Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domn. XXX. Od sv. Lavrencija smo 8e podali zopet v niesto in sicer na ataroslavni Kapitolinaki hrib, kder stoji cerkva Blaž. dev. Marije — Maria in ara coeli, t. j. Marija na nebeškem altarju. — Do cerkve se dohaja na levi po 124 Rtopnicab iz marmorja, na de8ni pa po prostiani vozni cesti. Cerkev stoji tam, kder je nekdaj atal sloviti tempelj prvega rimskega malika Jupiterja. V njem so vojaško orožje blagoslavjali in v njem so tudi po dokon5ani vojski zmagoviti vojskovodje bogovom zahvalne molitve opravljali. Toda scasom je moral Jupiter 86 pobrati in odstopiti avoje mesto deviaki zmagovavki budobnega zmaja — blaženi Mariji. Pripoveduje ae o tej spreniembi aledeSe: cesar Avgust, za katerega je bil naa Zveli5ar rojen, bil je pri Rimljanih veliko 8poatovan. Zato je atarešin8tvo sklenilo nvrstiti ga med svoje bogove in mu v tempeljnu Jupiterjevem postaviti poseben altar. Že je bilo vse piipravljeno, ko cesar hipoma na nebu zagleda prikazen: devico nepopialjive lepote z detetom v narocju. Ob enem je zaslišal glas: baec ara Filii Dei, t. j. altar sina božjega. Ves začnden ukaže Avgust na prostoru, kder je piikazen videl, sezidati altar z napisom: ara primogeniti dei, t. j. altar prvovojenca božjega. Poznej ae je ondi postavilo svetiš5e na 6aat Devici Mariji z božjim detetom v narocju in staro ime ara coeli se je nanj preneslo. Cerkev samo atejejo med najve5je in uajlepše v Rimu. Razdeljena je v 3 ladje; srednjo nosi 11 stebrov, ki so razli5Di po podobi, debelosti in visokosti; zato se sploh rnisli, da so bili raznim paganakim tempeljnom nckdaj odvzeti. Fravijo, da se je cerkva pozidala za cesarja Konstantina. Napis na 3. stebru na levi strani nam znači, da je nekdaj stal v palači ceaarja Avgusta. Cerkveni obok je bogato pozla6cn, veSjidel z zlatorn, katero so Kristijani v krvavi zmagi pri Lepantu Turkom vzeli 1. 1571. Slavno zmago so verniki pripisovali priproanji Kialjice nebeške, zato so tudi zlati plen njej podarili. V cerkvi stoji na vaakej strani po 11 kapel, altaijev je vseb 28. V levi ladji najdemo že omenjeni altar: Maria in ara coeli. Na Ii5no izdelanih 8 stebrib sc nad altarjem vzdiguje mala kupla. Ves altar je z dragim marmorjem pievle5en in ozaljšan z napisoiu: ara coeli. Za žagredom v zali kapelici je ahranjena 5udodelna podoba deteta Jezusa — il aanto bainbino. — Riraljaui stavijo posebno zaupauje v slovito podobo in jo gore6e caatijo. Poro5a se, da jo je nek brat pri Franoiškanih v Jeruzalemu iz oljkinega Ie8a izrezal, ter je bila poznej v Rim preneaena 1. 1629. Brezbožui francoski republikauci ao 1. 1798 vdrli v Rim in podobo dragega kin6a oropali; še celo zdrobiti ao jo botli, da je nebi bil nek juuašk Rimljan pokon6anja otel in v samostan sv. Kozima skril. Kakih 11 nieaencev poznej so podobo zopet na staro mesto spravili. Vrednost vropanega kinča so cenili na 49.000 cekinov. Najve6je zanpanje do božjega deteta kažejo na snnt zboleli Rimljani. Na8tavek pribodnjič. Smešničar 13. Nek nemškutar v Hočab je po poslednjih volitvah v Mariboru rekel: ko bi bil moj stric za poslanca v deželni zbor izvoljen, bi jaz samega veselja do atropa poskočil. Nek Slovenec pa inu je hitro zavrnol: že mogo5e, 5e bi strop bil v kakem avinjakem blevti!