINSKA TRGATEV. Prejeli ste pismo. Komur je mar naša slovenska cerkev in naše narodno središče, bo prejeto pismo zares upošteval.«
Torej na ta novembrski sobotni večer se bomo njujorški slovenski srenjčani spet zbrali v veselosti naše narodne tradicije, tokrat v nam vsem poznani dvorani na vogalu Forest in Summerfielda v Ridgewoodu, da moralno in gmotno podpremo svojo farno cerkev. Pred leti smo to dvorano, ki je večja od naše cerkvene, napolnili do zmogljivosti. Skušajmo to doseči tudi letos.
(dalje na str. 7)
razgovor. V znak dobre volje in v dokaz, da Slovenci nimajo nič proti armadi, so ob dnevu vojaške prisege letošnjih rekrutov pripravili prijateljski piknik v Ljubljani za vse rekrute in njihove domače. Na pikniku se je pojavila tudi ljubljanska županja ter general Ivo Tominc.
Solidarnost Slovenije s Črno goro
Slovensko politično vodstvo je na seji predsedstva centralnega komiteja slovenske KP poslalo enakemu komiteju Črne gore posebno pismo, v katerem je rečeno, da »ne pristajamo na prakso, po kateri se nezadovoljstvo in negotovost ljudi zlorablja za napade na moralno celovitost človeka. Uveljavljajo se metode, ki ne dopuščajo, da se ugotovi, kaj je resnica in kaj laž. Podpiramo zato komuniste Črne gore v njihovem boju zoper pritiske, ki s pozicij srbskega nacionalizma zanikajo narodnostno istovetnost črnogorskega ljudstva ter ogrožajo suverenost SR Črne gore. Podpiramo tudi predsedstvo centralnega komiteja, ki se je uprlo poskusom, da se nezadovoljstvo delavcev z njih družbenim in človeškim položajem izrabi za napade na zakonite ustanove te republike.
S tem branimo tudi pravico vsakega naroda, vključno slovenskega, da izhajajoč iz svojih suverenih pravic, odloča o svoji usodi in skupaj z drugimi narodi in narodnostmi o usodi SER Jugoslavije. Storiti moramo vse, da se ustalijo razmere na Kosovu, vrne zaupanje med tamkajšnje ljudi, ne glede h kateremu narodu pripadajo, da se vrne mir v ta najmanj razviti del naše skupnosti. Odločno se bomo postavili po robu rušilnim silam, silam brezumja, ki bi rade pahnile našo družbo v prepad, in s potiskanjem ljudi na ulice, z nasiljem pisale bodočo tragično zgodovino naše prihodnosti.«
MALI OGLASI
JANITOR NEEDED For Collinwood Slovenian Home on Holmes Ave. Call 681-6649.
(80-81)
Cleaning Person Needed 1 day a week. E. 30th & Payne Ave. Call 621-3522.
(80-81)
Office Space
600 to 700 sq. ft. Inquire at 6125 St. Clair Ave.
Call 431-7463.
(78-85)
m
SLOVENCI V OHIU!
IZVOLITE
Georgea V. Voinovicha
V U.S. SENAT
Paid for by Slovenian American Republican Club of New York Sergej Delaj, Treasurer, 1 1 Laurel St., Floral Park, NY 1 1001

Kanadska Domovina
Partizan nekoliko drugače
TORONTO, Ont. - To je naslov knjige, ki jo je izdala letos založba Ozborja v Mariboru, napisal jo je pa jezuit Franc Cerar. V »Ognjišču« in »Družni« sta bili v juliju oceni te knjige. In čeprav sta obe oceni Precej prizanesljivi, je mogoče videti tudi razočaranje nad vsebino knjige.
Ognjišče pravi: »Ta mož odprtega srca in širokega nasme-ha zdaj prihaja med slovenske bralce s to knjigo, ki mnogim " nekaterim iz takšnega, družim iz drugačnega razloga — ne bo všeč.«
V Družini z dne 3. julija je Pa zapisano: »Njegovim sodbam, ki so sicer zelo trezne in umirjene, ne bodo pritegnili Prav vsi, zlasti tisti, ki so jih doživljali v tem ali onem toku.«
Že iz teh stavkov se razbere, da ima zgoraj omenjena knjiga nekaj spornega. Ko sem knjigo prebrala, sem se vpra-^a'a, le kaj je ta pater pravzaprav hotel povedati v njej?
Knjiga ima tri dele: Gimna-ziiec, Partizan, Jezuit. Prva dva dela se mi zdita precej nejasna, tu in tam tudi partizansko pobarvana. Naj navedem, kar je med drugim zapisano I 15): »Partizani so bili Slovenci, ki so šli v gozdove, da bi Se z orožjem borili proti oku-Patorju. Osvobodilna fronta Je bila organizacija, ki je v Iju-beh prebujala narodno zavest ln jih pripravljala na boj in Svobodo.«
Ta trditev pač ne bo držala.
°volj je dokazov, kako so
Partizani pobijali Slovence
Vseh starosti in poklicev. In Vsi L*
‘> Ki smo preživeli tiste čase, ^di vemo, da so uničevali sionski narod in sodelovali z kupatorjem. Točno in jasno Stko o tistih dogodkih imajo Pjige: Pravi obraz Osvobo-^ ne fronte, ki je izšla v treh ezkih v Buenos Airesu 1. in 1973. Te knjige opisu-. J0 delo partije med okupaci-m kaj vse je počela takoj po v°jni.
Z °St' podatkov o tistih gro-kn'-. asih imajo tudi vse tri jJ'zice pokojnega dekana frat'je Skerbeca: Krivda rdeče ^ttte. Tudi knjigi Stalinistič-in .Tvolucija na Slovenskem D rne bukve imata množične r atke, kako so komunisti silili in pobijali v tistih ča-dn ^ak° vse te knjige in še tev P°Polnoma ovržejo trdi-’ Opisano na str. 15.
C O
sa|, Cerarje na str. 21 zapi-*a riK^0' 'n drugi so se borili bra| ^ast.« Kdor je ali bo preit, . Pravkar omenjeno knjigo rt,^e l30 deželi živel v tistih so ^V.°jnib letih, točno ve, da fi^r '' |e komunisti tisti, ki so Vse> da so prišli do St'- Žrtev je nešteto. O ieien Pr‘dajo Kočevski Rog, °*> Mozelj, Teharje in 116 jame po Sloveniji.
Pisateljeva resnicoljubnost pa odseva iz naslednjih vrstic (str. 53): »Bo kdaj razkrito, kaj vse se je dogajalo na samotnih gozdnih jasah pod krošnjami mogočnih dreves, na dnu kraških kotanj? Debla in skale molčijo, jeziki tudi.« Verjetno je marsikaj sam videl in tako s temi besedami sam ovrže, kar je zapisal v začetku knjige.
Pohvale vredno je, da je omenil umor bana dr. Marka Natlačena in jasno pove, da ga je ubila Osvobodilna fronta (str.). Dobri so tudi odlomki iz Črnih bukev, iz katerih se jasno vidi, kaj vse je počenjala Osvobodilna fronta med vojno v Ljubljanski pokrajini!
Po nekaj straneh beremo pa spet pohvalo partiji (str. 67): »Borila se je in dvignila narod v boj proti okupatorju.« To spet ne drži. Saj naš ban ni bil noben okupator in ne toliko tisočev pomorjenih slovenskih ljudi.
