tASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJCDS1VA ■iiiiTin-iiTnr—iTrTiiiiinmiiiiiM m iinini niiimiiiii i miiii .......... ....... v,,!-- £ »^iMui^is:^ _< - ^'.r-.j' ■■-,:. « Pivi 2.1 Vcenibra 1971 Leto XXIV, št. 50 Cena 0,70 din S seje obeh zborov skupščine občine Razprava o gospodarstvi i ■ if obcini Proti koncu leta so se od- lorniki obeh zborov občinske kupščine Ptuj še enkrat lotili lospodarstva v občini. Po u- lodnem referatu o gospodar- kih gibanjih občine v letoš- ijem letu so pričeli živahno azpravo, iz katere povzema- no nekaj osnovnih misli: Razpravo je pričel odbornik Jiglez, ki je dejal: »Gospodarske težave v ob- ini so vedno bolj prisotne, mi la jim posvečamo premalo po- ornosti. Lahko bi celo rekel, la smo vedno manj pozorni lad temi problemi, kar pa nas jhko privede do hudih posle- lic.« Nadalje je odbornik Brglez ovoril o nesorazmerju med ospodarsko in negospodarsko ejavnostjo, ter poudaril, da e delež bančnih sredstev v beh panogah skoraj enak, Jjub temu, da gospodarstvo lotrebuje večji delež bančnih redstev kot negospodarstvo, btaknil se je tudi raznih Iružbenih služb, ki so po nje- iovem mnenju dovolj močne, »endar premalo storijo. Tu je lislil predvsem davčno in in- pekcijsko službo. Omenil pa e, da se fudi občinske službe remalo zavzemajo za reševa- je gospodarskih problemov. Milan Koren, dipl. inž. agro- omije, je dejal: »Poročilo o ospodarskem gibanju, ki smo a pravkar slišali, bo doku- aent o našem delu.« Nadalje i Milan Koren govoril o raz- tiju živinoreje v občini. V eli občini je samo 13.000 lav, ki so v B-kontroli. Od 5ga jih je v družbenem sek- »rju okrog 4000 in le 9000 jih f v pogodbeni skupnosti. Po- ceni, da še večina krav v ob- ini ni kontroliranih. Poseben foblem v živinorejski proiz- odnji pa je odmiranje telic 5 intenzivno rejo. Analiza remiranih 4531 telic v SRS f pokazala, da je ptujska ob- ina udeležena le z 10 odst., ljub obsežnemu območju in ločni preusmeritvi občine v živinorejo. Nezadovoljiv je obrat črede v družbeni, zlasti pa v zasebni živinoreji. Poleg prizadevanj za zagotovitev stabilizacije na . trgu z živino, bodo morali strokovnjaki po- svetiti večjo pozornost goveji čredi in v večji meri izkori- stiti spodbudo republiškega sklada za živinorejo. Milan Koren je omenil tudi neodgovornost nekaterih kme- tov, ki ne zagotavljajo vseh pogojev, ki so potrebni za u- veljavljanje regresa, ki ga po- deljuje republiški sklad za re- zerve. Mnogi kmetje ne do- stavljajo raznih potrdil,' ki so za to potrebna. Zato je nujno potrebno, da bo svet za kme- tijstvo čim prej zagotovil de- lovanje strokovnih služb, se- veda ob sodelovanju kmetov. Nedvomno pa se v občini vse bolj pojavlja razdroblje- nost kmetijstva, kar v veliki meri povzroča, da ne moremo nastopiti na tržišču enotno in ne moremo konkurirati dru- gim tržnim partnerjem. Manj- ka nam tudi lastne predelo- valne industrije, nedvomno pa so še nekateri nečisti računi s tistimi gospodarskimi organi- zacijami, ki do sedaj še niso predložile stabilizacijskih pro- gramov, kljub zahtevi občin- skih služb. Takih organizacij pa je v občini kar sedem. Vse to so torej ugotovitve, ki v precejšnji meri vplivajo na razvoj ptujskega gospodar- stva in prek katerih ne smejo odgovorne službe občinske skupščine. Janko Znidarič je primerjal razvoj ptujskega gospodarstva z razvojem gospodarstva v so- sednjih občinah, kjer je na- predek vse bolj opazen. Ome- nil je, da se v ptujskem go- spodarstvu pojavljajo nekate- re trmaste glave, ki hočejo gospodariti po svoje, seveda na njihovo trmoglavljenje ob- čut" celotna družba V družbe- nih službah se pojavlja vedno več samovolje, neodgovornosti in nedi.^cipliniranosti. Dotak- nil se je tudi vprašanja odmi- ranja telic in deial. da smo bili pri izbiri plemenskih te- lic in dodelievanju regresa preveč strogi. Z^to marsika- teri kmet ni privezal telice čeprav bi bila verietno nekoč dobra plemenska ktgva Ni važno im^ kmet o telici vsa mogoča potrdila ali ne. važno ie. da io priveze O njeni kvaliteti in produktiv- nosti lahko razpr?vliamo .iiele potem, ko vemo nekaj več o njeni sposobnosti. Anton Purg, načelnik od- delka za analize in finance skupščine občine Ptuj, je de- jal, da je gospodarstvenikom težko delati v sedanjih pogo- jih in načelih gospodarskih ir negospodarskih dejavnosti. Nedvomno je potrebno vlagati več sredstev v gospodarstvo, kljub temu pa ne smemo za- postavljati negospodarstva, ki ima prav tako velike zasluge v razvoju občine. Omeniti ve- lja vsaj nekatere od investicij, v katere je vlagala svoja sred- stva negospodarska dejavnost: prizidek bolnišnice, ki je še v izgradnji, gradnja nove šole v Podlehniku, kjer še ni po- ravnanih 100 starih milijonov dinarjev, gradnja nove šole v Gorišnici. ki ie v zaostanku za dva meseca, investicije za otroški vrtec in pa 600 milj. starih din za gradnjo doma upokojencev. Pri vseh teh in- vesticijah deluje tudi republi- ka s svojo konkretno gospo- darsko pomočjo. Skrbeti pa je treba za to, da bodo sredstva iz republike pritekala v obči- no po pravi finančni logiki. Težko pa si je zamisliti na- daljnji razvoj gospodarstva in industrije, če bomo odstopali od socialnih načel in ekonom- ske bančne logike. Nadalje je Anton Purg go- voril o stabilizacijskih progra- mih, ki so bili za mnoga pod- jetja veliko breme, saj so jih smatrali le za odvečno admi- nistrativno delo. To je še en dokaz, kako nekateri gledajo na napredek in razvoj indu- strije in gospodarstva v ob- čini. Mnogi odborniki so se tudi spraševali, zakaj se ptujska banka ne bi povezala z mari- borsko. ker bi tako ostalo več kapitala v vzhodni Sloveniji. Načelnik oddelka za analize in finance je odgovoril tudi na to vprašanje in dejal, da se večina sredstev, ki jih je dodelila republika za pomoč manj razvitih območij, nahaja v ljubljanski banki in zato bi bilo nesmiselno in negospo- darsko odkloniti tako sodelo- vanje Zraven tega pa je Ljubljanska banka spiejela sklep, da bo ''idvrijala del sred- stev manj ra/vita območja m še pose!>ei več .sredstev s.? razvoj krnetijstva Dejstvo p;; je. da se ho ptuiska b^nk^ motala ? nekom pove/ati kaj- ti sredstva, s k?terimi razpo- laga so .še 7.dT'iei* premala '■e hoče kriti vse potrebe našega gospodarstva. Anton Žagar, podpredsednik občine, je omenil tudi sodelo- vanje med mariborsko in ptuj- sko občino, o katerem so ne- davno razpravljali predstav- niki obeh občin. Dejal pa je tudi, da se z mariborsko ban- ko dogaja isto kot s ptujsko, saj se bo morala tudi maribor- ska povezati z neko močnejšo, ne vidijo pa najboljše rešitve v povezavi z ljubljansko ban- ko. Tudi v nadaljnih razpravah je bilo izrečenih nekaj zelo ostrih besed na račun neodgo- vornosti nekaterih do ptuj- skega gospodarstva in indu- strije. Diskutanti so nanizali vrsto problemov, ki so že pri- sotni ali pa bodo sledili kot posledica neodgovornosti po- sameznika ali pa družbe do določenih gospodarskih vpra- šanj. -mn- VREME do nedelje, 2. jan. 1972. Prvi krajec bo v sobo- to, 25. dec., ob 2 35. Napoved: snežne pada- vine in vetrovno bo, V '^rugi polovici prihodnje- ga tedna bo ob južnem vremenu spremenljivo Vreme: dež m sneg Alojz Cestnik Prva seja novoizvoljene OK ZKS Ptuj v ponedeljek, 20. decembra, je bila v prostorih Narodnega doma v Ptuju prva redna se- ja novo izvoljene občinske konference ZKS Ptuj. Sejo je vodil Alojz Gojčič. Kot častna člana sta se seje udeležila tu- di Lojzka Stropnikova in A- lojz Briški, oba člana republi- ške konference Zveze komu- nistov. Sekretar OK ZKS Ptuj je podal uvodni referat o nalo- gah članov občinske konferen- ce. v katerem se je dotaknil tudi zadnjih političnih dogod- kov v Jugoslaviji i.i poudaril, da nekatere osnovne organi- zacije zahtevajo večje infor- macije o političnih dogodkih doma in v svetu. Zato bo mo- rala posvečati občinska kon- ferenca ZKS Ptuj več pozor- nosti informiraniu svojega članstva. Po uvodnem referatu Fran- ca Tetičkoviča se je pričela živahna razprava. Na seji so izvolili tudi nov komite občinske konference ZKS Ptuj, katerega člani so; Franc Tetičkovič, ki je ponov- no izvoljen za sekretarja, zn člane pa Janko Bezjak. Jožica Carman, dr. Marko Demšar, Cvetko Doplihar, Jože Fridl, Skivko Gajšek. Alojz Gojčič, Franc Lačen, Stanko Lepej, Franc Tomanič. Ludvik Turin, Janko Vičar, Ivan Vidic, Mar- jan Vršeč, Franc Zadravec in Karel Zmavc. Podrobneje b^omo o seji po- ročali v prihodnji številki Te- dnika M Novina Gospodarska gibanja v ptujski občini ¥ ladnjem Po dosedanjih ocenah go- spodarskih gibanj in že napo- vedanih gospodarskih ukrepih, predvsem tistih, ki naj bi pri- pomogli k izboljšanju likvid- nosti in uskladitvi cen, je pri- čakovati, da bo ob koncu le- ta dosežen naslednji ekonom- slti uspeh: Industrijska proizvodnja je skozi vse leto za 4 od.st. večja kot lani Kljub temu. da je bila v smernicah ekonom=;ke ,.o!