Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo In soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'-celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
51.
kos.
V LJUBLJANI dne 25. junija 1938.
Letnik
IX.
VSEBINA:
310. Uredba o javnih zapriseženih oboroženih organih za nadziranje ribolova (javnih ribarskih stražnikih in javnih ribolovnih čuvajih).
311. Pravilnik o upravljanju in uporabljanju sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo.
312. Pojasnilo k določbam točk 2. in 3. § 19. fin. zakona za I. 1938./39.
313. Naredba predstojništva mestne policije v Mariboru o prometni omejitvi na območju predstojništva mestne policije v Mariboru.
Uredbe osrednje vlade.
310.
Na podstavi .§ 71. t. 2. zakona o sladkovodnem ribarstvu (zsr.) in v zvezi s členom 2., odst. 2. zakona o notranji upravi (znu.) predpisujem tole
uredbo
o javnih zapriseženih oboroženih organih za nadziranje ribolova (javnih ribarskih stražnikih in javnih ribolovnih čuvajih).*
L Splošne določbe.
Člen 1.
1. Javni zapriseženi oboroženi organi za nadziranje ribolova, najsi so v državni ali samoupravni ali zasebni službi, so javni organi in uživajo popolno zakonsko varstvo, predpisano za javne organe v členu 78. zakona o notranji upravi.
2. Če so taki organi v državni ali samoupravni službi, se nazivajo »javni ribarski stražniki«, če so pa v zasebni službi, se nazivajo »javni ribolovni čuvaji«.
3. Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji se zaprisežejo pri prvostopnem občnem upravnem obla-stvu.
II.	Sprejemanje javnih ribarskih stražnikov in javnih
ribolovnih čuvajev v službo, prisega in izpit.
Člen 2.
1.	Služba javnih ribarskih stražnikov se deli na zvanje zvaničnikov-javnih ribarskih stražnikov in služi-teljev-javnih ribarskih stražnikov.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 80. marca 1938., št. 71/XXIV/174.
2. Javni ribarski stražniki se sprejemajo v državno službo po določbah zakona o uradnikih ob pogojih, določenih s tem zakonom in s to uredbo. Če sprejme ribar-ske stražnike v službo samoupravno oblastvo, morajo biti sprejeti v službo po samoupravnih predpisih, ki so za to izdani, in po predpisih te uredbe.
3. Po potrebi se smejo sprejemati javni ribarski stražniki v službo tudi kot honorarni.
Člen 3.
Za javnega ribarskega stražnika se ne sme sprejeti:
1. kdor ne pozna bistvenih določb zakona o sladkovodnem ribarstvu in predpisov, izdanih na podstavi tega zakona;
2. kdor ne pozna bistvenih določb zakona o posesti in nošenju orožja;
3. kdor ne pozna važnejših vrst sladkovodnih rib in njih načina življenja kakor tudi ne važnejših ribiških priprav in njih načina uporabe;
4. kdor ne zna ravnati z orožjem;
5. kdor je bil kaznovan za prekršek po zakonu o sladkovodnem ribarstvu, in sicer v času dveh let od dne izvršitve kazni (§§ 60. in 61. zsr.);
6. kdor je bil kaznovan za prestopek po zakonu o sladkovodnem ribarstvu, in sicer za čas petih let od dne izvršitve kazni (§§ 59. zsr.).
«
Člen 4.
Določbe člena 3. te uredbe veljajo tudi za sprejem javnih ribolovnih čuvajev v službo, le da se za javnega ribolovnega čuvaja ne more sprejeti tudi še:
1. kdor je maloleten;
2. kdor je pod skrbništvom;
3. kdor je bil obsojen zaradi zločinstva sploh ali zaradi prestopka, storjenega iz koristoljubja, dokler trajajo posledice kaznij
4. kdor je bil obsojen na zgubo častnih pravic, dokler ta kazen traja;
5. kdor je slaboumen;
G. kdor je nepismen;
7. kdor je rekoven pijanec.
Člen 5.
1. Pred sprejemom v službo so javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji dolžni opravili sprejemni izpit iz predmetov, navedenih v členu 3., t. 1. do 4.
2. Kandidati za javne ribarske stražnike opravljajo sprejemni izpit pri oblastvu, ki jih postavlja. Izpraše-valno komisijo odredi minister za kmetijstvo ali ban. Izpit je brezplačen.