Zelo nazorno pa je ta pater razložil, kako je partija spreminjala ljudi na svojih tečajih (str. 69, 70): »Izgubili so vsaj del poprejšnje človeške topline, domačnosti in neposrednosti. Kar služi partiji, je vedno dobro. Človek je toliko vreden, kolikor je predan partiji; če partiji koristi laž, postane laž resnica.«
V knjigi tudi zelo lepo govori o molitvi rožnega venca, ki mu je pomagala skozi težave tistih let med partizani (str. 88).
Ne morem pa razumeti, zakaj postavlja v tako slabo luč Ušeničnika in njegova dela (str. 95). Resnico pa vidim v besedah (str. 108): »Osvobodilni fronti ni šlo v prvi vrsti za osvoboditev, ampak za uveljavljanje komunizma. Če bi ji šlo prvenstveno za svobodo, moje versko prepričanje ne bi nikogar motilo.« S tem besedami torej spet ovrže lastno trditev na str. 15.
Poglavje »Pijanost zmage« nekam čudno opravičuje pokolje domobrancev v Kočevskem Rogu. To ni bila »pijanost zmage«, to so bili ukazi od vrha. To poglavje preveč opravičuje komunistično zverinstvo.
Zakaj nj prišel do nobenega čina v vojski, lepo razloži na str. 114-115. Vzrok je bila njegova vera.
Tretji del knjige ima več jasnosti. Lepo opisuje svoje življenje kot jezuit. Ima tudi zanimivo zgodbo o človeku, ki je vozil mariborskega škofa Držečnika po birmah (str. 127-128). Tega vozača so namreč klicali na upravo za notranje zadeve in ga vprašali, zakaj vozi škofa. Človek se je hitro znašel in se branil s tem, da se škof vozi tudi z vlakom. Dejal je: »Če države ni sram, da pre-Idalje na str. 6)
Kriza v Jugoslaviji se bliža svojemu vrhuncu
TORONTO, Ont. - Dogodki, ki so se pretekli mesec odigravali v Jugoslaviji, so v prvi vrsti posledica dolgoletne gospodarske stagnacije in neizbežnega propadanja socialističnega gospodarjenja, ki je s svojo centralistično partijsko kontrolo omejeval razmah posameznih privatnih podjetij in inovacij v gospodarskem sektorju, ki je nujno potrebno, če bi Jugoslavija hotela na svetovnem tržišču uveljaviti svoje produkte in vsaj delno konkurirati državam s svobodno ekonomijo.
Nekateri (po moje predčasno) že delajo križe čez Jugoslavijo, češ, da je jugoslovanska federacija prišla do svojega konca in da iz polomije, ki v Jugoslaviji danes vlada, ni več izhoda. Masovne demonstracije v Vojvodini so prisilile partijske voditelje, da so do zadnjega odstopili. V Črni gori demonstrantom ni uspelo, da bi dosegli sličen izid. Tudi na Kosovem demonstracije niso imele zaželjenega uspeha.
Na zasedanju centralnega komiteja ZKJ so iz politbiroja izločili le enega člana po izglasovani nezaupnici, dočim so štirje člani sami dali ostavko, med temi Slovenec Franc Šetinc. Srbski partijski šef Miloševič, ki je težave na Kosovu izrabil v svoje politične mahinacije (postal bi rad drugi Tito), je med Srbi sprožil naval nacionalizma, ki pa je še vedno vklenjen v titoizmu in leninizmu. Po tem se da sklepati, da se gre tu predvsem za dominantno vlogo srbske partije v jugoslovanski federaciji in za popolnejši centralizem. Trenutno so zavrli Miloševiče-ve poskuse, s tem pa ni rečeno, da so odpravili krizo, ki bo z vsakim novim mesecem postajala bolj očitna in nevarnejša.
Predsednik jugoslovanske republike Dizdarevič je že zagrozil, da bo vzpostavil »obsedno stanje«, če se nemiri ne bodo končali. Po moje bo do tega slej ali prej prišlo. Že nekajkrat sem zapisal in česar se bojim, da bo vojska prevzela oblast. V intervjuju z dopisnikom beograjske Borbe, je general-poročnik Simeon Bun-čič ostro napadel politike, češ, da rušijo enotnost jugoslovanskih narodov in so povzročili spor med CK ZKJ in predsedstvom, ki da lahko ima tragične posledice. (CK ZKJ ima 165 članov, predsedstvo pa 23). Tudi jugoslovanska poroče-valna agencija Tanjug — ki se smatra za neodvisno poroče-valno agencijo — je ostro napadla komunistično elito, da je pripeljala deželo »na rob propada« in prisilila ljudi, da v vrstah čakajo na črn kruh.
Vse to domači in tuji analitiki smatrajo za smrtne krče, jaz osebno pa še nisem pripravljen te sodbe sprejeti kot povod za
izdajo smrtnega lista. Veliko hujših stvari se bo morali v Jugoslaviji zgoditi, predno se bodo narodi Jugoslavije rešili komunizma. Pri tem ne izključujem ponovne revolucije. Po novejših vesteh se Albanci oborožujejo, vlada pa pošilja nove čete v pokrajino Kosovo.
Že v francoski revoluciji se je izkazalo, da »revolucije žre svoje otroke«. To se je izkazalo za resnično v Sovjetski zvezi v času vlade Stalina, in se izkazuje tudi v Jugoslaviji, kjer pa kriza še ni dosegla svoj vrhunec. Ko bo do tega prišlo, bodo ostanki stalinizma, ki so ga Tito in njegovi v Moskvi izšolani partijski sodrugi kot kugo zanesli v Jugoslavijo v času tuje okupacije, z istimi metodami, ki so jih uporabljali v teku svoje krvave revolucije, uporabili, da bi se za vsako ceno obdržali na oblasti. Če jim bo uspelo, je seveda drugo vprašanje. Čas in dolgoletno in počasno demokratiziranje jugoslovanske družbe ni več naklonjen. Resnične ali navidezne spremembe v Sovjetski zvezi, v Poljski, v baltskih državah in na splošno v deželah z marksističnimi režimi in socialistično ekonomijo, so dokaj jasen izraz za to.
Čeprav je stara komunistična garda v veliki večini že pomrla, je novim generacijam dala svoj pečat, katerega se ne bo dalo kar tako čez noč odpraviti. Demonstranti v Vojvodini, Črni gori in drugod so nosili Titove slike, pri tem pa se ne zavedajo, da je bil prav Tito tisti, ki je Jugoslavijo zadolžil čez glavo in povzročil sedanjo gospodarsko krizo, ki je nenadoma zadobila še politični, moralni in nacionalni prizvok. Do zdaj so se Titove herojske osebnosti v zvezi z današnjo polomijo dotaknili le posamezni ekonomisti, pa še ti s silno milo kritiko. Ljudstvo doma še vedno veruje v do-
Štiridesetletnica...
TORONTO, Ont. — V soboto, 19. novembra, se bo slovesno praznovala štiridesetletnica prihoda prvih slovenskih beguncev v Kanado. Jubilejni banket pripravlja poseben odbor prvih povojnih naseljencev. Prireditev bo v Slovenskem domu na Pape Avenue v Torontu.