-:tikp /a 19"1 leto predvi- dena G-odst porast iniustrije. bo po predvidevppjih in na- povedih gospodarskih organi- zacij realiziran le o-odst po- r:ist Pomeni, da ^e rast indu- str'j?ke proizvodnje tudi v zadnjih treh mesecih letošnje- ga leta ne bo bistveno spre- menila. Letošnja suša je pripomogla, da v kmetijski proizvodnji ne bo dosežen porast proizvodnje v primerjavi z lanskim letom. Nekaterih kmetijskih pridel- kov, predvsem krmnih rast- lin, je bilo zaradi suše nepri- merno manj, kot je bilo pri- čakovati. Prodaja v trgovini na debe- lo in drobno bo po predvide- vanju presegla lanski obseg za okrog. .30 do 35 odst. To pa predvsem zaradi povečanja cen in večjega grosističnega prometa. Kljub temu pa je bila v tem mesecu zabeležena manjša prodaja. Življenjski stroški, cene sto- ritev in proizvodov so bili le- tos v močnem porastu. Obsta- jali so tudi določeni pritiski (Nadaljevanje na 2. strani) 2 tednik — Četrtek, 23. decembra cestni priključek STANKO SITAR — občinski odbornik je skupščini občine postavil, med drugim, tudi na- rlednji vprašanji: Kako bo ure- jen priključek nove ceste Kra- pina — Ptuj, ki bo po seda- njih načrtih p>otekal tik ob šolskem poslopju in zakaj gra- ditelji ne uredijo začasnega obvoza, ki je vse prej kot ce- sta? Na vprašanje odbornika je odgovoril DUSAN SUHADOL- NIK — diplomirani inženir a- gronomije: »Za ureditev cestnega pri- ključka v Hajdini je odgovo- ren republiški sekretariat za urbanizem in dvomim, da lah- ko občinska skupščina Ptuj spremeni njen načrt. Ze v za- četku gradnje oziroma trasi- ranja nove ceste, so bile v kra- jevnih skupnostih, skozi ka- tere poteka nova trasa, raz- prave o novi cesti. Takrat so bili navzoči tudi predstavni- ki l^rajevne skupno!?ti Hajdina in takrat nihče ni bil proti sedanji trasi. Sele letos je za- čela osnovna šola v Hajdini delati pritisk in hoče drugač- no rešitev. Mislim pa, da spre- memba sedanjega načrta ni mogoča, ker bi bila vezana z velikim! finančnimi stroški. Rešitev je verjetno samo ena in to je: preurediti vhod v šo- lo, da bi tako zavarovali otro- ke pred velikim prometom, katerega si lahko na novi ce- sti obetamo.« Po odgovoru inž. Suhadol- nika se je na seji občinske skupščine pričela živahna raz- prava iz katere povzemamo le nekaj najbistvenejših stvari: JAKOB KNEZ, se je v raz- pravi dotaknil hrupa, ki ga bo povzročal težki promet in po- gojev v katerem bodo morali delati učitelji in pogojev, v katerih bodo morali učenci aktivno sodelovati pri pouku. Menil je tudi, da je treba traso nujno spremeniti, sicer se lahko taka lahkomiš- Ijenost še krvavo maščuje. O- troci bodo namreč vedno iz- postavljeni hudemu prometu In le-ta bo terjal marsikatero »edolžno otroško življenje. V akcijo je treba stopiti sedaj, dokler je še čas. ANTON 2AGAR — pod- predsednik občinske skupščine in član republiškega cestnega sklada je nato omenil tri va- riante, ki «0 bile prvotno pred- videne in dejal, da so se repu- bliški organi zavzeli za to va- rianto, ki je trenutno najpri- kladnejša. Vendar dokončne rešitve še ni, ker za prihod- njih petnajst let še ni plani- rano nadaljevanje izgradnje ceste Krapina — Maribor. Pri- čakovati pa je^ da bo sedanja trasa ostala veljavna, ker se »pri vrhu« ne brigajo preveč za to cesto. Anton 2agar je tudi menil, da občinska skup- ščina ni piistojna za reševa- nje tega problema. DANILO MASTEN — posla- nec zvezne skupščine, je me- nil, da občinska skupščina mo- ra vztrajati na svojih stali- ščih in da jih mora posredo- vati višjim in zato odgovornim forumom, kajti brez vztrajno- sti ne moremo doseči ničesar. Odborniki občinske skupšči- ne so sprejeli tudi sklep, da se morajo sklicati vsi odgovor- ni iz republiškega cestnega sklada in na kraju samem naj- ti drugo in botjš« rešitev za novo traso ceste. Veliko ogorčenje so odbor- niki izrazili tudi na<3 začasnim obvozom v Hajdini. Kljub te- mu, da gre prek njega ves težki in lahki promet proti Slovenski Bistrici — Celju in Majšperku, se nihče ne spom- ni, da bi ta obvoz začasno u- redil in tudi vzdrževal. Gorje namreč tistemu, ki si upa v slabem vremenu z avtomobi- lom po tej cesti na kateri je že bilo zaradi neurejenosti ce- stišča nekaj prometnih ne- sreč. M. Novina Vse prej kot cesta lahko imenujemo obvoz na Hajdini, za katerega se nihče ne zmeni pa čeprav do gramoznice ni da- leč. Jutri seja SO Slovenska Bistrica Na jutrišnji seji skupščine občine Slovenska Bistrica bo- do odborniki obeh zborov naj- prej spregovorili o analizi po- slovnega uspeha delovnih or- ganizacij za obdobje januar- september 1971. kar bo seveda osrednja točka seje. Iz pro- grama lahko razberemo, da bodo v nadaljevanju podana poročila svetov za družbeni plan In finance, sveta za zdravstvo in socialno varstvo, sveta za kmetijstvo in gozdar- stvo ter poročilo komisije za volitve in imenovanja. Kot navadno, bodo ob koncu vpra- šanja odbornikov. -d Novoletna čestitka — prispevek za b<^nišnico Komite občinske konference ZKS Ptuj je na seji dne 16. decembra sklenil, da letos ne bo pošiljal novoletnih čestitk. Denar, ki bi bil porabljen za te čestitke, bodo nakazali v sklad za dograditev kirurgič- nega oddelka splošne bolnišni- ce dr. Jožeta Potrča v Ptuju. Priporočajo tudi drugim družbenopolitičnim organizaci- jam, da jih posnemajo. F. F. KOUKO sa JASimrn v BiSTRiŠK, OEčrNf? Iz informacije SDK je raz- vidno, da so imeli v letošnjih devetih mesecih med delovni- mi organizacijami v občini Slovenska Bistrica najvišje po- prečne osebne dohodke zapo- sleni v veterinarski postaji, in sicer 2259 dinarjev. V najbolj kritičnem položaju je obrtno tapetništvo in sedlarstvo iz Oplotnice, kjer so poprečni osebni dohodki v devetih me- secih letošnjega leta nižji od lanskih. Poprečni dohodek zna- ša letos 610 dinarjev, medtem ko je lani 653 dinarjev. Zmanj- šanje je zabeleženo tudi pri gradbenem podjetju Remont, Makole, kjer so bili poprečni dohodki le 879 din. Za primer- javo naj povemo, da je grad- beno podjetje Granit zabele- žilo precejšnje povečanje, saj so zaposleni v tem podjetju prejeli poprečno 1338 din, pri gradbenem servisu v Sloven- ski Bistrici pa 1163 (lani 875 din). V nekaterih drugih de- lovnih organizacijah so prečni osebni dohodki de^ mesecev k-tošnjcga leta slednji: Impol 1528, opekj Pragersko 1513, tovarna | 1320 (povečanje je občutno, so v istem obdobju lani ] jeli le 885 din), KKKZ i Monter, Poljčane 1479, »ii Planina« 834, EMMI 1659, ' zarstvo, Sp. Pol.skava i EMI, Poljčane 17^ stano^vj, sko podjetje — po izračj, podjetja 1681, po obrazcu i j slovni uspeh« pa 1974 dinai, Komunalne podjetje Slo» ska Bistrica 1393, Stekla' 1449, Lip, obrat Oplotnica l" Lip, obrat Slovenska Bist;. 1485, Lip, obrat Poljčane 1' Koloniale — enota Plai 1457, enota — leto\'išče !' tenberg 1135, enota Polj^' 1355, GG — obrata v Sloi' ski Bistrici in Oplotnici ' in Intes, pekarna v Slov«i' Bistrici ter Poljčanah 1323 ■ nar jev. Gospodarska gitianfa v ptujski olicltii v zacffi|e«ii trimesečju (Nadaljevanje s 1. strani) na nadaljnje večanje cen in je bilo zato ob koncu leta pričakovati še veliko večje ce- ne in življenjske stroške. To pa je preprečil zvezni izvršni svet s sklepom o maksimira- nju cen za vse izdelke in sto- ritve, kar pomeni, da se sto- ritve in izdelki ne morejo po- dražiti nad raven z dne 26. novembra letos, ko je bil spre- jet sklep o zamrznitvi cen vseh izdelkov in storitev. Gle- de na to, da so v oktobru in novembru cene še naraščale, je pričakovati, da bodo ob koncu leta življenjski stroški nekoliko višji, kot so bili v prvih devetih mesecih letos. Zaradi slabih vremenskih razmer se bodo investicijska gibanja v za-dnjih treh mese- cih letos nekoliko zmanjšala. Vendar se zaradi tega investi- cijska potrošnja ne bo bistve- no spremenila. Pričakovati je, da se bo investicijska potroš- nja povečala za okrog 30 do 35 odst. v primerjavi z lanskim letom, delno zaradi višjih cen gradbenega materiala, delno pa zaradi večjega fizičnega obsega gradbenih del. Zaradi sezonskega značaja nekaterih gospodarskih orga- nizacij se bo zaposlenost v zimskih mesecih zmanjšala. V negospodarski dejavnosti pa ni pričakovati večjih novih za- poslitev. Kljub temu se je število zaposlenih povečalo za okrbte' 3 do 4 odst. v primer- javi s prejšnjimi leti. Osebni dohodki so letos hi- tro naraščali. Prve mesece so presegali lansko višino za 20 odst., vendar so se pozneje zmanjšali na 18 odst. Po iz- plačilih v septembru so zna- šali v poprečju 1428 dinarjev. S tem so osebni dohodki v le- tošnjem prvem devetmesečju za 218 diaarjev višji kot lani v istem obdobju, Največj« banje osebnih dohodkov nastane ob koncu leta in i ni mogoče natančneje napo dati, kako se bodo gibali koncu leta. Pričakovati pa da bodo višji kot so bili zi tani v smernicah ekonom politike. Nedvomno je treba stre«! za tem, da se bb čim I zmanjšala nelikvidnost p1 skega gospodarstva. Zato s( sprejeti določeni gospoda ukrepi. V pripravah pa ukrepi regulativnega znafi ki so usmerjeni v spreme« sistematskih rešitev. Med ' membnejše ukrepe, ki so ' v zadnjem času že uvelja"^ ni, spadajo: — zakon o evidentiranju vernosti določenih upora! kov družbenih sredstev ii načinu njihove uporabe, katerem so morali vsi upoi niki družbenih sredstev ( dentirati v^se zapadle, toda 15. novembra neporavnane veznosti. Do 10. decembra so morali izdelati izpla< seznam in ga predložiti sli družbenega knjigovodis Dolžniki iz negospodarskih javnosti pa morajo do kf leta najti potrebna sredstv poravnavo zapadlih obve: sti. — zakon o službi družbi ga knjigovodstva predvi< uvedbo multilateralne kom] zacije, ki jo bo ta služba rala izvesti od časa do I najmanj pa dvakrat na le Zaostreni so tudi pret glede zagotavljanja likvi< sti poslovnih bank. Prič vati je, da se bo rezultat < Ijavljanja že obstoječih p pisov pokazal že v prihod mesecih, seveda ob sode! nju vseh samoupravnih n cev gospodi!rjenja z driižt mi sredstvi. NIK — Četrtek, 23. decembra J971 c;tt? a v i ;nko Roter: ■ ■ B B I religija v nekaj kratkih ko- itntarjih »t mogoie po- edati pran vsega o temi icialistična družba in iligija, kakor je njen lavni naslov. Zato bom bral samo nekatera prašanja, nekatere vi- ike, ki se zde meni o- jbno pomembni zato, a bi prek njih spozrui- ttli položaj religije v ocialistični družbi, nje- .0 vlogo in seveda tudi dnos socialistične druS- le do religije. Po sve- ovno7.azorskem prepri- anju sem marksist in :amunist, torej ne ve- ujem v boga in mi vera lanj kot človeku ni po- rebna.