3. Kandidati za javne ribolovne čuvaje opravljajo sprejemni izpit pri prvostopnem občnem upravnem oblastvu. To oblastvo odredi izpraševalno komisijo, katere en član mora biti ribarski referent tega oblastva (§ 70., t. 2. zsr.). Izpit je brezplačen.
4. Če napravi kandidat sprejemni izpit, mu izda oblastvo, pri katerem je izpit opravil, pismeno potrdilo o opravljenem sprejemnem izpitu za javnega ribarskega stražnika ali za javnega ribolovnega čuvaja. To potrdilo služi v dokaz, da je kandidat ustregel pogojem, predpisanim v členu 3., t. 1. do 4. te uredbe.
Člen 6.
1. Pred sprejemom javnih ribarskih stražnikov v službo se oblastvo, ki jih sprejema, uveri, ali so povsem ustregli pogojeni, ki jih predpisuje ta uredba, in če jih sprejme v službo, jih pošlje k pristojnemu prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu radi zaprisege.
2. Radi zaprisege je treba poslati k prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu tudi javne ribolovne čuvaje; to oblastvo se predhodno uveri, ali je ustregla ta oseba pogojem, predpisanim za sprejem javnih ribolovnih čuvajev v službo, in če spozna, da je ustregla tem pogojem, jo zapriseže. Če prvostopno občno upravno oblastvo spozna, da ta oseba ni ustregla pogojem, predpisanim za sprejem javnih ribolovnih čuvajev v službo, je ne zapriseže, o čemer ji izda odločbo, zoper katero ima pravico pritožbe po določbah zakona o notranji upravi.
3. Po opravljeni prisegi izda prvostopno občno upravno oblastvo javnemu ribarskemu stražniku ali javnemu ribolovnemu čuvaju potrdilo o opravljeni prisegi na legitimaciji (obrazca A in B). Te obrazce natiskuje banska uprava.
Člen 7.
Prisega javnega ribarskega stražnika ali javnega ribolovnega čuvaja se glasi takole:
»Jaz................................. prisegam	na Boga
vsemogočnega, da bom kralju Petru II. in domovini zvest, da bom z brezpogojno zvestobo pazil na meni poverjene ribolovne vode, na ribolov in na vse, kar k njemu spada, in da jih bom, kolikor mi bo to le mogoče, Varoval kakršne koli škode; da bom vsakogar brez razlike, kdor bi jih poskušal oškodovati ali bi jih oškodoval, po svoji vesti in brez omahovanja prijavil, da bom v prijavi vselej resnico navedel in da nedolžnega nikdar ne bom obdolževal, da svoje službe brez vednosti in privolitve svojih nadrejenih nikdar ne bom zapustil, da bom službeno tajnost varoval in da bom o vsem, kar mi je 'poverjeno, položil o vsakem času pravilne račune. .Tako pri Bog pomaga ji <;
Člen 8.
1. Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji so po dveh letih službe dolžni opraviti najkasneje v nadaljnjih dveh letih izpit za javnega ribarskega stražnika ali za javnega ribolovnega čuvaja.
2. Kdor izpita ne napravi prvič, ga sme ponavljali v šestih mesecih, ne sme pa s tem prekoračiti rok dveh let po dvoletni službi.
člen 9.
1. Če kandidat niti v določenem ponovnem roku ne napravi izpita, ga je razrešiti dolžnosti, če je javen ribarski stražnik.
2. Prvostopno občno upravno oblastvo odvzame ..takemu javnemu ribarskemu stražniku službeni znak in potrdilo o opravljeni prisegi; pri tem nima pravice, zahtevati povračilo zneska, ki ga je plačal ob njiju izdaji.
3. Določba t. 2. velja tudi za javne ribolovne čuvaje, ki tudi v določenem ponovnem roku ne napravijo izpita; s tem prenehajo biti javni ribolovni čuvaji.
Člen 10.
Kandidat, ki želi opravljati izpit, naveden v členu 8. te uredbe, mora vložiti za to pri banski upravi pravočasno prošnjo in z njo predložiti potrdilo o dvoletni službi kot javni ribarski stražnik ali javni ribolovni Čuvaj. Prošnjo predloži po prvostopnem občnem upravnem oblastvu, pristojnem za njegovo službeno mesto. V prošnji mora kandidat tudi navesti, ali je la izpit že opravljal, kje in kdaj. Prvostopno občno upravno oblastvo pošlje prošnjo neutegoma banski upr ati.
Člen 11.
Banska uprava dovoli kandidatu opravljanje izpita, če spolnjuje za to pogoje. O tem ga pravočasno obvesti in mu označi čas in kraj opravljanja izpita.