Čisti dobiček večera je namenjen slovenskemu starostnemu domu Lipa. Za vsa na-daljna pojasnila sta na razpolago:
Stane Lamovšek,
14 Sellmar Road
Weston, Ont. M9P 3E6
Tel. 248-4549 in
Lojze Rigler,
154 Habitant Drive
Weston, Ont. M9M 2P3
Tel. (416) 742-4796
brotnega »strica«, ki jim je s tujim denarjem rezal kruh, pri tem pa vselej sebi odrezal največji kos. Po njegovem zgledu in z isto vnemo so njegovi nasledniki delali isto. Gradili so, kjer se je dalo in izrabljali sistem in svoje visoke položaje. Zdaj počasi prihaja čas obračunov. Ne samo financ in gospodarstva, temveč tudi moralne in politične sposobnosti posameznih partijskih funkcionarjev, ker je korupcija že segla v sam partijski vrh.
V slovenskih partijskih vrstah stvari niso dosti boljše. Sicer so z leti spoznali, da je ZKJ vseskozi imela namen »pojugoslovaniti« ljudstva Jugoslavije in odpraviti narodnostne težnje posameznih republik. Prizadevali so se uveljaviti enoten jezik (pri tem bi bili Slovenci najbolj prizadeti) in so v ta namen pospeševali priseljevanje državljanov iz južnih krajev v Slovenijo. Dolgoročni načrt je bil in je še vedno, preplaviti majhno Slo-venijio s priseljenci z juga in Slovence prisiliti na ta način v »novo socialistično jugoslovansko družbo«.
Zadnja leta se je v Sloveniji sicer načel odpor proti tej politiki centralistične vlade, pravega uspeha pa ne bo, dokler med Ljubljano in Beogradom ne pride do popolnega razhoda. Če bodo današnji slovenski partijski voditelji pripravljeni svoje slovenstvo braniti tudi za ceno svoje marksistične ideologije in obveznosti, ki jih imajo v sklopu jugoslovanske komunistične federacije, je še upanje, da se bo naše slovenstvo ohranilo. V takem slučaju bi se morali poslužiti ustave, v kateri je rečeno in zagotovljeno, da se vsaka republika lahko loči od federacije, če je ljudstvo za to pripravljeno.
Slovenci imajo sedaj zgodovinsko priliko, da se od jugoslovanske federacije ločijo in pristopijo k Združeni Evropi kot svoboden narod in se enkrat za vselej otresejo balkanskega pečata. L. 1992 se bo zahodna Evropa tudi politično združila in svojemu skupnemu ekonomskemu trgu dala še večjo moč in potentnost. Tudi na severnoameriškem kontinentu so ZDA in Kanada na tem, da uveljavljajo »svobo dno trgovanje« (ameriški senat je pogodbo potrdil, v Kanadi pa bodo federalne volitve odločile, ali bo Kanada pogodbo potrdila ali zavrnila.) To naj bi okrepilo ekonomijo severnoameriškega kontinenta kot protiutež za hitro in močno ekonomsko rast zahodne Evrope.
Nedavno smo Slovenci praznovali 70-letnico osamosvojitve izpod Avstro-Ogrske. Če bi bila takrat misel na svojo lastno državo tako živa kot je (dalje na str. 6)
VII. SEZNAM DAROVALCEV ZA TOLSTOJEV OBRAMBNI SKLAD
ZDA:
Janez Turk ................................ $200.00
Rev. Jože Cvelbar ......................... $100.00
Matija Plečnik ............................ $100.00
Domen Zabukovec ........................... $ 50.00
Milena Pfeifer ............................ $ 50.00
N.N. — Chicago ............................ $ 50.00
Alojz Hribar .............................. $ 40.00
N.N.— 'Rancho Cordova ..................... $ 27.00
Frank Coffelt ............................. $ 25.00
Frank Kastigar ............................ $ 24.00
Karel Bojc .f>.............................. $ 20.00
V spornih na + Ivana Hočevarja so darovali:
Ani Hočevar—'žena .......................... $100.00
Dr. Max in ltyl6ta Rak ..................... $100.00
Franc Dejak T:............................. $ 50.00
Milko in Dragica Pust ...................... $ 50.00
Milan Zajec ............................... $ 50.00
Vera Žnidaršič ............................ $ 50.00
Skupno us $ 1,086.00
Kanada:
John Matasic .............................. $500.00
Tone Ambrožič ............................... $200.00
Pavla Klemčič ............................. $200.00
Lado Jarc ................................. $150.00
K.	Kastelic (drugič) ...................... $125.00
L.	Dejak .................................. $ 100.00
Martin Sterle ............................. $100.00
N.N. — Toronto ............................ $100.00
Martin Zakrajšek .......................... $100.00
N.N. (?) — Toronto ........................ $100.00
Ferdo Martinčič ........................... $	50.00
F. Kus .................................... $	50.00
E.	Ferkul (drugič) ........................ $	50.00
J. Jaklič ................................. $	50.00
Pavle Štepec — Sudbury .................... $	50.00
Jože Kastelic st........................... $	50.00
Franc Petrič .............................. $	50.00
Anton Gorjup ............................... $	50.00
Frank Staniša ............................. $	50.00
L. Koželj — Quebec ........................ $	50.00
A. Mlakar - B.C............................ $	50.00
Mrs. D. Aucimer — Toronto ................. $	50.00
J. Prezelj ................................ $	50.00
T. Komljanec .............................. $	50.00
Mrs. F. Koritnik — Montreal ............... $	48.00
Valentin Košir ............................ $	40.00
Jože Mihevc ............................... $	40.00
Marija Cvetko ............................. $	30.00
EllieJuršič ............................... $	30.00
F.	Vižintin ............................... $	20.00
J. Hočevar ................................ $	20.00
D. Potočnik ............................... $	10.00
V spomin na + Ivana Hočevarja so darovali:
Florjan Slak ...'.......................... $100.00
Frank Kozina .............................. $	50.00
Ivan Palčič i.............................. $	50.00
V spomin na +3 brate in 6 bratrancev
Anica Kokelj ............................... $ 50.00
Avstrija — Koroška:
Franc Kralj ................................ $ 1 70.00
Skupno kan. $3,033.00
Dragi rojaki!
PrisrčnaJjvala vsem, ki ste nam poslali svoje darove — nekateri že pgpovno — ter tako obogateli obrambni sklad. Vse tiste,^LjSe še niste odzvali, lepo naprošamo, da to storite čimpreje, in tako po svojih močeh podprete podvig, ki bo pred svetovno javnostjo razkril neodpustljivo dejanje angleških »kramarjev« in Titovih rabljev.
Darove lahko pošljete na sledeča naslova:
ZDA — Milan Zajec, 1 5703 School Ave.,
ZDA - Cleveland, OH 441 10
Kanada — Ivan Palčič, 224 Charlotte Street,
Kanada — Hamilton, Ontario, Canada L8K 4V6 V Torontu lahko izročite svoj dar g. Otmarju Mauserju ali g. Stanetu Plešku.
Darovalca, ki je med kanadskimi darovalci označen: N.N. (?) — Toronto, in je izročil na domobranskem banketu v Torontu $ 100 Stanetu Plešku, naprošamo, da istemu javi svoje ime, da ga objavimo v naslednjem seznamu.