^ To pa seveda ne mmeni, da bom prostor t časopisu, ki mi je na tazpolago, uporabil za nopagando proti religiji, jeri C boga ali proti čer- mi. Mislim^ da v radij- kih ali televizijskih frogramih ali tisku ni nesta niti propagandi v »rtd religiji ali propa- lindi zoper »jo. Poa-ku- il bom pisati o veri v tesa i« o cevkvi tako, ta ne bom govoril »iti ^roti njima niti zanju, Air mi bo to uspelo? Hvaležen vem bom za va~ le mnenje,, hvaležen za Mtše kritične pripombe ali t^obravanfe. (Nadaljevanje in konec) fRETJI razlog za to, da se fso vnemo odločam za dia- Imed marksisti in kristjan., jev celotni sedanji člove- i situaciji. Napetosti, hojJ TOka na robu vojne, j;ro<- ^ samomora celokupnega iveštva, ki izvira iz možao- atomske vojne, milijoni ;nih, ki vsak dan umirajo v iličnih delih sveta, revščina, obstaja poleg bogastva in ' drugo, kar običajno im?- K-mo velike dileme sodii"- P človeštva, vse to zahtt-vs 'i»žen človeški napor, skup- opredelitev vseh. brez oži- na vero, svetovni na^or in 'go, da bi človeštvo uspelo, ^osrčni svetovnonazorski Smatlzem, ki zaničuje in fiižuje drugačemislečega. sovraštvo med ljudi, ki že tako teže .-trui^r sartob- težave in more In če ra/n- no markiizefn kot o.iort '^Ini iistejn, ki .ne vr/traja tem, da je le v markji/.nu re.snica. da so edino tijar- ^'ični odgovori na žlvijenj- vprašanja 3d'r.o pravilni 'esnični odgovor;, potom je ' v samem bistvu m-irksiz- velika sporskt, vodoinstaUtterske in elektroinstalaterske stroke. Obe gradbeni podjetji sta za- interesirani za večje gradnje in se v zasebno gradnjo veči- noma ne spuščata. Njihovi de- lavci pa v popoldanskem času ob sobotah, nedeljah in praz- nikih šnšmarijo in to celo pod nadzorstvom tehničnega oseb- ja. Graditelji si dobijo za delo ŠLišmarje, saj ti v mnogih pri- merih svoje storitve zaraču- najo ceneje kot obrtniki. V. ilustracijo samo primer, da znašajo stroški izdelave hišne fasade, če je delo opravilo podjetje, 80.000 dinarjev, med- tem ko računajo posamezni šušmarji za isto delo ca. 2000 dinarjev Kot druge vrste šusmarstva navaja služba za upravno pra- vne zadeve še traktoriste ozi- roma priv.^tne lastnike trak- torjev ter razne druge oblike |)ostranskega, toda nezakotiitc- ga ziislužkarstva. -mn- i c;TP A M tednik — Četrtek, 23. decembra ij;, Kdaj bo p.a 'jrsti adaptacija šolskega |:'0sf0|>ia y Skorbi Osnovna šola Hajdina je nuino potrof.na sanacije, sicer obsto- ji možnost, da bo zidovje i.-./padlo. Na nedavni seji obeh zborov občinske skupščine Ptuj je od- bornik STANKO SITAR iz Hajdine postavil vprašanje, kdaj bo prišla na vrsto adap- tacija šolskega poslopja v Skorbi? Na vprašanje je odborniku odgovoril ANTON PURG — načelnik oddelka za analize in finance pri skupščini občine Ptuj. Po predračunu bi šola rabila za ureditev strehe, ki je že po- polnoma dotrajala 80 000 di- narjev. Zraven tega pa so po- trebna še posebna sredstva za ureditev sanitarij. Osnovna šola je zato zaprosila krajev- no skupnost Hajdina za do- delitev del sredstev iz krajev- nega samoprispevka. Ta sred- stva pa bodo v krajevno skup- nost pritekala pet let in so bi- la namenjena pretežno za gra- ditev in popravilo krajevnih ter vaških cest, mostov in jar- kov, javne razsvetljave in drugih vaških potreb. Le del sredstev (30 odst.) je krajevna skupnost namenila za sofinan- siranje pri adaptaciji šole in za drugo kulturno prosvetno dejavnost. Krajevna skupnost je že za- gotovila 20 odst. omenjenih sredstev za popravilo šole. vendar na dobo pet let. kar pomeni, da bi tako zbrana sredstva zadostovala za po- pravilo strehe in to šele po petih letih. Ker je popravilo šole nujno, je uprava šole zaprosila za de- narna sredstva tudi skupščino občine Ptuj, katera je skleni- la s Temeljno izobraževalno skiinnostjo Ptuj kreditno po- godbo. s katero najema ob- čina kredit iz amortizacijskih sredstev (80 000 dinarjev), za obncvo o.^^novne šole v Hajdi- ni Do realizacije sredstev pa žal ni prišlo, ker sredstva kra- jevnega samoprispevka, kot tudi sredstva iz lastne udelež- be šole še niso likvidna in ker ni mogoče pristopiti k sana- ciji šolske zgradbe med šol- skim poukom in ne pozimi. Osnovna šola Hr,idina je za- prosila za premostitveni kre- dit tudi ptujsko banko, ven- dar ji ie le-ta prošnjo zavrni- la Zato je Trenutno vprašlji- vo tudi koriščenje občinske u- deJežbe. ker ne pokriva pred- računske vrednosti namerava- nih del. Občina Ptuj in Temeljna izobraževalna skupnost sta že leta 1969 sprejeli program za adaptacije osnovnih šol. po ka- teiem je bila hajdinska osnov- na šola na vrsti šele leta 1973. Ta adaptacija bi /.ajela: cen- tralno kurjavo, vodovod, par- ketna tla v vseh prostorih, pleskarska dela v notranjosti zgradbe, nove sanitarije ter obnovo strehe in fasade, Pred- računskn vrednost teh del je bila 400 000 dinarjev, ki naj bi jih enakomerno zagotovi- li; TemeJjna izobraževalna skupnost. Republiška izobia- ževalna skupnost, krajevna aKupnost in občine. Kljub temu, da sta občina in Temeljna izobra.'cvalna skup- nost v zadnjem času daial: precej sredstev za obnovo oo- tr5)]anih šolskih po.slopij. bo treba s to akcijo še nariaiie- vtitj čeprav so uvedeni začas- ni omejitveni ukrepi Reali- zacijo novogradenj bo podpi- rala SR Slovenija, med tem, ko bo potrebno popravila ž-giadb finansirati iz kombini- ranih lokalnih sredstev. Kljub vsem težavam, ki so predvbern finančnega karak- terja, pa so odborniki občin- ske skupščine Ptuj sprejeli sklep, da se mora v počitni- cah popraviti streha in nado- mestiti kritina tako, da bo stavba zavarovani pred vre- menskimi neprilikami in pro- padanjem. Vsa ostala popravi- la zgradbe pa se naj vodijo po pjcnu. ki bo določen v per- spektivnem programu gospo- .darskcga in družboi.ega raz- voja občine Ptuj M Novina TOVARNA »JOŽE KERENCIČ« Skupna industrijska projj vodnja na področju ormoši, občine glede na fizični obse| je bila v obdobju januar, september 1971 za enajst oj stotkov večja kot v enaltf) času lanskega leta. Na takjj skupno rast je imela najve; vpliv proizvodnja v tovai; plastičnih in kovinskih izdj kov »Jože Kerenčič«, ki je svojimi investicijskimi nali< bami letos uspela realizitj dobršen del planirane proj vodnje. Poleg tovarne »Jože Kerei čič« je zelo ugodne rezult;] dosegla ormoška žaga, delci|i na enota Marlesa. V OiHOSKi OBČINI Odborniki obeh zborov or- moške občinske skupščine raz- pravljajo na današnji seji tu- di o poročilu učno vzgojnega dela osnovnih šol na področju občine Ormož v šolskem le- tu 1970 71. Iz poročila, ki ga je za sejo pripravil pedagoški svetovalec Stcme Stanič povzemamo, da število učencev na ormoških osnovnih šolah stalno pada. Tako je bilo v šolskem letu 1968 69 na šolah 3008 učencev, medtem ko jih je v obravna- vanem šolskem letu bilo 2841. Se pravi, da se je v dveh le- tih število zmanjšalo za 167 ali poprečno 83 učencev letno, Pri tem znižanju števila učen- cev gre prav gotovo nekaj na račun ustanovitve posebne šo- le, ki je pričela z delom 1909. leta. v zadnjih dveh letih se šte- vilo oddelkov ni bistveno spre- menilo. saj se je povečalo za en oddelek v posameznem oddelku je poprečno 26 učen- cev, kar je primerno. Na po- sameznih šolah je sicer precej oddelkov z nad 30 učenci, vendar pa to število v popreč- ju zmanjšujejo osnovne šole Hum, Kog in Runče, kjer je število učencev na posameznih oddelkih znatno nižje, ORGANIZACIJSKA IN KADROVSKA STRUKTURA Organizacijska struktura šol na področju občine Ormož je že nekaj let enaka, kar priča 0 pravilni razvrstitvi osnovnih šol glede, na teritorialni obseg in razvitost občine, oddaljeno- sti posameznih šol. prometni! zvez in naseljenosti. Na področju občine so tri matične šole s petimi podruž- nicami in dve samostojni šoli. v bodoče so vprašljivi samo- stojni oddelki na Ilumu in Kogu, če bo število novincev še naprej padalo. Kadrovska struktura je bila na razredni stopnji kar v re- du Poučevali so štirje pred- metni učitelji. 