Člen 12.
Izpitno komisijo odredi ban. Predsednik komisije je šef odseka za ribarstvo pri banski upravi, če pa ni odseka za ribarstvo, referent za ribarstvo. Poleg njega je imenovati za člana komisije še enega politično-uprav-nega uradnika. Tretji član komisije je praktičen ribič, ki ga določi ban. Temu članu gre dnevnica po 100 din. Izplačujejo se dnevnice iz gotovine banovinskega ribarskega sklada. Ban določi čas in kraj, kjer in kdaj naj se izpiti opravljajo. Članom komisije gre povračilo za potne stroške po veljavnih predpisih, če se odredi za to kakšno potovanje.
Člen 13.
1. Izpit je pismen, usten in praktičen.
2. Pismeni izpit traja okoli dve uri, ustni največ eno. uro za vsakega kandidata, praktični pa po potrebi, toda ne več ko dve uri.
3. Za pismeni izpit določi komisija po eno vprašanje iz obeh skupin izpitnih predmetov (člen 14.).
Člen 14.
Izpit se opravlja iz dveh skupin izpitnih predmetov, in to:
Skupina A:
1. poznavanje važnejših vrst sladkovodnih rib (§ 1., t. 2. zsr.) in njih načina življenja;
2. poznavanje važnejših ribjih bolezni) j
n. poznavanje važnejših ribiških priprav in ravnanje z njimi;
4. pletenje in krpanje mrež;
5. pravila ribje vzreje;
(J. ohranjanje rib in promet z njimi;
7.	navadni načini predelave rib (soljenje, sušenje).
Skupina B :
1. poznavanje važnejših določb zakona o sladkovodnem ribarstvu in predpisov, izdanih na podstavi tega zakona;
2. poznavanje važnejših določb zakona o posesti in nošenju orožja in uredbe za njegovo izvrševanje;
3. poznavanje ustroja upravnih oblastev.
Člen 15,
1. Pismene naloge ocenijo vsi trije člani komisije na nalogi sami, s svojim podpisom, Na tej nalogi zapišejo tudi ocene pri ustnem in praktičnem izpitu, s svojim podpisom. Po dovršenem izpitu odloči komisija o oceni.
2. Ocene so »prav dobro«, »dobro«, j zadostno« in »nezadostno«.
3. Uspeh izpita je treba kandidatu neutegoma priobčili.
4. Kandidatu, ki je napravil izpit, se izda o tem potrdilo. Kandidat, ki je dobil oceno nezadostno«, ne dobi potrdila.
člen 1(3.
O izpitu, ki se opravlja, se napravi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije in ki ostane pri banski upravi. V tem zapisniku morajo biti navedena imena članov izpitne komisije, kandidatovo ime in priimek, pismena naloga in njena ocena, vprašanja in ocene pri ustnem in pri praktičnem izpitu in kandidatova ocena o opravljenem izpitu, oziroma da izpila ni napravil.
Člen 17.
Izpit je brezplačen; kandidat pa mora plačati takso za potrdilo.
Člen 18.
Potrdilo o opravljenem izpitu se izdaja na takemle obrazcu:
Štampiljka
1’ o trdilo
sreza .....................,	banovine.........................................
rojen dne ..........................  je	po dovolitvi kraljevske banske uprave .............. banovine št...............
z dne.......................19......na podstavi uredbe o
javnih zapriseženih oboroženih organih za nadziranje ribolova iz 1. 1938. opravil
izpit za javnega ribarskega stražnika ali javnega ribolovnega čuvaja
z...................... uspehom.	■r'*
V .......................... dne............................................
Predsednik izpraševalne komisije
	Člana:	V.
1			
o		
Ocene so: »prav dobro«, »dobro«, »zadostno* in »nezadostno«,
Člen 19.
Vse, kar spada po členih 10. do 18. v pristojnost bana in banske uprave, velja na podstavi § 07., t. 2. zsr. tudi za ministra za kmetijstvo ali ministrstvo za kmetijstvo glede javnih ribarskih stražnikov in javnih ribolovnih čuvajev, ki službujejo v območju uprave mesta Beograda.
III.	Služba, dolžnosti in pravice javnih ribarskih stražnikov in javnih ribolovnih čuvajev.
Člen 20.
1. Med izvrševanjem službe morajo nosili organi iz člena 1. službeni znak in imeti pri sebi službeno potrdilo o opravljeni prisegi in orožje.