IVAN PALČIC
Zastopnik Slovencev za Tolstojev obrambni sklad
Ameriška Domovina je glasilo svobodomislecih Slovencev in Slovenk po vsem svetu
h »Svobodne Slovenije«
Smrt H. Macmiliana, zadnjega angleškega viktorijanca
(Uvodne besede iz časopisa »Svob. Slov.«): Ta članek je avtor spisal že pred enim letom, a mu ga ljubljansko Delo ni hotelo objaviti. Kljub temu, da so dejstva že znana, ga danes priobčujemo, čeprav se z vsemi piščevimi oznakami (npr. »zmagoviti partizani«) ne strinjamo, pa tudi z namenom, da spomnimo naše bralce, da grof Nikolaj Tolstoj potrebuje naše finančne pomoči pri razkrinkavanju odgovornih za vrnitve tisočev ljudi komunističnim krvnikom.
Londonska dopisnica Dela Alja Košak je dala smrti »enega najbolj znamenitih povojnih britanskih premierov« Ha-rolda Macmiliana v Delu (31. 12. 1986) precejšnjo publiciteto. Le ugibamo lahko, ali res samo zato, ker je »imel velike zasluge za zbližanje z Vzhodom«?
Harold Macmillan je po mojem mnenju namreč ena od najusodnejših osebnosti iz bližnje preteklosti Slovencev. V viharnih majskih dnevih leta 1945, ko so po celi Evropi proslavljali konec strahotne morije, so si zmagovalci oziroma »zavezniki«, kakor so se radi poimenovali, začeli deliti ozemlja in ljudi.
Koroško, kamor so se pred zmagujočimi partizani, Rdečo armado in drugimi zgrinjale ogromne množice premagancev, so zasedli Angleži. Vsi so namreč upali, da bodo Angleži, ki so bili neke vrste nevtralci za to območje, z njimi ravnali prizanesljivejše, kot pa vojske in ljudstva, ki so bila z njimi neposredno konfrontira-na. Mislim seveda na poražene Nemce, slovenske domobrance, ustaše, četnike, kozake ter ostale frakcije z jugoslovanskega ozemlja, ki so bežale pred srdom maščevanjem oziroma pred vso maščevalčevo logiko.
Najsrditejše boje so partizani vse do 15. maja bili predvsem z umikajočimi ustaši, ki bi ideološko in številčno pome-njali najhujšo nevarnost pravkar osvobojeni Jugoslaviji. Čeprav je od takrat poteklo že 40 let, pa še vedno ni znano pravo število pobitih in ujetih iz teh zaključnih bojev, ki so znani kot najbolj srditi in predvsem krvavi spopadi na jugoslovanskem ozemlju sploh. Vprašanje je, ali je sploh bilo kdajkoli prej v tako kratkem času zajetih in pokončanih toliko ljudi na ozemlju Jugoslavije.
Dogajanja v zvezi z vračanjem beguncev s Koroškega nazaj v Jugoslavijo so pri nas, kljub nekaterim poskusom razkritja, še *vedno zavita v tančico. Če pregledamo vso tisto pisanje, ki je do sedaj smelo iziti pri nas (polemika v Književnih listih jeseni 1984, nekaj tekstov zgodovinarja Dušana Bibra, Mladinina priloga Zamolčani trenutek zgo-
dovine v lanskoletni 19. številki, kratko pričevanje Zdenka Zavadlava v Borcu išt. 12, 1984, str. 757i pred dvema letoma), potem lahko ugotovimo, da so dogodki tudi v naši publicistiki v grobem že osvetljeni. V zahodni publicistiki so zadeve veliko bolj obdelane.
Delov časnikar Mitja Mer-šol nas je v Sobotni prilogi 6. septembra 1986 pod naslovom »Kozaki, Macmillan in Tolstoy« sramežljivo na kratko informiral, pa čeprav se to Slovencev še kako tiče, kako je Nikolai Tolstoy v svojih knjigah, predvsem v zadnji pod naslovom Minister in pokoli, v katerih poskuša osvetliti, kaj se je poleti 1945 dogajalo na južnem Avstrijskem oziroma Koroškem, obdožil »Harold Macmiliana, češ da je kot britanski parlamentarni minister pri britanskem zavezniškem štabu dal zeleno luč za izročitev izdajalcev jugoslovanskim in sovjetskim oblastem«.
Meršol pač nič ne pove o tem, kar je več ali manj dokazano, vsaj v Veliki Britaniji, da je prav Macmillan kot politični svetovalec oziroma rezi-denčni minister pri zavezniškem glavnem poveljstvu za Sredozemlje, ki je bil nastanjen v Caserti, na nasvet maršala Aleksandra kot vrhovnega poveljnika med drugim poletel 13. maja v Celovec h generalu Keightlvu, kjer se je seznanil z razmerami, ki so vladale takrat na Koroškem.
14. maja je Macmillan s svojo avtoriteto dosegel pri generalu Brianu Robertsonu, ki je bil glavni upravni častnik v zavezniškem poveljstvu v Caserti, da je dal 8. armadi oziroma generalu Keightleyu na Koroškem zapoved, da je treba »vse ugotovljene jugoslovanske državljane, ki so se vdali, in ki so služili v nemških oddelkih, razorožiti ter jih izročiti Titovim silam.« To zapoved je general Keightley v naslednjih dneh rade volje začel udejanjati, saj je s tem sebe in svoje čete razbremenil velikega »bremena«.
Ostaja vprašanje, kakšno vlogo je pri izročitvi odigral maršal Aleksander, kot nadrejeni vsem zgoraj naštetim? Britanci sami so namreč tudi njega osumili.
Znana je Churchillova o-dredba z dne 29. aprila, da Angleži ne bodo vračali nobenih beguncev, in da je to posebej ukazal 3. maja 8. armadi, ki je kasneje ta ukaz spretno prekršila na celi črti ter začela pod pretvezo, da jih pošilja na varno v Italijo, begunce izročati partizanom.
Kakorkoli že, angleški odločilni delež je, vsaj kar se virov tiče, skrbno zakrit, saj krivda pada le na nekatere, ki da so celo stvar svojim nadrejenim prikrili. In prav tu odigrava, kot izgleda, Harold Macmillan odločujočo vlogo.
Sele 4. junija, ko je bilo že vse končano (!), je maršal
Aleksander dal nov odlok, s katerim je razveljavil Macmi-1 lanovo samovoljno ter za evropske razmere grozljivo dovoljenje, na osnovi katerega so angleški vojaki na Koroškem predali na tisoče beguncev nazaj v Jugoslavijo, kjer so bili na različnih mestih, predvsem pa v Kočevskem Rogu, v veliki večini pobiti.
i Zadnje dni decembra 1986 je torej v Sussexu v južni Angliji v visoki starosti 92 let umrl Harold Macmillan, ki je tam v daljnem letu 1945 odigral veliko vlogo v slovenski zgodovini. Danes lahko rečemo, da je poosebljal primer totalnega pragmatika, saj je bil prvak konservativizma na celi črti, pa čeprav bi lahko njegovo zadnje pojavljanje v javnosti v zadnjih letih, ko je začel kritizirati vladno politiko in ko je postal »vest konservativcev«, koga zavedlo. Bil je pač spreten in znan. Vse do svoje smrti ni hotel spregovoriti, vendar so stvari, kar se njegove usode vpletenosti v slovenske zadeve tiče, več ali manj znane!