71 učiteliev ir. 1 nekvalificiran učitelj Ne pi edmctnj stopnji le stanje ne- koliko slabše Glede na iz- obrazbo so poučevali 3 profe- sorji, 16 predmetnih učiteljev in strokovni učitelj, kar je skupaj 20 učnih moči. Nekva- lificiranih je bilo na predmet- ni stopnji 24, honorarno pa je poučevalo 38 učiteljev, skupaj 62. Iz povedanega sledi, da je na predmetni stopnji v šol- skem letu 1970 71 poučevalo 82 učnih moči in od tega več kot '/4 nekvalificiranih. Od vseh učiteljev jih na pedagoški aka- demiji študira 21, od tega na predmetni stopnji le 5. Kadrovska struktura bo tudi v prihodnjih letih slaba, ker se na številne razpise učitelji skoraj ne "Javljajo. Strokovna zasedba je že v letošnjem šol- skem letu slabša, ker so trije kvalificirani učitelji odšli na druga delovna mesta izven ob- čine. uCni uspeh Analiza primerjave učnih uspehov ormoških osnovnih šol v času zadnjih treh let nam pove, da se je učni uspeh v navedenem obdobju izboljšal za 8,8 odstotka. Tako je zna- šal v šolskem letu 1968 69 85,6 odstotka, naslednje leto 86,9 odstotka in v šolskem letu 1970 71 že 94.4 odstotka. To je zelo lep napredek. Ce aplici- ramo 8,8-odstotno povečanje učnega uspeha na učence izve- mo. da je v preteklem obdob- ju izdelalo osnovno šolo 250 učencev več kot v prejšnjih obdobjih. Tako povečanje uč- nih uspehov bo gotovo zelo ugodno vplivalo na zmanjšanje velikega osipa v prejšnjih le- tih. Osip je postal v zadr,j letih osrednji slovenski šoii problem. Priznanje za tak naprco gre predvsem ravnateljem pedagoškim vodjem posami nih šol ter prizadevnosti c katerih učiteljev, ki so vp: šanje učnih uspehov resno odgovorno obravnavali v jih kolektivih in ga tudi I posamezniki s polno odgov« nostjo reševali. Učni uspeh pa je v vei meri odvisen tudi od uredit šol in šolskih prostorov, 1 kupa modernih učil in uči pripomočkov. Za vse to i bila močno zavzeta občins skupščina in temeljna izobi ževalna skupnost. v minulem šolskem letu ormoški učenci že tretje 1( opravljali popravne izpite vključno petega razreda dal Letošnji popravni izpiti so | kazali večji interes učencev staršev, vendar ga ne bi mo oceniti kot zadovoljiv. Sole organizirale dodatno pomoč tiste s popravnimi izpiti, kjl so učenci dobili vse potrebi napotke za samostojno dd Sklicali so tudi posvete s sU ši. Kljub prizadevanjem šoli se od 138 učencev, ki so in) popravne izpite, 19 ni obist valo dodatne pomoči in se I di niso prijavili k popravnei izpitu. Starši teh učencev gotovo popolnoma brezbriJ ali bo njihov otrok končal lo ali ne. Med tistimi, ki so sicer prijavili k popravne izpitu, pa je bilo tudi mm takšnih, ki se sploh niso v li, a so skupaj s svojimi sti pričakovali, da bodo učit tudi za popolno neznanje < učencu pozitivno oceno. ; tednik — Četrtek, 23 decembra 1971 AN 5 Kdaj nova šola v Dornavi? 8. decembra 1971 je bil v Dornavi sestanek krajevne skupnosti. Sestanka so se u- deležili, razen predstavnikov krajevnih organizacij, podje- tij in ustanov tudi podpred- sednik skupščine občine Ptuj, Anton Žagar in predsednik Te- meljne izobraževalne skupno- sti Franc Cuček. Glavna točka dnevnega re- da je bila — GRADNJA SO- LE. Z nerazumevanjem so spre- jeli vaščani poročilo navzočih občinskih predstavnikov, češ, da ni dokončno postavljen rok pričetka gradnje nove šole v Dornavi, ker ni dovolj denar- nih sredstev. Že nekaj let se obljublja Dornavi nova šola. Leto je od tega, odkar smo sprejeli idej- ni projekt. Sedaj so načrti iz- delani in potrjeni in čakajo na realizacijo. Sola v Dornavi, danes, ko prodira v šolstvo znanstveno-tehnična revoluci- ja, v nobenem pogledu ne u- streza zahtevam učnih načr- tov, je že mnogo let pretesna za število učencev, ki se gib- lje med 350—360 in je kričeč problem, ki so si ga že ogleda- li predstavniki raznih repu- bliških forumov. Zaskrbljujoče gledamo skozi vsa leta generacije mladih, ki se v skrajno neprimernih pro- storih in troizmenskem pouku pripravljajo za življenje v na- ši socialistični skupnosti. U- čenci so porazdeljeni v treh zgradbah, v zasilno preureje- nih učilnicah. Najbolj neod- govoren pa je primer kletne učilnice, preurejene iz bivših drvarnic, v kateri so cement- na tla in namesto oken kletne line. Kdo bo odgovarjal za zdrav- je otrok in učiteljev, ki več ur na dan prebijejo v tem prostoru? Tudi v Dornavi imamo pra- vico nuditi predšolskemu o- troku pravilen psiliofizičon razvoj, nuditi otroku zdomcev, ki so mnogokje vzgojno osi- romašeni, primerno učno- vzgojno pomoč v obliki pred- šolskih ustanov in v podaljša- nem bivanju v šoli. V danih razmerah je to iz- vedljivo, saj je šola po planu predvideno število ur strpala v tri izmene in je šola zasede- na od 6,30 do 19. ure. Tudi za razne dodatne de- javnosti šola nima prostorov. Vse to bo izvedljivo, ko bo nova šola odprla svoja vrata. Mnenje vaščanov je, da je šolski problem, v Dornavi ta- ko pereč in kričeč, da se de- narna sredstva morajo najti in da se mora 356 učencem nuditi izobrazbo in prijetno otroštvo v svetli, topli šoli, kakršne je naša socialistična družba zgra- dila njihovim vrstnikom v ve- čini krajev naše domovine. IJ Pogovor o programu 11. tedna bratstva in prijateljstva Po sklepu svečane .seje ob praznovanju desetega tedna bratstva in prijateljstva občin Cakovec, Koprivnica, Ptuj, Or- mož, Slovenska Bistrica in Va- raždin je nosilec praznovanja enajstega tedna bratstva obči- na Ormož, Glede na to je predsednik občinskega sindi- kalnega sveta in predsednik medobčinskega odbora sindi- kata navedenih občin Alojz Balažič sklical minuli petek sejo sindikalnih delavcev s področja šestih občin. Udeleženci so se pogovarjali o programu praznovanja enaj- stega tedna bratstva. Priredit- ve bodo vse prihodnje leto, večina pa jih bo med 20. apri- lom in 1. majem. Sodelovali bodo na področju kulture, go- spodarstva in športa. Izmenja- li bodo gledališke skupine, glasbene ansamble, se pomerili v streljanju z zračno puško, organizirali razstave ipd. Tradicionalni bratski odnosi med ti-emi hrvaškimi in tremi slovenskimi občinami dobivajo glede na sedanje razmere v sosednji republiki Hrvatski še globlji pomen in vsebinski smisel, so podčrtali razprav- ljavci. Krepitev desetletne tra- dicije lahko v danem trenutku pomeni bistveni pripomoček pri krepitvi enotnosti narodov Jugoslavije. Iz navedenih raz- logov so sklenili enajsti teden bratstva in prijateljstva vse- binsko obogatiti, predvsem na področju zbliževanja delavcev šestih občin ter ga razširiti tu- di na področje dela družbeno- političnih organizacij. Organi- zirali bodo več medobčinskih posvetov in se pogovarjali o samdupravnem sporazumeva- nju, o delitvi dohodka in oseb- nih dohodkov. Republika Hr- vatska je s temi sporazumi še- le pričela, zato so predstavni- ki slovenskih občin izrazili pripravljenost posredovati svo- je izkušnje hrvatskim prijate- ljem. Ob priložnosti takšnih in podobnih sestankov, vsak bo v drugem mestu, bodo obiskali tudi delovne kolektive in se pogovarjali s predstavniki sin- dikalnih podružnic in samo- upravnih organov. Sindikalni funkcionarji so- delujočih občin so tudi spreje- li predlog Feliksa Bagarja, ki je predlagal, da bi naj 16. sep- tember postal skupni praznik delavcev šestih občin. Pred desetimi leti, 16 septembra, se je namreč začelo to bratsko sodelovanje, ki je razvilo v minulih letih mnogo različnih oblik sodelovanja na vseh pod- ročjih. Naj navedemo samo primer mostu čez Dravo v Or- možu, ki je imenuje »most bratstva^. Z zgraditvijo hidro- elektrarne Srednja Drava III se bo na umetnem jezeru, ki bo nastalo pri Ormožu, razvil skupen rekreacijski center. V zvezi z zgraditvijo hidroelek- trarne so se pristojni zavzeli za- predlog Vladimira Ožbolta, ki je dejal, da bo nastalo jeze- ro ostalo brez rib, če ne bodo pri elektrarniškem jezu zgra- dili tudi ribje steze. Tako bi se lahko zgodilo, da bo naše gospodarstvo sicer imelo ve- liko koristi od elektrarne, tu- rizem pa se ne bo mogel raz- viti do popolnosti. V nadaljevanju razprave so izdelali konkreten akcijski program in se pogovorili o izdaji vsakoletnega časopisa Prijateljstvo. Glede lista so se odločili za navadno časopisno obliko. Menili so, da revija ni- ma toliko količinskih možno- sti, zraven tega pa je še mno- go dražja. jr Danes seja SO Ormož Za danes, četrtek, 23. de- cembra, je predsednik ormo- ške občinske skupščine Franc Novak sklical sejo občinskega zbora in zbora delovnih skup- nosti skupščine občine Ormož. V trinajst točk obsegajočer dnevnem redu bodo ormoški odborniki med drugim obrav- navali poročilo o učno vzgoj- nem delu osnovnih šol s pod- ročja ormoške občine v šol- skem letu 1970-71; poročilo o delu ribiške družine Ormož in vprašanju njenega mesta v družbi; poročilo komisije za prošnje in pritožbe SO Or- mož; odlok o začasnem finan- ciranju proračunskih potreb v prvem trimesečju prihodnjega leta; sklep o najemu kratko- ročnega posojila iz rezervnega sklada občine Ormož za leto 1972; odločbo o prenosu opre- me na osnovno šolo narodne- ga heroja Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu; odločbo o prenosu stavbe in opreme novega ormoškega vrtca na osnovno šolo Ormož; odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o povračilu stroškov odbornikom skupščine "ine Ormož; soglasje k ustanovitvi upravno administrativne sred- nje šole v Ptuju ter imenova- nje načelnika oddelka za ob- čo upravo in družbene službe in načelnika katastrske upra- ve skupščine občine Ormož. No koncu so tako kot zmeraj vprašanja in odgovori odbor- nikov. jr Marija Junger, Pobrežje 169 — dečka; Elizabeta Petek, Podvinci 68 — dečka; Milena Stopar, Zagrebška 13 — deč- ka; Antonija Hrga, Cirkovce 34 — deklico; Katarina Maj- cen, Kicar 57 — Marijo; Eli- zabeta Viher, Krčevina 47 — Janeza; Ana Zelenik, Prvenci 22 — Franca; Olga Druzovič, Drbetinci 13 — dečka; Marta Rozman, Gomila 3 — Igorja; Erika Caf, Zg. Hajdina 38 — dekli"o; Darinka Krajnc, Za- mušani 106 — Milana; Marija Soštarič, Rotman 21 — Silva; Jožica Fajt. Dravinjski vrh 40 — .Silvo; Ivanka Rožmarin, Moškanjci n h. — Andrejo; Terezija Kirič, Miklavž 30 — Metko; Terezija Mlinarič, No- va vas 76 — Janeza; Veronika ?egula, Dornava 51 — dečka; Elizabeta Butala, Mariborska 49 — Brigito; Štefanija Puš- nik, Smolinci 62 — Danila; Marija Miki, Biserjane 15 — Davorina; Jelka Sobočan, Zg. Kamenščak 13 — deklico; Ne- ža Gojkovič, Sp. Hajdina 33 — Boštjana; Marija Podhostnik, Stritarjeva 3 — deklico; Mari- ja Pintarič, Vičanci 56 — Mar- tina; Jožica Petek, Sp. Jabla- ne 45 — Suzano; Matilda Suen, Bišečki vrh 8 — Silva. POROKE: Branislav Filipovič, Kidri- čevo 3, in Dragica Vrbnjak, Kidričevo 3; Janez Kostanje- vec, Stojnci 98, in Štefanija Kolar, Stojnci 39; Franc Tuš, Polenci 25, in Frančiška Belec, Rotman 35. UMRLI SO: Ivan Hodžar, Dobrava 12, Ormož, roj. 1917, umrl 14. 