2. Tem organom je nastrože prepovedano, prepustiti svoj službeni znak, potrdilo o opravljeni prisegi in orožje drugemu, da bi jih uporabljal, .lavni ribarski stražnik, ki to stori, mora biti odpuščen; javnemu ribolovnemu čuvaju pa se morata odvzeti službeni znak in potrdilo o opravljeni prisegi, in s tem preneha biti javni ribolovni čuvaj.
člen 21.
1. Službeni znak javnega ribarskega stražnika je vzbočeno ovalen; večji premer znaša 0, manjši pa 4 in pol centimetra. Vzbočenje je visoko (1 mm. Znak je izdelan v posteklini, v državnih barvah. Notranja modra površina ima v širino 24 mm, beli in rdeči pas pa po (3 mm. Barve so med seboj z zlatim robom oddeljene. V, sredi je državni grb, pod njim pa lik ribe. Na znaku je napis:	Javni zapriseženi ribarski stražnik«, in to na desno v cirilici, na levo pa v latinici. Besedi »Javni zapriseženi sta na rdečem, besedi »ribarski stražnik« pa na belem polju. Črke so zlate. Službeni znak javnega ribolovnega čuvaja je isti, le namesto napisa »Javni zapriseženi ribarski stražnik: ima napis »Javni zapriseženi ribolovni čuvaj :.
2. Znake dobavlja ministrstvo za kmetijstvo in jih oddaja javnim ribarskim stražnikom in javnim ribolovnim čuvajem po prvostopnem občnem upravnem obla-stvu, proti plačilu lastne cene.
3. Javni ribarski stražnik ali javni ribolovni čuvaj, ki ta znak zgubi, mora to neutegoma prijaviti prvostopnemu občnemu upravnemu oblastni, pristojnemu za njegov službeni kraj, ki zaprosi s poročilom pri ministrstvu drugi znak.
Člen 22.
Potrdilo o opravljeni prisegi se izda javnemu ribniškemu stražniku po obrazcu A, javnemu ribolovnemu čuvaju pa po obrazcu B. V potrdilu mora biti označeno tudi orožje, ki ga nosi javni ribarski stražnik ali javni ribolovni čuvaj.
Člen 23.
Orožje javnega ribarskega stražnika je revolver. Poleg tega mu sme nadrejeno oblnstvo naložiti, dn nosi kot službeno orožje tudi karabinko ali lovsko puško na zrnje (šibrenico). Orožje javnega ribolovnega čuvaja sta revolver in lovska puška ({j 38., t. 5. in § 43., t. 3. zsr.). Orožje javnega ribarskega stražnika in javnega ribolovnega čuvaja ni zavezano plačilu takse (pojasnilo generalne direkcije za davke z dne 20. marca i929.. št. 2(3.090).
člen 24,
" Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji so se dolžni pokoravati naredbam nadrejenih oblastev io jih natančno in vestno izvrševati.
Člen 25.
Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji morajo natančno poznati okoliš, ki jim je določen za opravljanje službe.
Člen 26.
Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji so dolžni opazovati, ali se izvršuje ribolov v njim določenih okoliših po veljavnih predpisih o ribolovu. Njih dolžnost ni samo, da preganjajo nedopustni ali neupravičeni ribolov, marveč prav tako tudi, da preprečujejo nedopustni in neupravičeni ribolov. Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji imajo radi uspešnejšega opravljanja službe pravico, zahtevati pomoč od orožništva, krajevne policije in od rečne prometne policije.
Člen 27.
Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji morajo obdržati tajno vse, kar zvedo po svoji službeni dolžnosti, če je to za opravljanje službe potrebno ali če jim tako nadrejeni starešina naloži.
Člen 28.
1. Osebe, ki love ribe, kakor tudi osebe, ki se mudijo na bregu ali v njegovi neposredni bližini z ribiškimi pripravami, se morajo na poziv javnega ribarskega stražnika ali javnega ribolovnega čuvaja ustaviti. Če so na vodi v čolnu, morajo priti na poziv javnega ribarskega stražnika s čolnom do brega, kjer stoji. Na zahtevo javnega ribarskega stražnika morajo take osebe pokazati ribarsko izkaznico oziroma ribolovnico in ribolovno dovolilnico, če pa lovijo ribe na podstavi kake druge upra-vičitve, morajo pokazati to upravičilo (§ 34. zsr.).