Ljutomer, 3. jan. 1987
Ivo Žajdels
Partizan
nekoliko drugače
(nadaljevanje s str. 5) važa škofa, zakaj naj bi bil° sram mene?«
Pater Cerar tudi pove, kako so njega klicali na zagovor z3' radi pridiganja po misijonih zakaj je moral presedeti 50 dn' v mariborskih zaporih (str. 135-136). Na prižnici je bil namreč povedal, da nedeljsko delo ne prinaša blagoslova.
Škoda je le, da proti koncu knjige zopet zaide v nejasnost, ki je tako značilna za prva dva dela. Govori o neki ekstazi if o sveti jezi. V resnici je šlo za premišljeno in načrtno uniče* vanje poštenega slovenskega ljudstva.
To je torej moje mnenje 0 tej knjigi, ki ima jasne in neja* sne misli in skuša opravičevati partizansko divjanje v Sloveniji.
Marija Marke*
Kriza v SFRJ se bliža svojemu vrhuncu
(nadaljevanje s str. 51 danes, bi se morda Jugoslavia priključili pod drugačnimi P°' goji (do svoje države pa v tistem času ne bi prišli; IuC*l Čehi in Slovaki so se mora J združiti). Danes je položaj precej drugačen in dosti t’0-' realistično se da govoriti^0 lastni svobodni slvoenski drža vi kot se je pred 70 leti. To, mi zdi, bo edina rešitev za ua slovenski narod: Slovenska dr žava v sklopu Združene Evr^, pe. Na tej zamisli naj bi dela Slovenci doma in v emigrad-L Z božjo pomočjo bomo mor ta cilj dosegli.
Otmar Mauser
Kanadski rojaki I Dopisujte v Amerik0 Domovino!
Prekmurski kotiček
Samostojno društvo Sv. Križ je lepo proslavilo 70-Ietnico svojega obstoja. Prav je, da °b tej priložnosti povemo kaj več iz zelo razgibane Preteklosti tega društva. Ko sem jaz pristopila k temu društvu, je bilo staro malo več k°t deset let. Že na prvi seji je bila velika udeležba članstva, ^se je bilo mlado in živahno. Članarina je bila samo en dolar na mesec za člane od 16 do 40 let. Za ta mesečni ases-Jflent smo bili zavarovani $500.00 smrtnine, za bolniško Podporo en dolar na dan v easu bolezni. Skoraj vsi Prekmurci smo bili pri tem društvu včlanjeni, le nekaj jih Je izostalo zaradi osebnih vzrokov. Vse je takrat klicalo:
^v°ji k svojim!
Pruštvo je bilo ves čas zelo agilno. Vsako leto je prirejalo Panike in veselice. Na pomlad in v jeseni je bila veselica, P°leti pa piknik. Redne mesečne seje so se vršile vedno ob veliki udeležbi. Vse je bilo na nogah in imeli so lepe UsPehe. Vsi so radi pomagali 'n vsem je bilo v čast in zadoščenje, kadar smo Papravili dober dobiček. Parali so in društvo je 'Pančno lepo napredovalo. 0 nam je bilo vsem v ponos.
Pred leti so imeli tudi Poseben odbor za bolnike. Ti ^o morali vsak teden vsakega Ojnika obiskati in podati ocno poročilo o bolnikovem nravstvenem stanju. Ob ^■konočnem času so tudi Srbeli, da je vsak član opravil Sveto spoved. Nikdar niso Prekinili skupnega sv. obhajila I .velikonočnem času. V tem Zlru zaslužijo vso čast in priz-, t'anje.
^edno so skrbeli za dostojen 0greb za vsakega člana. Šteli .p si v dolžnost, da vsak član , aze mrtvemu bratu s nženo čast in spoštovanje, dn	Pr' vse*1 drugih
l^stvih je tudi društvo Sv. Sd'ž rnoralo nekatere stvari 'n etyien't'. Opustilkso veselice |et^„ Pjke. zato so pa povišali
(jQ^^lanarino na $15. Tudi ?v'Ša'r ° Poc*Poro so °PUS,'''>
PiŠko
so pa smrtnino od $500
ta jofj
v«č i ' ^amest0 veselic pa že Č|a et Pogostijo vse svoje bre^stJJ° s kosilom in ce| P ačno zabavo. Letos so $v0j P°vabili vse žene in može č,a P®a članstva, četudi niso *astidruStva- Vsem so postreli Ho	Letos je bilo še poseb-
ti0	Vsi smo uživali prijet-
K^ačo družbo.
_ .ternu, da še tu in tam
5,eVi^lad član pristopi, se * članstva zmanjšuje, ■mamo samo 178
Saj lanov
doSe Leta 1968 je društvo dosg8.0 višek, takrat je ^im° ^ članov. Pravijo, s0a društvo letos 6 članov, vStar'. let. Najstarejša J*r0aHS?m' je Mary Balažič iz let vtew, ki je dočakala 98 ^'chi°tern je Helen Ross, Sarinan’ stara 94 let, Sara o^Ver’ 93 let in Mary S itn ^ *et‘ za druge ne Sdfl ena- Vsem čestitamo k j dŠtVl) vis°kim letom. Vsi pri dim0 Sv. Križa od srca Hetiti:’: . bi naši po starosti Skar' ^*an' al' članice ut 1 *00-letnico.
\	•‘k'L.
'',rsk' količek« i/haja mino
........Več humIi naročnikoN
H f'kd aP l>i moyli oh priliki to
.....	ludi	\ Ameriški
I redn'k.
VINSKA TRGATKV
Tudi letošnja vinska trgatev je bila nepozaben dan, ki bo z velikimi črkami zapisani v zgodovini Prekmurje Social Club. Že zadnjih par let je odbor omenjenega kluba naročil muziko “Vesele Iskre” iz Toronta, Can. Letos sta s temi muzikanti prišla kar dva polna avtobusa veselih gostov. Ne vem, kdo bi mogel te “Vesele Iskre” prekositi v muziki. So res nekaj izrednega, vsi smo občudovali njih spretnost v muziki. Vsem smo tudi hvaležni za njih obisk. Prisrčno nam je bilo se ponovno z njimi sestati in obnoviti staro prijateljstvo ali začeti novo. To združenje je bilo zopet za vse nas prisrčen prijateljskih dogodek. Upamo, da bo lo še raslo iz leta v leto in da nas bo s temi vzgledi posnemal tudi mlajši rod. Vse je bilo zelo veselo in Židane volje kot redko kdaj.
Ti prijatelji iz Kanade so nas tudi prosili, da bi ob tem času radi poromali še k Mariji Pomagaj na ameriško Brezje. V Kanadi je bil tisti ponedeljek zahvalni dan, zato ni bilo sile za nagel povratek. Mi vsi pa smo tudi bili veseli da so lahko malo dalj časa ostali med nami. Tako se je ponovno napolnila cerkvica v Lemontu. Sv. mašo so ob 12. uri opoldne darovali pater Bernardin, ki so nam podali tudi lepo pridigo. Vse to in krasno petje nas je duhovno poživljalo. Ob koncu je še zadonela naša krasna pesem “Marija, nebeška Kraljica in celega sveta Gospa”.