12. 1971; Josip Kozina, Zagrebška 107, roj. 1901, umrl 17. 12. 1971. TEDNIK — ČETRTEK, 23. decembra 1971 !ekiiiovci5i|s v streljanju v počastitev tridesete oblet- nice revoli.cije in praznika jla je komanda ptujske gar- nizije v sodelovanju s SD »Jo- že Lacko« Ptuj organizirala jubilejno tekmovanje v stre- ljanju. Pravico do tekmovanja so imeli vsi delovni kolektivi, ustanove in druge družbeno- politične organizacije- Tekmo- vanje je bilo organizirano v naslednjih strelskih discipli- nah: 2 zračno puško, vojaško puško in voja.^ko pištolo. Vsa- ka tekmovalna ekipa je štela pet članov. Največ uspeha na tekmova- nju je imelo SD »Jože Lacko«, ki je dosegla dve prvi in eno drugo mesto. Med posamezni- ki je bil najuspešnejši član SD »Jože Lacko« Slavko Iva- novič, ki je z enim prvim, enim drugim in enim tretjim mestom še enkrat potrdil na- slov najboljšega strelca v ptujski občini. Tekmovanja se je udeležilo 15 ekip z 215 tekmovalci. To je obenem najmnožičnejše strelsko tekmovanje, ki je bi- lo letos v občini. Na tekmovanju so bili dose- ženi naslecfnji rezultati: Zračna puška — ekipno: SD »2elezničar« (382 krogov), SD »Jože Lacko« (381 krogov), VP 5008 Ptuj (325 krogov). Posamezniki: 1. Danilo A- bazovič (87 krogov), 2. Ignac Rašl (87 krogov), 3. Slavko Ivanovič (85 krogov). Vojaška pištola — ekipno: SD »Jože Lacko« (382 krogov), V P 5008 Ptuj (304 kroge) in ZRVS (218 krogov). Posamezniki: Slavko Ivano- vič 80 krogov, Velimir Pražič 79 krogov in Vidosav Todorič 76 krogov. Vsi iz SD »Jože Lacko«. Vojaška^ puška — ekipno: SD »Jože Lacko« (483 krogov), 3D »Slovenske gorice (385 Krogov) in SD »Železničar« [365 krogov). Posamezniki: Velimir Pra- šič 116 krogov, Slavko Ivano- i^ič 110 krogov in Stjepan -akmazovič 106 krogov. Vsi iz SD »Jože Lacko«. Oi-ganizacija tekmovanja je aila prvovrstna. Najboljši po- samezniki in ekipa bodo do- oili pokale, diplome in prak- tična darila, za kar bo poskr- bela organizacija tekmovanja, 3elovni kolektivi, družbeno- politične organizacije in Dom JLA v Ptuju. Miodrag V. Džurovič Mladi iz bistriške občine so obiskali pripadnike jugoslovanske ljudske armade ob njihovem jubileju Prisrčno srečanje v ponedeljek je skupina čla- nov predsedstva občinske kon- ference ZMS Slovenska Bi- strica obiskala pripadnike ar- made v vojašnici »Pohorskega bataljona«. V razgovoru s ko- mandantom podpolkovnikom Vlajkom Pavlovičem je sode- lovala tudi članica predsed- stva republiške konference ZMS Jožica Pečečnik. Mlade je zanimala vloga ar- made v sodobnih gibanjih na- še družbe, posebno pozornost pa so posvetili manevrom »Svoboda 71». Sodelovanje mladincev bi- striške občine in pripadnikov armade je bilo v odhajajočem letu uspešno. Zato so tudi pre- jeli priznanje komande ljub- ljanske armade. Skupno so pripravili 27 srečanj na šport- nem področju, sodelovali pa so tudi pri delovnih akcijah za ureditev rekreacijskega prostora na vrtu družbenopo- litičnih organizacij, in psi ure- janju odbojkarskega igrišča na Pokošah. Pripadniki JA so opravili 360 delovnih ur. V pripravah na praznovanje dneva JLA so vojaške stareši- ne pripravile predavanja, Šo- larji pa so jih obiskali v vo- ja.šHici »Pohorskega bataljo- na«. Mladinci so bili letos kar sedemkrat go«tje vojakov, s katerimi so sodelovali tudi v mnogih drugih alicijah. Skupi- na vojakov je uspešno poniJi- gala mladim pri oddaji Spo- znavajmo svet in domovino, kjer so Bistričani osvojili drugo mesto. Po razgovoru pri koman- dantu so se mladinski preti- stavniki udeležili slovesnosti, ki so jo ob prazniku pripra- vili vojaki. Sodeloval je še Štajerski instrumentalni kvin- tet, mladinci pa so se v kviz- oddaji spoprijeli z vrstniki v uniformah. Rezultat je bil pri- jateljski — neodločen. Pričakovati je, da se bo so- delovanje poglobilo, saj se bo- do pripadniki JA in mladine sestali v prvih dneh prihod- njega lets ter pripravili sk;jp- ni program, ki bo prav gotovo še bolj pester kot v minulih letih. -d Razvojni načrt TKS Ormož Minuli ponedeljek so se V Ormožu sestali člani skupšči- ne temeljne kulturne skupno- sti Ormož in sprejeli petletni razvojni načrt skupnosti ter spremembo finančnega načrta. V razpravi so se pogovarjali o kulturni problematiki rnanj razvitih občm in izrazili po- trebo po ureditvi gradu in g- «alja pri Veliki jr Turizem Ponosni smo lahko Ptujčani vsi, saj ptujski turizem krasno cveti. Na postaji se že turist veseli, saj odpadnega cvetja na kupe leži. Konzervne škatle,, papirji in čik, to je postaje umetniški lik. V bifeju prijaznem vse se dobi, le prepotrebna metla fali. Vsi na postaji pridni bodite, mogoče od dedka jo Mraza dobite. Ce pa nobeden priden ne bo. Mrazek bo jezen in metle ne bo. Nov mladinski predsednik v Slovenski Bistrici se je Bestala občinska konferenca ZMS. Izvolili so novega pred- sednika. ker je dosedanji od- šel na služenje vojaškega ro- ka. Mladino bistriške občine bo odslej vodil Drage Mahor- ko absolvent vi.šje pravne šo- le Na seji so izvolili .še neka- tere nove člane korvference. sekretar občinske konference ZKS Franjo Ledii->*k pa je mladim ob koncu spregovoril o aktualnih političnih dogod- kih. -4 Tednik, vas list K sestavku: SEM SKUPŠČINE RK GRMOŽ Ker razprava v članku za- deva občinski odbor Rdečega križa Ptuj, smatramo, da ima- mo pravico in da smo dolžni dati nekaj pojasnil: Občinski odbor Rdečega križa Ptuj s svojimi osnovni- mi organizacijami Rdečega križa ne zmore zadostiti po- trebam ptujske bolnišnice, da bi letno zbral 2500 darovalcev prvi, zato je pred več kot 12 leti Zavod za transfuzijo krvi v odgovoru z glavnim odbo- rom Rdečega križa v Ljublja- ni sklenil, da osnovni organi- zaciji Rdečega križa Kog in Središče (občina Ormož) zbi- rata darovalce krvi za ptujsko transfuzijsko postajo. Odloči- tev je vsa leta znana Ptuj^l in občinskemu odboru Rdečega križa Ormož. Slednji v vseh teh letih na to odločitev ni imel nobenih pripomb. Občinski odbor Rdečega kri- ža Ptuj prejema od splošne bolnišnice dr. J. Potrča Ptuj za organizacijo krvodajalske službe določena finančna sred- stva, katera porabi za propa- gandni material, za značke, za organizacijo proslav, del teh sredstev pa ob koncu vsakega leta nakaže osnovnim organi- zacijam Rdečega križa (po številu odvzemov) za organi- zacijo krvodajalske službe na terenu na področju občine Ptuj, enako pa tudi osnovni- ma organizacijama Kog in Središče. Bojazen pisca članka Slave Rakove, da bi občinskemu od- boru Rdečega križa Ptuj »iz- kupiček« ostal v blagajni, je popolnoma odveč. Se neumest- nejša pa je trditev, da kdor- koli za dajanje krvi prejema denar. Pisec članka je po na- šem nenju z organizacijo kr- vodajalske službe zelo malo seznanjen, ker bi sicer ne mo- gel trditi, da se za kri lahito prejema denar. Ptujčani se ne ponašamo i žrtvovanjem drugih, kot je navedeno v članku, važno nam je le to, da se vsem tistim, fej so tega potrebni, lahko v bol- nišnici pomaga s krvjo. Oh tem bi lahko morda pripona, nili še to, da se občani ormo- ške občine tudi zdravij« v ptujski bolnišnici. Iz članka je razvidno, da ob- čani ormoške občine darujejo svojo kri enkrat letno. V ilti. stracijo navajamo, da pa kr- vodajalci, ki so evidentirani pri našem občinskem odboru Rdečega križa, pridejo v mno- gih primerih na vrsto tudi tri do štirikrat letno. Drugače n« moremo zadostiti potrebam ptujske bolnišnice. Trditev, da je v TGA Kidri- čevo mnogo krvodajalcev iz ormoške občine, ni povsem točna. Osnovna organizacija RK Kidričevo — TGA pa vse svoje krvodajalce obravnava enako ob priliki proslav, oi delitvi značk in ob organiza- ciji izletov. Vsi krvodajalci imajo ob oddaji krvi dela prost dan, ne glede na to, kj( je njihovo bivališče. Prost( dneve je odobrila TGA Kidri- čevo. Mnenja smo, da probleme ki pri delu nastajajo, lahk< urejajo prizadeti občinski od bori Rdečega križa po običaj ni uradni poti, ne pa na tali način. Strinjamo se s tem, da ob.- činski odbor Rdečega križ5 Ormož prevzame skrb za os- ganizacijo krvodajalsk-e služhf v osnovnih organizacijah HB Kog in Središče za ptujsk< bolnišnico, predhodno pa že- limo mnenje o tej spremebi ! strani glavnega odbora RB Ljubljana in Zavoda za trans- fuzijo v Ljubljani. Občinski odbor RK Ptu, Ptuj, 21. 12. 197L tednik — četrtek, 23. dccembra 1971 ZDRAVUEf^JE PORJAVELEGA MLADEGA VINA Vzrok za porjavcnje mlade- ga vina moramo iskati že pri jorenju grozdja. Ob zorenju in mehčanju grozdja nam ob velikem deževju jagode raz- polfajo in zrak ima prost do- gtop v notranjost jagode, kjer nastanejo oksidaze, ki so vzrok perjavenju vina. Rjavenju je podvrženo tudi tako vino, kjer je bilo grozdje močno napa- deno od gnilobe. Vsak kletar bi moral ob trgatvi mošt iz gnilega in nagnitega grozdja razsluziti in pretočiti po 24 urah v nezažveplan sod in ga ostane vino v barvi nespreme- njeno je v redu, kolikor pa nam je vino na zraku porja- velo, takrat mu dodamo 10 do 15 gramov v vinu raztoplje- nega kalijevega metabisulfita na 1 hI in temeljito v sodu z drogom zmešamo. Po nekaj dnevih zopet napravimo isti poizkus in ugotovimo, katero vino je zdravo in ima stano- vitno barvo. Ce nam vino pri ponovnem kontrolnem pregle- du porjavi, je potrebno tako vino začeti takoj čistiti z že- latino. Na 1 hI vina vzamemo metlico tako dolgo, da se že- latina z vinom vpeni. Ko se je tvarina popolnoma spenila, jo vlijemo v sod. Vino mora- mo v sodu mešati s kolom vsaj 10 minut, včasih pa s kladivom potrkamo okoli ve- he, da pena ne gre ven. Po končanem me.