2. Osebe, ki ravnajo ribiške čolne, ladje-ribnjače (»tikvare«) ali vobče plovila, s katerimi se ribe love ali prevažajo, morajo prevozno sredstvo na poziv javnega ribarskega stražnika ali javnega ribolovnega čuvaja takoj ustaviti; če treba, se morajo zasidrati in ostati na mestu, da more stražnik ali čuvaj do njih. Na zahtevo morajo te osebe prepeljati javnega ribarskega stražnika ali javnega ribolovnega čuvaja do ribiškega čolna in ga zopet prepeljati na breg. Osebje na plovilih, ki služijo za ribolov ali prevoz ali za spravljanje rib, je dolžno omogočiti nadzornim organom, da izvrše svojo službeno dolžnost. Zlasti jim morajo na zahtevo posoditi zajemačo, da bi pregledali ribe.
3. Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji so upravičeni, o vsakem času pregledati pri ribolovu uporabljane ribiške priprave kakor tudi ribiške priprave, ki so v čolnih in plovilih, na vlačilcih, v kopališčih, končno tudi ribiške priprave na bregu ali njegovi neposredni bližini, če niso te priprave zamotane ali izročene kot prtljaga na ladji (§ 71., t. 3. zsr.). Prav tako smejo pregledovati nalovljene ribe bodisi v čolnih, bodisi v ladjah-ribnjačah (»tikvarah«, »barkah«) in drugih shra-nilih za ribe.
4. Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji morajo opravljati preglede iz točke 3. tega člena skrbno in tako, da po možnosti pri tem ne poškodujejo ne priprav ne rib.
5. Pri opravljanju svoje službe smejo javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji, ne da bi poprej prosili dovolitve, hoditi tudi čez tuja zemljišča; morajo pa pri tem gledati, da se v mejah možnosti izognejo vsaki škodi.
Člen 29.
1. Ob izvrševanju svoje službe se morajo javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji povsem ravnati po določbah členov 58. do 63. psr.
2. Vsakogar, ki se pregreši zoper določbe zakona o sladkovodnem ribarštvu in zoper predpise, izdane na podstavi tega zakona, morajo neutegoma prijaviti pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje.
Člen 30.
Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji morajo zlasti paziti na to:
1. da se ribolovne vode ne pregrajajo, kolikor ni to dovoljeno po zakonu o sladkovodnem ribarštvu;
2. da se ribam, zlasti mladicam, ki so zaostale na poplavljenem svetu, omogoči vrnitev v odprto vodo;
3. da se pri ribolovu ne uporabljajo prepovedane priprave in sredstva;
4. da se ne love ribe pod najmanjšo predpisano mero ali med lovopustom;
5. da se prepreči promet z ribami, katerih lov je prepovedan;
6. da izvršujejo ribolov samo osebe, ki so za to upravičene;
7. da se ribolovne vode ne onesnažujejo;
8. da se izvajajo varstvene odredbe, predpisane za plodišča.
Člen 31.
Če javni ribarski stražnik ali javni ribolovni čuvaj opazi, da poginjajo ribe v večji meri ali da so obolele, mora to takoj prijaviti pristojnemu prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu.
Člen 32.
V svojem službenem občevanju se morajo javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji vselej dostojno vesti.
Člen 33.
Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji morajo osebe, katere so zalotili pri prekršku ali prestopku po zakonu o sladkovodnem ribarštvu, legitimirati; če pa te nimajo legitimacije in jih ne poznajo osebno ali če se nočejo legitimirati pred njimi, jih morajo privesti k najbližji orožniški ali policijski postaji, občinski upravi ali prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu, da se ugotovi njih istovetnost.
Člen 34.
Javni ribarski stražniki ali javni ribolovni čuvaji nikakor ne smejo zamolčati, če zvedo, da se je kdo pregrešil zoper določbe zakona o sladkovodnem ribarštvu ali zoper predpise, izdane na podstavi tega zakona.
Člen 35.
Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji so dolžni voditi dnevnik, v katerega morajo vpisovati vse važnejše dogodke, in to: dele okoliša, ki so jih ob določenih dnevih obhodili, kaj so opazili, ali so zalotili koga pri kršitvi ifd.
Člen 36.
Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji smejo vršiti službo samo v določenem okolišu. Če je potrebno, da se ukrene kaj v drugem okolišu, morajo o tem obvestiti pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje. Izjemoma smejo prestopiti meje svojega okoliša in tu opravljati službo, če preganjajo koga iz svojega okoliša.