Za kosilo smo se zbrali v Baragovem domu, ki smo ga skoraj vsega napolnili. Molili smo za stolni blagoslov in dobra ter zadostna hrana nam je vsem zelo teknila. Po kosilu je še sledil kratek in primeren program. Predsednik Prekmurje Social Club-a je vse navzoče lepo pozdravil ter povabil k besedi še patra Vendelina in par drugih. Vsi so poudarjali, kaj pomenijo takšni sestanki ali združenja za našo skupnost in narodnost. Ali bi si mogli predstavljati kaj lepšega kot se zbrati pri Mariji Pomagaj na ameriških Brezjah? Marija nas je gotovo bila vesela in nam bo pomagala voditi naš čolnič življenja po pravi poti, da bomo še nadalje ohranjali naš materin jezik in medsebojno prijateljstvo v Ameriki in Kanadi in nas bodo v teh ozirih posnemali tudi drugi.
Vse je hitro minilo in že smo morali ven h križevem potu. Zunaj nas je pozdravilo zlato, toplo sonce. Drevje nad nami je prijetno šumljalo, poneslo našo molitev in pesem daleč naokrog in gotovo tudi pred Vsemogočnega. Vsi smo se zahvaljevali in prosili za več takšnih dnevov.
Po križevem potu smo se ponovno zbrali v Baragovem domu. Pogovarjali smo se in prepevali ter se veselili pozno v noč. Poslovili smo se od kanadskih prijateljev in si voščili na skorajšnjo svidenje. Prekmurje Social Cub se vsem prisrčno zahvaljuje, ki ste na kakršen koli način pripomogli do teh dveh lepih dnevov. Bog plačaj vsem in Bog vas vse živi! Ne bomo pozabili vašega obiska.
!«Vi u'
NAŠI BOLNIKI
Že dolgo časa se nahaja v bolnišnici nam vsem dobro poznana Mary Balažič, nekdanja tajnica društva sv. Križ. Pred kratkim pa je moral v bolnišnico resno bolni Bolti Kelenc. Mary in Martin Gyura pa sta se pred kratkim vrnila iz bolnišnice.
Vse zgoraj omenjene pa tudi druge bolnike priporočamo v toplo molitev.
PREKMURSKI DAN V KANADI
Pravkar smo prejeli novico iz Toronta, Can. da tam pripravljajo prvi Prekmurski dan in sicer v nedeljo, 30. oktobra. To bo v spomin Miklušu Kuzmiču, zaslužnemu prekmurskemu duhovniku ob 250-letnici njegovega rojstva. Mikluš Kuzmič je bil goreč in izvrsten duhovnik. Zvesto je skrbel za svoj narod. Bil je med prvimi, ki je začel pisati slovenske knjige v pravem prekmurskem narečju. Vsestransko je skrbel za vzgojo in pouk za moško in žensko mladino. Vneto se je boril za svoj narod. Oblikoval je tedanjo družbo in dvigal njeno mladino. Boril se je za pravice slovenskega naroda v Prekmurju in pomagal, da je ljudstvo ostalo verno, pošteno in delavno.
Prav je, če počastimo naše velike može, se jih spominjamo in se ravnamo po njih vzgledu. Prisrčno čestitamo torontskim Prekmurcem-Slovencem za tako lepo zamisel. Želimo jim veliko uspeha pri tem krasnem programu. V duhu bomo žnjimi združeni. Če pa bo kdo izmed nas v tistem času v Torontu, pa bo res lepo, če se bo udeležil tega Prekmurskega dneva.
V BLAG SPOMIN
V Ontario, Calif., je v Bogu zaspal 86 let stari Father Franc Horvat. Pogreb je bil iz cerkve Presv. Srca Jezusovega v Etiwanda, Calif. Father Horvat je pred leti postavil to cerkev in ravno tako tudi šolo zraven cerkve, ki jo je imenoval Slomškova šola. Father Horvat je tudi bil sorodnik pomožnega škofa v Mariboru dr. J. Smeja.
Pred kratkim je v Toronto, Can., umrl Theodor Lebar v starosti 76 let Zadnjih 30 let je živel v Torontu, Can, bil je dobro poznan mnogim našim rojakom. Zapušča žalujočo ženo, 12 pridnih otrok, od teh je bil samo eden rojen v Kanadi. Ves čas je v Torontu oskrboval Senior Citizens hišo.
Dragi Teodor, pred dobrim letom smo se srečali v Kanadi. Niti od daleč nismo pričakovali, da Te bo že letos krila kanadska zemlja. Vsem Tvojim dragim naše iskreno sožalje!
Gizeila Hozian
mamoprnEsamamoKamPEK*
KOLEDAR
PRIREDITEV
*i*-4	* »j+r* *&**'-?-* *'*r * *>*£**■*■*
Pi:Ot
NOVEMBER
6.	— Slovensko ameriški
kulturni svet priredi »Slovenski večer« v SND na St. Clair Ave. Počaščen bo sodnik August Prvatel.
12. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert, združen z večerjo in plesom, v SND na Waterloo Rd. Igra Joey Tom-sick orkester.
12.	— Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zv. Igra Tony Klepec orkester.
13.	— Slov. mladinski zbor Kr. 2 SNPJ praznuje 50-letnico s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
20. — Klub graduantov šole
sv. Vida priredi kosilo. Ob
12.30	bo sv. maša v cerkvi, ob
1.30	kosilo v avditoriju.
25. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Zahvalni dan večerjo. Igra Johnny Vadnal orkester.
O, da zmerom bi bil oktober
(nadaljevanje s str 41
V zadnjem kroniškem zapisu sem govoril o dveh dogajanjih, ki bosta kar hkrati, in to je bilo: na misijonsko nedeljo misijonska prireditev njujor-škega krožka za podpiranje slovenskih misijonarjev po svetu, in cerkveno zlatoporoč-no slavje Frančiške in Janeza Ravnikarja.
Naravno oboje je bilo za naše ljudi privlačno, da so tudi na to četrto oktobrsko nedeljo prišli v domačo cerkev in jo zasedli ter zares napolnili dvorano in ostali v njej tudi, ko za mizami ni bilo več prostora zanje. Povzeli so navado ameriških »parties«.
Sklic za ta dan je bil dvojen. Zato je bilo sporazumno vse v dvoje. Postrežba in program. Program zlatoporočencem je bjl družinski. Pela je vnukinja in hčerka Marinka. Še nikdar se ni tako emocionalno in dovršeno zapela Avsenikovo popevko: Slovenija, kje so lepote tvoje«. O veliko jih ima, a najlepša in najsvetejša od vseh nam mora biti — materina beseda! In to Ravnikarjevi otroci, in nekaj njih vnukov, še dobro obvladajo. Od petih otrok so se trije rodili že v Ameriki.
Marinka je lepo podala družinski življenjski oris. Rekla je, da je devetletna začela nastopati v tej dvorani, ki je zanjo postala domovina...
In zares, samo s takšnim čutenjem v srcih in dušah naših mladih bo sv. Ciril na Osmi še ostal slovenski, in za menoj bo še lahko kronist, ki bo pisal o tej cerkvi in o živi'slovenski srenji na Njujorškem...
Tone Osovnik
DECEMBER
4. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 2h pop. Po ^ppcertu večerja in ples. Igra Don Slogar orkester.
4. — Slov. , šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3h pop.
4. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Miklavževanje.
9. — Slovensko ameriški kulturni svet prireja srečanje s škofom Pevcem na seminišču Borromeo.
— 1989 — FEBRUAR
26. — Slov. šola pri Sv. Vidu
postreže s kosilom v farni dvorani. Serviranje od 11.30 do
1.30	pop.