šanju sod zapol- nimo in zapilkamo. Vino pustimo 6 tednov pri miru, nakar ga pretočimo v zažveplan sod. Tako prečišče- no vino je stanovitno ter lepe svetle barve. ML nato prepustiti kipenju z do- datkom čistih kvasnic ali ki- pečega domačega mošta, ki smo ga pripravili iz zdravega grozdja; s tem pospešimo ki- penje. Razsluzenje mošta je zelo primerno v primeru, če vinograde škropimo z žvep- lom v prahu. Ce nismo tako ravnali takoj po trgatvi je potrebno, da se še pred prvim pretakanjem mladega vina prepričamo, če bo vino v barvi stanovitno ali ne. Naredimo lahko naslednji poizkus: iz v.sakega soda vza- memo pol kozarca vina ter ga postavimo takoj na sod in ga pustimo dva dni na zraku. Ce 8 do 12 gramov želatine ter 6 do 10 gramov tanina. Tanin v manjši posodi temeljito raz- topimo, ga vlijemo v bolno vino ter temeljito v sodu zme- šamo. Po nekaj dnevih začne- mo tako vino čistiti z želati- no. Določeno količino želatine raztrgamo na male kose in na ognju v emajlirani posodi raz- topimo. Vzamemo četrt litra razto- pine za 1 hI vina. 2 do 3 dni po dodatku tanina odvzamemo en šk^lf ali vrč vina iz soda, katerega mislimo zdraviti, in nato prilivamo v škaf curko- ma določeno količino želatine in mešamo s čista brezovo Megla in poledica Pred železniškim prehodom na cesti II. reda v Sredi.šeu ob Dravi se je pripetila promet- na nesreča zaradi goste megle in poledice. Voznik osebnega avtomobila Sirhan Ranani iz KumanoA-a, zaposlen v ZR.N, je parkiral izven cestišča na stranski jjoti in počival. Ko je nameraval nadaljevati vožnjo je vzvrat- no zapeljal na cesto II. reda in tu obstal. V tem času je iz smeri Ormoža pripeljal voz- nik tovornega avtomobila Vi- ljem Skerlovnik iz Oplotnice, ki zaradi goste megle ni opa- zil osebnega avtomobila. Kljub zaviranju se je zaradi poledi- ce tovornjak zaletel v osebni avto in naprej v telefonski drog, ga podrl in potrgal te- lefonske žice. Pri nesreči ni bil nihče te- le.sno poškodovan, na osebnem avtomobilu je za 1000- dinarjev škode. jr Kmetje nam pišejo . . . LETO 1971 EC^IO ŽPJir^CUSiCi TEŽKO FOZilBILI Vsi vemo, da smo imeli le- tos izredno sušno leto. Potoki so presahnili, celo studenci in živinorejci so si morali vozi- ti vodo za svojo čredo pone- kod zelo daleč. Konec leta se bliža, in vsi u- gotavljamo svoje dosežke v tem letu. Tudi živinorejci u- gotavljamo, koliko smo pri- delali, pa tudi, kako bomo prezimili svojo čredo. Suša je namreč prizadela predvsem to. Košnja .sena je bila že podpo- prečna, kaj šele otava, med- tem ko tretje košnje sploh nikjer ni bilo. Res je, da je bila celo leto paša, venriar slaba in živina je je našla to- liko, da ni poginila. Vsega te- ga ne vedo samo živinorejci, temveč tudi mnogi drugi ljud- je, davčna služba pa pi.še in pošilja svoje položnice, kot da je bilo celo leto vse v naj- lepšem redu. Letošnje leto je bilo za ži- vinorejo zelo usodno. Kakšno ponudbo mleka ima ptujska mlekarna, je znano. Ce pride gospodarska organizacija v te- žave, ji vsa družba priskoči na pomoč. Vprašanje pa je. kdo bo priskočil na pomoč ži- vinorejcu, ki je prizadet, ker nima dohodkov od živine, ker je moral prodati na pol spi- tano živino in bo spom.lad) brez nje, je pa tudi brez de- narja. Zadnja leta smo pozabljali, da je govedoreja dohodek za kmeta, da pa je zelo pomemb- na tudi za družbo. Ce bi bolj skrbeli za napredek- govedore- je, bi si lahko naš delavec \ tovarni in rudniku privoščil več mesa in mesnih ter mleč- nih izdelkov, ki so mu tudi zelo potrebni, če mislimo aa povečanje življenjske eavn-r. Živinorejec bi tudi videl, da dela za svojega tovariša v rudniku in tovarni, ta pa za njega. Kmetje take ne bi aa- puščali kmetij, delavci pa ne tovarn, da bi si oboji iskali kruha v tujini. V.si smo rajši doma kakor hlapci na tujem. Kmetje se vprašujemo, ali je sploh še rešitev za nas. Res je, da je IS skupščine Slove- nije izdelal srednjeročni in dolgoročni program kmeti,i- stva in da bodo sledili akcij- ski programi občinskih skup- ščin za leto 1972. Ce bomo ho- teli, da bodo naši otroci še pili mleko in da bomo vsi skupaj vsaj včasih jedli meso, bomo morali preiti od besed k dejanjem. Govedorejo bo tre- ba dvigniti na nivo, da bo da- jala mnogo več kot daje sedaj. Ce že govorimo o načrtih in programih, ali bodo ti zado- stovali za napredek na tem področju? So banke in denar- ni zavodi namenjeni le neka- terim gospodarskim pano^ara ali celotnemu gospodarstvu? Toliko se piše in govori o hra- nilno-'---°ditni službi, kamor bi naj vlagali kmetje svoje prihranke. Kaj naj vlagajo, če pa ne zmorejo niti davkov? Jih bo še naprej požirala ttrji- na in se okoriščala z delom njihovih rok? Janez Zampa Prehitro je vozil v Središču ob Dravi se je na cesti II. reda pripetila pro- metna nesreča zaradi prehitre vožnje tovornjaka. Voznik Jakob Kuhar iz Dola pri Ljubljani, šofer, zaposlen pri TP Mavrica Ljubljana, je upravljal tovorni avtomobil, naložen z 400 kg lepila v ko- vinskih sodih. Na cesti Or- mož—Cakov.ec mu je v levem blagem ovinku v Središču pričelo drseti zaradi nepri- merne hitrosti. Približno 15 m je drsel po bankini, nato se je prekucnil v obcestni jarek in obstal s kolesi navzgor, materialna škoda pa znaša 2000 dinarjev., jr Telesnih poškodb ni bilo. Silovito trčenje Na Ptujski cesti v Ormožu se je pripetila prometna ne- sreča zaradi neprimerne hi- trosti. Voznik osebnega avtomobila Jože Maček iz Ormoža, me- sarski pomočnik, zaposlen v Avstriji, je peljal ia Ptuja pr^tL Ormožu Na Ptiiif^ki ce- .<>0 v Ormožu je iz nasprotne str.ani pripeljal Ot« Zunee iz Ormoža, nhiatni eiekrrikar v t«varni Jože i^erenčič. Pred si^čanjem ie Maček- nenado- ma- zap«>)ja] » svoje def:ne stra- ni^ Ha. levo in' tako zadeL v Zunčev fiat 7S0. Trčenje je bilo tako silovito, da je oba avtomobila obrnilo za 360 sto- pinj. Potniki so dobili lažje teles- ne poškodbe in so jih prepe- peljali v ptujsko bolnišnico, jr Kako se obnašamo? RESTAVRACIJA Ženske imajo pač prednost: to je znano vsem in povsod. A kot vsako pravilo pozna tadi to pravilo izjeme. Ce ženska in moški obiščeta skupaj re- stavracijo, stopi vanjo vedno prvi moški. Vstopanje v lokal je ogledalo in vizitka moške- ga- Po vstopu bo moški brez živčnosti poiskal mizo in vljud- no vprašal svojo spremljeval- ko: »Ti nga^a?« Ce bo pritr«- la, ji bo odvzel plašč, pridrial stol in sam sedel šele tedaj, ko bo sedla ona. Pogosto se zgodi, da so vse mize zasedene aK pa sta pri kakšni mizi prazna le dva se- deža. Lepo obnašanje terja, da moški vljudno vpraša že sedela gosta, ali sta sedeža še prosta. Torej — našli smo prost«, sedli in pričeli listati po jedil- nem listu. In kaj sedaj? Ce smo dobili le en izvod jedilne- ga lista, ima zopet prednost ženska. Vsekakor pa se naj oba sporazumeta, kaj želita rkara- čiti ... 1? TF.dnik — Četrtek, 23. decembra 01» Turep^feri Casikarjcve drame ICrolj ^n.oiii v ptuiskem gieda!i3ču v soboto dne 11 decembra 1971 )e bila v ptuiskem gleda- lišču tokrat že tretiir po dru- gi svetovni vojni premiera Cankarjeve drame KRAL.I NA BETA.lNOVl v kateri je v vlo- gi Kontrolorja slavil 35-letni- co gledališkega udeistvova- nia Igralec FRANJO GUN- 2ER ki se nam je tokrat z desk ptujskega gledališča v tej vlogi predstavil že drugič (prvi povojni Kontrolor je bil že pokojni Andrej ZVAN). Cankar je v drami s kristal- no iasnostjo prikazal velika socialna nasprotja in nasilja na Slovenskem ob prelom.u stoletja Delo )e bilo prvič u- prizorjeno 9, januarja 1904 in je pri občinstvu proti priča- kovanju takratnih meščanskih kulturnih krogov doživelo pre- senetljiv uspeh. Drami so, namreč pripisovali, da je na odru ni moč uprizoriti in da je Cankar v ta nnmen niti ni pisal Vse to je že prva upri- zoritev ovrgla in Cankar ie doživel z dramo iep uspeh, ki ga. kot je sam izjavil, ni pri- čakoval KRALJ NA BETAJNOVI je socialna drama v treh deja- njih, v kateri nam Cankar prikazuje zgoščeno podobo po- deželskega kapitalizma ter o- hlapno politično moralo, ki se vdaja moči denar;a in proda- ja svoje nazore. Jožef Kantor je svojo pot navzgor 7,ačel kot revni sorodnik in uslužbenec svojega bratranca Martina Kantor ja. takratnega gospod ja na Betajnovi, ki ga Jožef Kantor slepari. mu krade in ga goljufa Kantoriu se vse preročasi veča kupček, in vse prepočasi raste njeaova moč. zato v hladni jesenski noči za- davi bratranca Martina Po- slej fabrikant. štacunar in go- stilničar Kantor uničuje ko- čarje in maloposestnike Delavce brezsrčno odpušča, kakor da mu niso vdani hlap- ci. in končno se mu zahoče še poslanskega mandata, ki bi ga lahko dosegel same s podpo- ro katoliških volivcev — in tu- di te si zagotovi, ko dobi na svojo stran župnika. Betajno- va pa je pri vsem bogastvu in blagostanju mrzla in pu- sta. Kot živ spomin na noč, v kateri je Kantor zadavil