Obrazec A' Obrazec za legitimacijo javnega ribarskega stražnika.		
1. stran (platnice)		2. stran (platnice)
Kraljevina Jugoslavija		
LEGITIMACIJA Potrdilo o službeni prisegi javnega ribarskega stražnika		S tem se potrjuje, da je g	 ribarski stražnik in da je opravil službeno prisego. Na podstavi člena 23. uredbe o javnih zapriseženih oboroženih organih za nadziranje ribolova in po §§ 15. in 16. uredbe ministra za notranje posle J. B. št. 10.015 z dne 1. junija 1928., s spremembami in dopolnitvami z dne 15. februarja 1929.,
3. stran (nadaljevanje z 2. strani)		4. stran
za izvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja ima pravico, imeti in nositi tole orožje:			Imenovani je javni ribarski stražnik za ribarski okraj odsek
M. 1>. Izdano:		Podpis oblastva, ki ga je postavilo
Datum		
5. stran		6. stran (nadaljevanje s 5. strani)
Posebne določbe za javne ribarske stražnike. (Člen 40. uredbe o javnih zapriseženih oboroženih organih za nadziranje ribolova.) 1.	Javni ribarski stražniki imajo pravico nadzora nad prometom z ribami, če jim oblastvo, ki jih postavi, naloži, naj tak nadzor opravljajo. 0 tem se jim mora izdati pismena naredba. 2.	Javni ribarski stražnik, ki ima tako naredbo, je dolžan pregledovati tudi trgovine z ribami, trge, gostinske obratovalnice ipd. 3.	Osebe, ki se bavijo s prometom in prodajo rib, so dolžne dovoliti javnemu ribarskemu straž-		niku, ki ima pismeno naredbo po t. 1. tega člena, pregled rib v svojih bazenih, ledenicah in vobče na krajih, kjer imajo ribe. 4.	Prav tako imajo ti javni ribarski stražniki pravico, pregledovati ribe, ki se prevažajo po železnici, z ladjo, z vozom in drugimi prevoznimi sredstvi, če imajo za to pismeno naredbo. 5.	Če javni ribarski stražnik spozna, da gre za nepredpisen promet ali nepredpisno prodajo rib, mora o tem takoj poslati prijavo pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje, z ribami pa ravnati po členih 61. do 63. psr.
7. stran (platnice)		8. stran (platnice)
Prostor za fotografijo		
Svojeročni podpis		
Format legitimacije: 7'5 X 11'5 cm. Obrazec B Obrazec za legitimacijo javnega ribolovnega čuvaja.		
1. stran (platnice)		2. stran (platnice)
Kraljevina .1 ugoslavija		
LEGITIMACIJA Potrdilo o službeni prisegi javnega ribolovnega čuvaja		S tem se potrjuje, da je g	 ribolovni čuvaj in da je opravil službeno prisego. Na podstavi člena 23. uredbe o javnih zapriseženih oboroženih organih za nadziranje ribolova in po §§ 15. in 16. uredbe ministra za notranje posle J. B. št. 10.015 z dne 1. junija 1928., s spremembami in dopolnitvami z dne 15. februarja 1929.,
3. stran (nadaljevanje z 2. strani)		4. stran
za izvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja ima pravico, imeti in nositi tole orožje:			Imenovani je javni ribolovni čuvaj za ribarski okraj odsek
										*							 M. P. Izdal		
Datum		Poslodavee
		•
Strani 5 in 6 (platnice) sta enaki kakor strani 7 in 8 (platnice) pri legitimaciji javnega zapriseženega ribniškega stražnika (obrazec A).
Format legitimacije: 7'5 X 11‘5 cm.
Člen 37.
Javni ribarski stražniki in javni ribolovni Čuvaji imajo pravico ubijati ribolovu škodljive živali po določbah §§ 38. in 43. /.sr. in člena 44. psr.
Člen 38.
Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji ne smejo biti v istem ribarskem okraju ali odseku istočasno tudi zakupniki ribarske pravice.
Člen 39.
Javnim ribarskim stražnikom in javnim ribolovnim čuvajem se ne sme namesto plače ali v dopolnitev plače dajati ribolovna dovolilnica. Javnemu ribolovnemu čuvaju, ki to sprejme, odvzame prvostopno občno upravno oblastvo takoj službeni znak in potrdilo o opravljeni prisegi, in s tem preneha biti javni ribolovni čuvaj.
Posebne določbe za javne ribarske stražnike.
Člen 40.