JUNIJ
25. — Piknik ohijske KSKJ
federacije na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, O. Igrajo »Button Box Players«.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1)
Krajnc, članica ABZ št. 169. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Viljema dop. ob
9.30	in od tam p^ppkopališče Lakeview. ^30» n
Louis Krante
Umrl je LoulŠ9Krane (Kra-penc), vdovec po Emmi, roj. Cavdek, oče Edwarda, Stan-leva in Richarda, 7-krat stari oče, 11-krat prastari oče. Pogreb je bil včeraj, 31. okt., iz Želetovega zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovze-te in od tam na pokopališče
Vernih duš. , f
MALI C),GLASI
For Rent >
4 rooms, up. St. Vitus area. Call 431-8998.
, , (81-84)
____ __________. i/_
Hiše barvamo'žtinaj in znotraj. TapecirafHBl1 tWe wallpaper). PopravljBnSB in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444
(x)
For Rent
Maple Hts. Dunham & Rock-side. Two 1 bdrm. apts. Ready to occupy. For more information call 261-4423.
(78-85)
For Rent
Upstairs. 5 rooms. Lake Shore Blvd. Euclid. Near Holy Cross Church. Seniors preferred. 486-7098.
(75-78)
Amerika in Amerikanci
Rev. J.M. Trunk
Klopčič Luka, Rev., je bil rojen dne 4. oktobra 1880 v Železnikih na Gorenjskem. Študiral je v Ljubljani gimnazijo in večino teologije. V Ameriko je prišel s č.g. Soln-cem meseca avgusta 1903, kjer je vstopil v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., in dovršil svoje bogoslovske študije.
Dne 4. aprila 1904 je bil v Marquettu posvečen v mašni-ka. Sest dni pozneje je imel novo mašo v slovenski cerkvi sv. Jožefa v Calumetu, nakar ga je škof imenoval za župnika iste župnije, ki jo vodi še zdaj. Dovršil je ondotno krasno cerkev, ki je zidana iz rezanega kamna.
Knafelc Josip, Rev., je dovršil bogoslovske študije v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn. Zdaj je v kraju St. Antonio, Tex.
Kofalt Marko je javen notar in trgovec v Steeltonu, Pa.
Komp Matija je ugleden rojak v La Salle, 111.
Kompare Josip, Rev., je deloval dolga leta na Primorskem, kjer je bil tudi deželni poslanec. Prišedši v Ameriko je ustanovil slovensko župnijo sv. Družine v Kansas Citvu, Kans. Tam je postavil cerkev, društveno dvorano in kupil župnišče. Začetkom leta 1910 se je podal v St. Louis, Mo., kjer deluje kot župnik hrvaške cerkve sv. Jožefa.
Košmerl Francis S., Rev., D.D., se je rodil dne 22. julija 1864 na Jesenicah na Gorenjskem. V Ameriki je od 1. septembra 1883. Po dovršenih študijah je bil 15. novembra 1890 v St. Paulu, Minn., posvečen. Nato je najprej služil kot duhovni pomočnik pri stolnici v Duluthu, Minn., kjer je leta 1891 ustanovil nemško faro sv. Antona Pad. in jo kot župnik oskrboval do leta 1906. Postavil je lepo cerkev, šolo in župnišče. Spada v škofijo Duluth, a je zadnjih šest let z dovoljenjem svojega škofa odsoten.
Kozjan Mary je učiteljica v Steeltonu, Pa.
Kraker John, Rev., je bil rojen v Semiču na Dolenjskem dne 24. aprila 1875. Ordiniran je bil v Marquettu od škofa Vrtina dne 25. oktobra 1897. Nato je bil kaplan v stolnici v Marquettu do konca aprila
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
1899. Potem je postal župnik in deloval do začetka novembra 1899 v Vukanu, do konca julija 1901 v Bessemeru, do začetka novembra 1904 v Iron Mountainu, do 1. 1908 v Muni-singu, od tedaj pa v kraju Her-mannsville, kjer deluje še zdaj. Vsem tem krajem je pridelje-nih po več ali manj misijonov, ki jih je oskrboval poleg svoje župnije; tako je npr. iz Muni-singa upravljal misijon Wet-more in misijonske postaje Au Train, Dearton in White.
Kral M. je posestnik hotela in ugleden rojak v Jolietu, 111.
Kramaršič S. je javen notar v mestu La Salle, 111.
Lavtižar, Lovrenc, Rev., misijonar, se je rodil dne 11. decembra 1820 v Srednjem Vrhu pri Kranjski gori od preprostih, a pridnih staršev. Sredi veličastne gorske prirode se je razvil v krepkega dečka. Dovršivši gimnazijo v Ljubljani je vstopil 1. 1842 v bogoslovje ter bil dne 3. avgusta 1845 po škofu Wolfu posvečen v mašnika. Služboval je v Treb-njah, domovini Baragovi, od 1. 1851 pa je bil na Dobravi, pri romarski cerkvi; izredno goreče je deloval, da je bil daleč naokoli znan kot »sveti« gospod.
Ko je prišel 1. 1854 škof Baraga iskat pomočnikov za svoj novi vikarijat, se mu je pridružil tudi Lavtižar. Dne 10. maja 1854 seje poslovil od domovine in po 44-dnevni vožnji na jadrnici dne 14. julija 1854 prišel v New York. Do-spevši v Michigan se je v Sault Ste. Marie učil angleščine, nakar ga je Baraga poslal v La Croix k misijonarju Mraku, da se nauči indijanščine.
Spomladi 1855 se je Mrak podal v Eagle Harbor, in »goreči in neutrudljivi Lavtižar«, kakor ga imenuje škofovo letno poročilo, je prevzel sam delo tu kakor na postajah Beaver Island in Middletown. Da Indijance za stalno preskrbi, naprosi oo. frančiškane, naj prevzamejo La Croix, sam pa se poda v težavnejši delokrog Arbre Croche, zdaj Harbor Springs.
Po odhodu misijonskega župnika je Lavtižar sam oskrboval Arbre Croche, Sheboygan in Agaming do sredi leta 1858. Pirc pravi o njegovem delovanju: »Storil je veliko dobrega in si pridobil najlepše hvalevredno spričevalo pobožnosti in mnogih zaslug v čednostih«, ali pesniško:
»Storil je dobrot čez mero, ljubljen, čislan bil močno, z jo razširja! sveto vero, živel sam je prav sveto.«
Med tem je slišal o paganih v Minnesoti, kjer je deloval naš Pirc. Ker so bili Indijanci v Michiganu že izpreobrnjeni, se je ponudil Pircu za pomočnika pri divjih Očipvejcih. Škof Baraga je Lavtižarja le nerad izgubil, a mu končno dovolil, da vstopi v škofijo St. Paul, Minn.
Koncem junija 1858 se poda Lavtižar v Milwaukee, po novi železnici v Prairie du Chien in po Mississippiju v St. Paul, odtod na vozu (stage) v 160 milj oddaljeni Crow Wing, kjer ga je Pirc sprejel »kot božji dar«. Goreča apostola sta takoj pričela z načrti za bodočnost. Odločila sta se za novo postajo sredi paganov ob Rdečem jezeru. Pirc ni imel niti centa, Lavtižarju je k sreči od pota ostalo še 80 dolarjev, s katerimi sta nakupila šotore, živež ter opravo zase in za indijanske vodnike.