bra- tranca Martina tava po sobah Nina, ki se je hoče Kantor znebiti tem. da jo namerav-a po?lati v klošter. Nemo in va- se zaprto prenaša sovraštvo žena Hana in tičerka Francka, katere ljubi študen^ Maks je pred štirimi leti odšel na Du- naj in v tem času je sprav-i! Kantor njegovega očeta, sta- rega Krnca na kant. Francko pa 7,3ročil ? bogatim filistrotr Bernotom Kantor si podredi vso Betainovo, nihče se mu ne upira, dokler ?e z Dunaj? ne vrne v vagabundstvo pah- meni študent Maks. ki občut vso grozo Kantorjevega kra- Ijevanja, še posebej, ko s svo- jo slutnjo odkrije Kantorje\ umor Kantor izpregleda svo- jega nasprotnika in spozna, da Mak.5 terja od njega vrnitev krivično pridobljenega kra- Ijevstva — zato mora tudi on pasti Kantor ga ustreli blizu svoje hiše. pri tem pa se sam za hip zamaje: vidi, da se bo njegovo kraljevstvo končalo že jutri Ali državna oblast ne prime Kantorja, prime njego- vega- bodočega zeta Bernota: družina ve, da ima med seboj morilca, on pa skliče volilni shod in slavi zmago sile in samovolje. Porazni konec te drame, nje- na navidez nezaključena zgod- ba, bolita kakor odprta rana in kričita po maščevanju za ponižano pravico. V tej kata- strofi je Cankar obtožil dr- žavno in cerkveno oblast, ki dovoljuje, da zmaguje zlo. pri- kaza! je njuno nemoč in sle- poto 7,upnik in sodnik sta kriva, da zavlada zločinec, ^rvi je svoj duhovni poklic zamenjal z meše^arjenjem za posvetne koristi, drugi je z o- mejenostio in površnim poslo- vanjem. zagrešil juridično zmo- to, ki meri na pokvarjenost. Zaradi teh usodnih dejstev je Kantor kralj, nekaznovan sa- mosilnik — mrtvi Maks pa ži- va prisotnost nepriznani, še nezakonite nove nravnosti, či- ste in svobodne človečnosti, ki se bo nekoč maščevala za vse žrtve. Dolžnost, da se popravi krivica in povrne vse, kar je bilo kdaj ukradeno je sicer e- na izmed osnovnih postavk v cerkvenem nravnem zakoni- ku, Cankar pa je to zapoved odrekel župniku in jo prenesel na Maksa, ponižanega in nravno prebujenega novega človeka. Ob ptujski uprizoritvi lahko mirno zapišemo, da je bila re- žijsko na visoki profesionalni ravni Režiser Peter Malec je pravilno dojel, da je delo tra- gedija moči in oblasti same, saj je iz nje poskušal pravil- no izluščiti ves nravni red ti- stega časa in tehtnico prevesiti na slabo §tran — na zmago na- silja in nečlovečnosti. Igral- ce je. posebno ključni osebi — Maksa in Kantorja — znal vo- diti tako, da so nam le-ti zna- li tolmačiti dramo in odkriva- ti nje skrite lepote Obe ključ- ni osebi je znal prikazati ne samo s pozicij, ki jih zasto- pata, ampak tudi ^ njune člo- veške strani, z vsemi drobnimi človeškimi slabostmi in hiba- mi, ter notranjimi pretresi (Mak? II. dejanje. Kantor III dejanje) Režiji ali vodstvu gledališča bi moali očitati le nekatere neposrečene zasedbe. 1 predvsem epizodnih vlog. ki I so jih odigrali prvič na ptuj- i skem odru nekateri »igralci« I popolnoma diletacitsko Reži- i ser ali vodstvo gledališča, ti- ■ sti pač, ki odlo''3 o zasedbi i posameznih vlog, bi brez dvo- ■ ma z zasedbo ptujskih igral- - cev, ki jih že nekaj časa po- r frešamn na ntiiiskih odrskih deskah (Matjašič, Podbreznik Damiš in drugi), dosegel igral- sko večji uspeh. Štiri igralske stvaritve bi bi- lo potrebno posebej omeniti Kantorja je igral Franjo Gun- žer, igralec realistične šole. V njegovi igri ni bilo tokrat no- bene vsiljivosti, nobenega la- skanja, njegov govor je pre- mišljen, ker gre za njegove interese, njegova brutalnost je prikrita, elastična, politična, taka, s katero se na Betajno- vi kaj doseže. Motilo je le ne- koliko teatralnosti v gestah in modulaciji glasu. Gunžerjev Kantor je zelo miren, preu- darjeno miren, skoraj brez za- petljajev. le tu in tam se mu pomrači obraz, orosi oko, kr- čevito stisne roka, vendar sa- mo za trenutek. Mirno lahko zapišemo, da je sobotni Gun- žerjev Kantor ena njegovih najboljših kreacij. Francka Olge Fričeve, je bil popolnoma izdelan Cankar- janski lik, odigran na popol- noma profesionalni ravni. Brez dvoma sodi danes Fričeva v najmočnejšo in prvo igralko ptujskega gledališča. Maks Marjana Snebergerja je bil glasovno in pojavno ze- lo močan, v intimnih liričnih prizorih, med tem ko mu je zmanjkalo notrnje igralske sile, v prizorih epskih izbru- hov, v katerih ni bil preprič- ljiv. Poleg glasovne kulture, ki jo Sneberger zelo dobro ob- vlada, bi moral ta igralec po- sebno pozornost posvetiti še kulturi telesa in giba. Prijetno presenečenje je bil debut Dunje Gunžerjeve v vlogi Nine. ki je kljub svoji mladosti ob izvrstnem pedago- škem vodstvu režiserja uspela prikazati notranjo razrvanost in v osamljenost pahnjenega" nesrečnega dekleta. Bolj ali manj uspešno so svo- je vloge odigrali Slavica Ali- ČQva — Lužarica, Ančka Baj- gotova — Hana, Lojze Kosta- njevec — Krneč in Mirko Vau- •potič — Bernot. Ostale vloge, kot sem že o- menil, niso bile posrečeno za- sedene, še posebej je to pri- šlo do izraza v prisoru sodni- kovega zasliševanja Kantorja. ki je bil naravnost mučen. Veseli nas, da smo lahko v naši sredi zopet pozdravili, če- prav samo kot gosta Franja Vičarja, ki je vlogo župnika odigral s potrebno profesional- no rutino. Scena Saše Kumpa je bila kljub svoji eno.^tavnosti do- volj funkcionalna Andrej Fekonja rtuj-inaj garnizon Novembra letos je izdal vo- jaški klub kasarne »Dušana Kvedra-Tomaža brošuro PTUJ — MOJ GARNIZON, name- njeno interni uporabi. Knji- žico, ki šteje 64 strani, so u- redili major Miladin Marko- vič, poročnik Josip Cerovečki, st. vodnik i. razr. Vekoslav Pešič ter profesor Nada Cero- večki Ko sem si ta vodič o- gledal, sem bil prijetno izne- naden. Poleg čisto internih za- dev, kot so osebni podatki vo- jaka, tekst svečane prisege, vojaški klub, obnašanje voja- kov v mestu, osnovne dolžno- sti in pravice vojnih oseb. dan artilerije in JLA ipd., naleti- mo na glavne podatke o kul- turnozgodovinskem pomenu Ptuja in okolice, o kratkem pregledu zgodovine slovenje- goriške čete (avtor: Vida Ro- jic), kratek življenjepis Kve- dra, po katerem nosi kasarna ime -ter kratke opise najvaž- nejših spomenikov Ptuja in okolice. Sestavljale! so upora- bili razne ptujske vodiče ter se obrnili na ptujske politične in kulturne ustanove (kot na primer na prof. Maučeca) po določene podatke. Posamezni članki so v slovenščini in sr- bohrvaščini. Vneto zasledujem literaturo o Ptuju, brošura pa me je za- nimala tudi zato, ker se mi je zdel ta način seznanjanja vo- jakov, ki prihajajo z oddalje- nih delov Slovenije ali ostalih republik, najbolj pravilen. Za- nimalo me je, kdo je avtor zamisli, ki je pravzaprav važ- na za same Ptujčane, saj se na ta način vojaki, ki živijo več mesecev v mestu, res lah- ko bolje seznanijo z njegovo zgodovino in značajem. Zato sem se obrnil na majorja M. Markoviča ter ga zaprosil, da bi kot eden urednikov, o ten kaj povedal. To je skromen poskus, ki j( zaenkrat še eden bolj redkili Program novincev, ki priha. jajo v armado, itak obsegj prve dni prilagajanje mestu v katerega pridejo, ljudem, ij tu živijo; skušamo jim poka. zati tudi najpomembnejše kul, turne in zgodovinske sporne- nike, jih natančno seznaniti ( pokrajino, saj kako pa bi st sicer znašli v primeru obram be. V konceptu vseljudske ob rambe je najvažnejše sodelo vanje med ljudmi in vojsko ij le s spoznavanjem kulturnih, geografskih in nacionalnih vi- dikov lahko pride do resnič- nega sodelovanja. Knjižico do bi vsak novinec, v njo vpiše svoje osebne podatke, zadaj ima tudi adresar, kjer lahko vpiše naslove svojih novih ko. legov, zbere njihove podpise in ta brošura mu je lep spo- min. Videli smo, da so novin- ci ta način sprejeli z veseljem, pa še več — stari vojaki so nezadovoljni, ker jih oni ni- majo, pa prihajajo tudi ti pro- sit zanje. Kako pa v bodoče? Seveda bomo poskušali tudi za nove skupine izdati kaj po- dobnega. Kot smo se že obra- čali na Ptujčane po nasvete in sodelovanje, tako se mislimo tudi v bodoče. Skušali bomo tudi knjižice izpopolniti z raz- nimi novimi zgodovinskimi, arheološkimi in kulturnimi po- datki. Zahvalil sem se za pojasni- lo, saj se mi zdi, da je tudi taka, čeprav skromna brošura,' dokaz, da skuša naša armada najti pristnejše odnose z ljud- stvom, ki mu služi. e .j. ANSAMBEL TOiNETA KMETCA NA GOSTOVANJU V DEUTSCHLAND.SBERGU Na povabilo turističnega društva v Deutschlandsbergu v južni Avstriji je ansambel Toneta Kmetca iz Ptuja s so- listko Marijo Vajda in soli- stom Mirom Mahotrom v pe- tek, 3. decembra t. L, koncer- tiral v tem kraju in dosegel velik uspeh Ansambel je spremljal tudi direktor radia Ptuj Franc Plohi. Razveseljivo je, da obstaja med mestoma več stikov, ki bodo prav gotovo pripomogli k razširitvi sosednih povezav. Letos je gostovala v Deutsch- landsbergu že folklorna sku- pina, ki je požela za svoj na- stop velik aplavz, sedaj pa je to nedvomno dosegel ansam- bel Toneta Kmetca, ki pa j£ prebivalcem Deutschland.sber- ga dobro znan že iz radijskit oddaj. Ti upajo, da to ni bi poslednji obisk ansambla v njihovem kraju ter izražajo željo po skorajšnjem zopet- nem snidenju s svojimi ljubi- mi gosti. HM Srebrni čeveljček v okviru akcije Partizana Slovenije za rekreacijo svojih članov in drugih občanov »zdrav in sposoben«■v etapni hoji na 100 km je shodil prejš- nji teden »srebrni čeveljček« tudi v Ptuju. Take so pri te- lovadnem društvu Partizan Ptuj pred dnevi podelili 25 značk-srebrnih