1. Javni ribarski stražniki imajo pravico nadzora nad prometom z ribami, če jim oblastvo, ki jih postavi, naloži, naj tak nadzor opravljajo. O tem se jim mora izdati pismena naredba.
2. Javni ribarski stražnik, ki ima tako naredbo, je dolžan pregledovati tudi trgovine z ribami, trge, gostinske obratovalnice itd.
3. Osebe, ki se bavijo s prometom in prodajo rib, so dolžne dovoliti javnemu ribarskemu stražniku, ki ima pismeno naredbo po t. 1. tega člena, pregled rib v svojih bazenih, ledenicah in vobče na krajih, kjer imajo ribe.
4. Prav tako imajo ti javni ribarski stražniki pravico pregledovati ribe, ki se prevažajo po železnici, z ladjo, z vozom in drugimi prevoznimi sredstvi, če imajo za to pismeno naredbo.
5. Če javni ribarski stražnik spozna, da gre za ne-predpisen promet ali nepredpisno prodajo rib, mora o tem takoj poslati prijavo pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje, z ribami pa ravnati po členih 61. do 63. psr.
Člen 41.
Prijave javnih zapriseženih ribarskih stražnikov o prekrških (§§ 60. in 61. zsr.) služijo kot popolen dokaz o storjenem prekršku in o kazenski odgovornosti osumljenca, če so ga zalotili pri dejanju, kolikor se no dokaže nasprotno.
Glede dokazovanja prestopkov (§ 59. zsr.) veljajo predpisi zakona o sodnem kazenskem postopku.
Člen 42.
1. Javni ribarski stražniki so ob vsaki priliki dolžni, poučevali rib Arje glede ribarstva in jih navajati, naj ravnajo tako, kakor to predpisujejo zakon o sladkovodnem ribarstvu in predpisi, izdani na njegovi podstavi. Dolžni so navajati ribarje v to, da si ustanovijo ribarsko zadrugo in varujejo ribolovne vode, in jim pojasnjevati koristi takega postopka.
2. Javnim ribarskim stražnikom se sme namesto povračila potnih stroškov in dnevnic odrediti mesečna potna povprečnina, ki ji določi višino minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za finance, če so v državni službi, ali pa ban, če so y banovinski službi.
IV.	Prehodne in končne določbe.
Člen 43.
Javni ribarski stražniki in javni ribolovni čuvaji, ki so na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, že v službi, se smejo še dalje obdržati v tej službi, če napravijo v določenem roku (člen 8.) izpit za javnega ribarskega stražnika ali za javnega ribolovnega čuvaja. Če so v tej službi že več ko dve leti, morajo opraviti ta izpit najkasneje v dveh letih od dne uveljavitve te uredbe; če v tem roku izpita ne opravijo, je uporabiti določbe člena 9. te uredbe.
Člen 44.
Bani izdajo v šestih mesecih za svoja območja »na-vodila za javne ribarske stražnike in javne ribolovne čuvaje«, ki naj obsegajo vse določbe, katere morajo le-ti poznati, in način, kako morajo v posameznih primerih postopati, s posebnim ozirom na banove uaredbe, označene v § 54. zsr. Ta navodila je treba da po § 28. zakona o banski upravi odobri minister za notranje posle sporazumno z ministrom za kmetijstvo.
Člen 45.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih noviuah«.
V Beogradu dne 24. februarja 1938.; št. 14.660'111.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
S to uredbo so se izrekli soglasne minister za notranje posle pod št. 7388/III z dne 2. marca 1938., minister za finance pod št. 8790/1 z dne 15. marca 1938. in glavna kontrola pod št. 37.042 z dne 22. marca 1938.
311.
Na podstavi § 52., t. 4. zakona o sladkovodnem ribarstvu (zsr.) se ustanavlja pri ministrstvu za kmetijstvo sklad za pospeševanje ribarstva. Na podstavi § 52., t. 4. zsr. in soglasno z ministrom za finance predpisujem tale
pravilnik
o upravljanju in uporabljanju sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo.*
Člen 1.
S skladom za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo razpolaga minister za kmetijstvo.
Člen 2.
Imovina sklada za pospeševanje ribarstva se nalaga plodonosuo pri Državni, hipotekarni banki v Beogradu.
Člen 3.