Vijugasta pot preko jezer, močvirij in gričev je bila dolga najmanj 200 milj, polna raznovrstnih težav. Vse sta premagala. »V srcu in duhu enih misli,« piše Pirc, »močna in srčna sva 1. avgusta odrinila
med petjem indijanskih pesmi v apostolski ubožnost peš iz Crow Winga izpreobračat Indijance. Po tridnevnem truda-polnem, a veselem potovanju sva prišla do Pijavčjega jezera (Leech Lake), kjer je še nad 1400 divjakov čakalo na klic k sv. veri. Ostala sva pri njih osem dni; pridigovala sva jim zaporedoma in ozdravljala bolnike z mojimi homeopatič-nimi zdravili. Radi so naju poslušali in veliko jih je nama podalo roko, da hočejo sprejeti sv. vero. Njih divjaški poglavarji so nama obetali pomagati, ako bi hotela ostati pri njih in ustanoviti katoliški misijon. Obljubila sva jim to za poznejši čas.«
Potovala sta še 4 dni in 14. avgusta 1858 dospela na Red Lake, kjer sta na Veliko Go-spojnico prvič opravila sv. mašo. Tu sta naletela tudi na nekaj napolindijanskih družin, ki jih je bil pred 20 leti kršil škof Baraga, ki pa niso vedeli ničesar več o veri. Takoj sta jih poučila in se lotila tudi Indijancev, kakor poje Pirc: ...prijazno jih učita drug za drugim dan na dan in molitve jim molila, ki jih moti vsak kristjan.
Tako sta položila temelj novemu misijonu. Čez šest tednov se je Pirc moral vrniti v Crow Wing. Lavtižar se je nastanil pri napol Indijancu Pie-rrish, njegovo kočo uredil za kapelico, poučeval mladino in pridigoval odrastlim. Takoj si je pridobil srca vseh, da se mu je obetal velik uspeh.
Žal, da se je pričeto delo kmalu in žalostno končalo.
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 85 let
Bilo je 3. decembra 1858, ko mu naznanijo, da je onstran zamrznjenega jezera nekaj Indijancev, ki ga želijo videti. Goreči misijonar se takoj poda na pot. Jutro je bilo lepo in mož niti ni slutil, da bi mu utegnila pretiti kaka nevarnost.
Podelivši Indijancem tolažila sv. vere se hoče vrniti po isti poti, dasi se je že zmračilo in se je vreme izpreobrnilo. Na potu ga zasači silen snežen me-tež in neprozorna tema ga obdaja. Vihar minnesotskih planjav mu bije sneg in sodro v obraz, da ne ve več, kam gre. Ker je bil mož le lahko oblečen, mu tavajočemu po jezerski ravnini ozebejo in otrpnejo noge, da ne more več hoditi. Nekaj časa še leze in se plazi po ledu in snegu, končno podleže neznosnemu mrazu.
Kakor sv. Frančišek Ks. je tudi naš Lavtižar umrl siromašen in zapuščen brez vsake vidne tolažbe ob zadnji uri. Umrl je kakor vojak na bojišču. Z njim je ugasnila ena najsvetlejših zvezd na sloven-sko-amerikanskem misijonskem obzorju.
Ko so drugo jutro Indijanci našli zmrznjenega svojega očeta, se jih je lotila globoka žalost. Morda niso vedeli, kaj se pravi zapustiti domovino, odpovedati se vsem udobnostim in oditi k njim v samotne, divje kraje, a slutili so, da so izgubili pastirja, ki jim je želel posvetiti vse življenje.
Takoj sklenejo obvestiti o žalostnem dogodku Pirca, ki nemudoma odredi, da naj se truplo prepelje v Crow Wing. Vrnivši se položijo Indijanci truplo v preprosto rakev, jo denejo na sani, vprežejo tolpo psov in se podajo v mrtvaškem sprevodu 200 milj daleč! O božiču dospejo v Crow Wing.
Za 83-letncga Pirca je bil to hud udarec, a tolažil se je, kakor sam pravi, »da se čista duša pokojnikova sveti v nebesih in od tam prosi za nas slabe misijonarje in naše divjake.« Pogreb se je vršil dne 26. decembra 1858.
»Ne le v njegovem misijonu ob
Rdečem jezeru,« piše Pirc, »so žalovali kristjani in divjaki za svojim ljubim pastirjem, tudi v Crow Wingu je njegov pokop napravil veliko žalovanja med kristjani, ki so še dobro pomnili njegovih lepih pridig pretečenega poletja. Meni pa je njegova nepričakovana izguba nepovračljiva in mi dela najsilnejšo žalost, dasiravnoje srečno umrl; vedno mi bode ostal v živem spominu. Na grob svojega nepozabnega ljubljenca sem postavil bel križ, ki je sicer lesen, a lepo izrezan in blagoslovljen ter z mojimi solzami poškropljeni dokler ne bodem mogel napraviti njegovi časti primernega nagrobnega kamena v vedni spomin svojemu misijonskemu tovarišu.« Za spomenik mu je starček zložil tudi dolg0 pesem, v kateri opisuje njegovo življenje, njegove plemeni^ lastnosti in velike čednosti.
Nameravani nagrobni kamen Lavtižarju ni bil nikok postavljen, in še tisti mali lese‘ ni križ, ki je bil zasajen na njegov grob, da kaže mesto, kjer je bil zvesti vojščak Kristus0v položen k zadnjemu počitkO' je kmalu uničil ogenj. Trava je prerastla sveto gomilo in i1 bila nevarnost, da se za vedn° pozabi. Vedelo je zanjo le nekaj njegovih zvestih prijate Ijev, med njimi škof Jak° Trobec, monsignor Jožef Boi’' in drugi. Ti so često izražali^ Ijo, da bi se svetinje LavtiŽa[ jeve prenesle na kako dost0-1 nejše mesto in da bi se n7*’'
zaznamovalo s primet''
grobnim spomenikom.
Ta želja se jim je napoS^i po 34 letih, uresničila, ko J škof duluthski McGolrick Lavtižarjeve ostanke izkop0 in jih dne 22. septembra 1^ slovesno pokopati na kat° škem pokopališču v Dulut^ Škof Trobec je imel kraS® prepoved. (To prepoved dne 30. septembra 1892 oW, vil list »Northwestern Chr°k cle«.) Tu čakajo zdaj Lavttf^ jevi zemeljski ostanki vstal nja dan.	.d
(Nap. Rev. J. L. Zapl0^1
(Nadaljevanje prihodnji to1* \
ELECT
Elaine J.
Chimo
Democrat JUVENILE COURT JUDGE
TERM COMMENCING 1/2/89
•	Graduate of Notre Dame Academy
•	Graduate of Flora Stone Mather College of CWRU
•	Graduate Cleveland Marshall College of Law
•	18 YEARS OF EXPERIENCE IN THE JUVENILE COURT Probation Officer, Legal Advisor, Referee 1959-1970
•	Private Practice of Law 1970-1980
•	Director of Cuyahoga County Child Support Services 1980 - Present
•	Married to Leo G. Chimo, 2 Sons - Leo & Mark
Endorsed by:
Polish Americans, Inc.
The Cosmopolitan Democratic League Sun Newspapers
AFL-CIO	.c/|
Paid for by Chimo for Judge Committee, Anthony Coo
UAW
22788 Vine Ct, Rocky River, 0.44116