čeveljčkov Ta odličja so prejeli naslednji: Marjana Coh, Majda Mohor- -i---- ko, Neli Tepež, Silva Stebih Danica Mohorko, Renata Ma- tej, Marjeta Fine, Terezija Ju rič. Jelka Zebec, Nada Indji^ Anton Vidovič, Jože Strafel: st,, Jože Strafela nil., Marjai Strafela, Janko Strafela, Dra go Strafela, Stane Grabnar Štefan Hajduk, Marija Skle dar, Marija Sirovnik. Tož Medved, Marija Murko, Mar tin Kds Jože Vrabl in Anic Skerlovnik. op tednik — Četrtek, 23. decembra 1971 ^^TRAN 13 KRVOMJALC! iz Središča Edi Pajek, Središče 257, Franc Novak, Godeninci 6, .lo- že Mlakar, Središče 222, Mari- ja Kunst, Šalovci 45, Marija Skorjanec, Salovci 50, .Alojz Slavinec, Krčevina 15, Angela Zorjan, Salovci 44, Lizika Tr- stenjak, Krčevina 10, Antoni- ja Pere, Salovci 52, Ivan Iva- nuša, Krčevina 7, Franc Tr- stenjak, Krčevina 16. Ivan Lukman, Obrež 113, Stanko Prosnik, Središče 73, Martin llabjanič, Obrež 67, Peter Vnuk,. Jastrebci 13, Terezija Sever, Salovci 43, Albin Se- ver, Salovci 43, Anton Tkalec, Središče 74, -Jože Veldin, Ob- rež 110, Cvetko Prapotnik, Šalovci 9, Ivanka Ravšl, Sre- dišče 265, Marija Tomažič. Ob- rež 25, Alojzija Zebela, Sredi- šče 41, -Jožefa Lukman, Sredi- šče 213, Vlado Tomažič, Ob- rež 25, Drago Srša, Središče 40, Ana Jelovica, Središče 246, Franc Skrinjar, Središče 40, Franc Dogša, Središče 145, Ivanka Ivančič. Grabe 18, Ani- ca Lašič. Godeninci 2, Eliza- beta Tkalec, Središče 11, Ani- ca Kreč, Središče 62, Vladimi- ra Jesenek, Središče 275, Ka- tica Potočnik, Grabe 29, Ma- rija Safarič, Obrež 109, Franc Požgan, Godeninci 37, Ivan Sa- farič, Obrež 109, Slavko Bau- man. Središče 206, Matilda Lašič, •"redišče 268, Kristina Munda, Središče 266, Janko Masten, Obrež 123, Marija Stranišnik, Obrež 61, Ivanka Cavničar, Grabe 10. Jelka Luk- man, Središče 8, Marija Ra- kuša, Obrež 115, Stanko Jane- žič, Grabe 9, Jože Eedjanič, Obrež 58, Branko Cmrečnjak, Središče 79, Mirko Krnjak, Središče 113. Krvodajalci iz Rogoznice ~ Franc Ficijan, Sp. Velov,- vlak 35, Angela Braček, Kicar 140, Jožefa Roškar, Rogoznica 11 a, Ivanka Lah, Podvinci ini, Marija Rašl, Zabjak 27, Jože Pečnik, Kicar 6, Janez Toplak, Nova vas 35, Franc Duh, Kicar 144, Terezija Kaj- zer, Rogoznica 5. Ana Duh, Kicar 137, Anica Kekec, No- va vas 72, Kazimir Presečki, Zg. Velovlak 26. Stanko Krajn- čič, Slivnica, Maribor, Anton Duh, Kicar 137, Franc Vorih, Kicar 125, Jože Kelc, Sp. Ve- lovlak 40, Antonija Podhost- nik, Sp. Velovlak 23, Marija Ceh, Podvinci 15, Ivanka Ko- kol, Kicar 12, Terezija Golob, Podvinci 28, Ivan Goričan, Kicar 140 a, Anton Vorih, Ki- car 126, Terezija Goričan, Ki- car 140 a, Terezija Krajnc, Podvinci 121, Anica Vorih, Ki- car 140, Janez Krajnc, Kicar 135 a, Marija Pintarič, Pacinje 15, Verona Vrabl, Pa- cinje 29, Katica Sever, Sp Ve- lovlak 18, Ivan Zagoršek, Pa- cinje 31, Alojzija Duh, Kicar 121, Marija Ficijan, Sp. Velov- lak 35, Alojz Lešnik, Kicar 20, Danica Kelner, Nova vas 25, Janez Kekec, Nova vas 72, A- lojz Kelc, Sp. Velovlak 40, Ja- nez Kramberger, Nova vas 57, Janez Lesjak, Nova , vas 57, Janko Cuš, Sp. Velovlak 20, Marija Bezjak, Kicar 143, Ne- ža Kline, Kicar 36, Marija Ko- letnik, Pacinje n. h. V nedeljo, 19. 12. 1971, je bi- lo v Mariboru ekipno brzopo- tezno prvenstvo šahovske pod- zveze Maribor. Tekmovanja se je udeležilo 13 ekip. Na tem prvenstvu so sodelovale tudi ekipe Ptuja, Kidričevega ter Dornave. Ekipa Ptuja je v po- stavi Podkrajšek, Seruga, Cič ter Kneževič osvojila 4. mesto. Najbolje je igral Podkrajšek ter je tudi najzaslužnejši za osvojitev 4. mesta. Pred Ptu- jem so se uvrstile ekipe: 1. mesto Maribor, 2. Kovinar, 3. Branik, 4. Ptuj itd. Veliko presenečenje je bilo, da se je za to tekmovanje pri- javila tudi ekipa Dornave. V tej mali vasici igrajo šah vse bolje. Imajo mnogo mladih igralcev, željnih šahovske igre. Verjetno bomo o Dornavi in njenih šahistih še mnogo sli- šali. Šahovsko društvo Ptuj orga- nizira tudi redne klubske br- zoturnirje. Uvrstitev zadnjih dveh brzoturnirjev je bila na- slednja: 1. — 1. Podkrajšek 15 točk, 2. Bohak 14,5 točke, 3 Seruga 12 točk, Kneževič ter F'ernat 10,5 točke, Majcenovič itd. II. — 1. Podkrajšek 15,5 toč- ke, 2. Seruga 14 točk, 3. Maj- cenovič 13 točk, Cič 11,5 toč- ke, Skarja 10,5 točke, Zupan- čič 8,5 točke, Kneževič 7,5 toč- ke itd. Naslednji brzoturnir bo v petek, 24 12. 1971, ob 18. uri v hotelu »Petovia«. Vsi šahi- sti vabljeni. S. M. Prireditve ptujskih upokojencev Občinska podružnica ptuj- skega društva upokojencev je priredila za svoje člane in druge upokojence v četrtek, 9. decembra t. L, koncert, ki sta ga izvedla pevski zbor podruž- nice in ansambel »Lajoš« iz Ptuja. Program je trajal dve uri. Pevski zbor je nastopil z 10, »Lajoš« pa s 16 točkami. Po uvodnem pozdravu je predsednik podružnice Miha Rogina pojasnil navzočim, da je posvetil odbor letos naj- večjo skrb obnovi fasade zgradbe in ureditvi klubskih prostorov. V te namene so bi- la porabljena velika sredstva, zato letos društvo ne bo de- lilo zimske pomoči. Predsed- nik stanovanjske komisije Franc Tomanič pa je v krat- kih besedah pojasnil ovire, ki nastopajo pri gradnji doma upokojencev v Ptuju. Razpo- ložljiva finančna sredstva za gradnjo doma so pienizka gle- ie na nagel porast cen grad- benega materiala, vendar bodo začeli z gradnjo takoj, ko bo- do za to ugodne vremenske razmere. Po programu se je predsed- nik Rogina zahvalil nastopajo- čim, posebno hvaležnost pa jiB iz-azil ansamblu »Lajoš«, ki je prikazal visoko raven »sta- rih« melodij, ki so med sta- rejšimi občani zelo priljub- ljene. 16. decembra pa je tudi tam- buraški orkester DPD »Svo- boda« Ptuj priredil koncert zabavnih melodij za upoko- jence in požel veliko prizna- nje za svoje izvajanje. Tudi temu orkestru se je predsed- nik podružnice zahvalil za iz- vajanje, ki ni bilo prvo. aa t* ^rrtAV tednik — Četrtek, 23. decembra 1971 Naša pLsma v počastitev dneva JLA sta nas v četrtek obiskala vojak in oficir iz Slov. Bistrice. Na- ša gosta so sprejeli pionirji in jima zaželeli dobrodošlico- Vojak nas je najprej sezna- nil z zgodovino naše armade, z njenim nastankom, delova- njem med vojno in po vojni.. Posebej nas je opozoril na njeno delovanje danes, saj priskoči na pomoč pri vseh elementarnih nezgod^ in so- deluje pri mnogih delovnih akfijah. Seznanil nas je tudi z orožjem, ki ga ima armada. Pripovedoval nam je še o le- tošnjih manevrih Svoboda 71, kjer je armada pokazala svo- jo moč. Izkazali pa so se tudi domačini, ki niso hoteli poma- gati plavim, ampak so jim kljubcvali, kjer so le mogli. Tovariš oficir nam je pok:>zal tudi slike s teh manevrov. Posebno pozorno smo poslu- šali pripovedovanje o življe- nju vojaka, o dolžnostih ti- stega. ki služi domovini, o nje- govem delu in prostem času. Postavili smo tudi nekaj vpra- šanj ia gosta sta n^m rada odgovorila. Tako smio v pri- jetnem razgovoru zvedeli še marsikaj lepega in zanimivega o vojaškem življenju in delu JLA. Na koncu smo podarili ču- varjem domovine še skromno darilo- To srečanje nam bo os^talo še dolgo v spominu. i JANICA ROJS, 8. razr. os. š. Makole TEDNIK — ČETRTEK, 23. deccmbra 1971 Dober deu drogi Prleki n« fsa rezervirana žnUha z mo- jega rezerviranega kota. Ela nas, drogi lidje, pa smo p.) (Irgoč fUiip tresnoli, fla tno si kaj tali po domočen pofrnčali. Vete, bližajo se novoletni pro- zniki no 2 jimi tudi cajt inven- tur. to se provi popis osno\'nih no obratnih sredstev ter blajia na za'osi. pred dnevi srna si tiidi z mojo ta storo naredla eno tokšno inventuro. Najpret ie una mene por popisala te pa še son jas jo gor popisa no Stem- pJa. Popisni listi nekak tak ZRle- da.jo: «na ž«nsfea Mica, stara, pardon. Vet ne smen nanisati. težka: 104 kil« (brez štampeta), 35 cm diJ^ri >«ytib. perfefctno »h- vloda prleški jezik, najrajši pa ma svinjskega na ejnmobc n»- retega, nosi se po zodji franco- ski n^odi (niaksi ienka no mini pamet), Sol.ii Številka .=12. M pro- centof amortizir.ma. brez že te.i- knkrot oT»ečane žeBEJM» enak«- provnosti z ženskaTni. zaTiKJSleTri- mi v podtetii, mati ednajstlh o- trok, ki špilajo nogomet v raz- Hčnih avstrijskih no nemških tovarnah . . . Za mene pa inventurni list ne- kak tak itgleda: Uij« (moškej^a spola, to lebko potrdi s«»sWova Jula) star glili teiko, ke bi že lebko tejkokrot obečano kmeč- ko penzijo doba, s štampetom vred ŽBM^t-en 80 kil, nadpftpreC- ao teJegenten, konooni trije raz- redi osnovne šole v driigen nad- stropji visoke šolske hiše, ob- vloda prleščino. iz kere je »«»- loža pred tremi leti doktorat, v mošji so si miši gnezdo naped3«». oča ednajstib otrok (če je h^ri ge še izven konkurence, o ten zgodovina molči), no tak dale £iaprej .. . Stanovanjsko poslopje: slom- nata kmečka bajta, potrebna po- pravila, cotava, zaflikana, na vseh kuncih se podira no ,ie prova razvalina živleja . . . Isti opis velo za Stale, v kerih Se samo koza mekeče, na podstreš- ji pa se podgane nagojajo .. . Obdelovalna zemla n« flrBfje montre: en hektar n« M awrv mastne ilovnate ženile, ki je gor po bregačah poslujena no je možna samo najsodobnejša ob- delova s prleSko mehanizacijo kak so motike, grable, vile, srpi no druge kmečke montre. Zem- la je lačna umetnega gnoja, saj koza premato ser . .. ser .. . ser . . ., serbtis kolega, da bi tehko vse njive p«»gn«ji!i. nnvetno imo- jilo pa je »redrogo, Aa bi si sa lehko kupili . .. Družinska blagajna: trije sto- ri jii^3^