Dohodki sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo so:
1.	10 % vseh dohodkov vseh banovinskih skladov
* »Službene tiovine kraljevine Jugoslavije« z du* 24. marca 1938., št. 06/XXl/149.
za pospeševanje ribarstva, kakor te sklade predvideva § 52., t. 1. zsr.;
2. vsi dohodki, ki jih ima država od ribolova v območju uprave mesta Beograda (§ 67., t. 2. zsr.), in sicer:
a) dohodek od izkoriščanja ali zakupa ribarskih okrajev in odsekov;
b) dohodek od ribolovnih dovolilnic, ribarskih izkaznic in ribolovnic;
c) dohodek od državnih umetnih ribnikov, ribjih razplojevališč in ribogojnic, kolikor ne določi za te naprave minister za kmetijstvo, da smejo te dohodke sa-mostalno pobirati in jih za svoje potrebe uporabljati;
č) denarne kazni in zneski od prodaje zaplenjenih rib, ribiških priprav in orodja po določbah zakona o sladkovodnem ribarstvu;
d) ribarski prispevki (§ 23. zsr.);
3. dohodki od strokovne tehnične izdelave projektov in načrtov za ribarstvo, umetne in polumetne tehnične objekte v zvezi z ribarstvom itd., za potrebe zasebnikov kakor tudi za voditev takih del; znesek, ki se pobiraj za taka dela, določi minister za kmetijstvo za vsak primer posebej;
4. doliodki od obresti sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo;
5. dohodki, ki jih dobi država od državnih ribarskih pravic, začenši z dnem uveljavitve zakona o sladkovodnem ribarstvu, pa do dne ustanovitve banovinskih ribarskih skladov (§ 5., t. 6. zsr.), kakor tudi morebitni drugi, izredni dohodki.
Clen 4.
Gotovina »fonda za pospeševanje ribarstva«, ustanovljenega z zakonom o ribolovu iz 1. 1911. (§ 52., t. 4. zsr.), kakor tudi gotovina »ribarskega fonda ministrstva za kmetijstvo«, ki je plodonosno naložena pri glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Novem Sadu kot part. št. 8324, v znesku, kolikor sta znašala oba ta sklada na dan uveljavitve zakona o sladkovodnem ribarstvu z obrestmi, obračunanimi do tega dne, vred, se mora prenesti v dobro sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo.
Člen 5.
1.	Sklad za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo se mora uporabljati na posle zaradi pospeševanja, ustroja, ureditve in proučevanja ribarstva, ki jih opravlja ministrstvo za kmetijstvo (§ 52., t. 4. zsr.), in to:
a) za postavitev osrednjega zavoda za ribarstvo in njegovo vzdrževanje;
b) za pospeševanje umetnega gojenja rib in rakov kakor tudi za njih razplojevanje;
c) za proučevanje ribarstva v državi in inozemstvu kakor tudi za plačevanje povračil za stroške zaradi prisostvovanja pri ribarskih prireditvah osebam, ki jih za to odredi ministrstvo za kmetijstvo;
č) za nabavo in odkup ribarske strokovne književnosti, za nagrajanje strokovnih projektov in načrtov iz ribarstva, za odkup in tiskanje rokopisov iz ribarske -stroke, za urejanje in izdajanje strokovnega ribarskega časopisa po ministrstvu za kmetijstvo in po osrednjem zavodu za ribarstvo, za urejanje in izdajanje statistike o sladkovodnem ribarstvu, za podpiranje strokovnega tiska kakor tudi za pouk iz ribarstva;
d) za pospeševanje in ustroj prometa z ribami in njih predelave;
e) za nabavo potrebnega inventarja in materiala za opravljanje ribarske službe, za materialne izdatke za upravljanje in knjigovodstvo tega sklada kakor tudi za natiskovanje potrebnih obrazcev;
f) za materialne izdatke zaradi nadziranja ribolova, za plačevanje javnili zapriseženih ribarskih stražnikov ministrstva za kmetijstvo, če jili ui mogoče sprejeti v službo v breme rednega proračuna, kakor tudi za osebne izdatke za nagrajanje oseb, ki po nalogu ministrstva za kmetijstvo ribolov sezonsko nadzirajo;
g) za povračilo potnih stroškov po vseh poslih ribarstva osebju, odrejenemu od ministrstva za kmetijstvo, kakor tudi za izplačevanje potnega pavšala javnim zapriseženim ribarskim stražnikom ministrstva za kmetijstvo. Višina tega pavšala se določi na podstavi uredbe o javnih zapriseženih oboroženih organih za nadziranje ribolova iz 1. 1938.;
h) za osebne izdatke za plačevanje začasnega osebja, potrebnega za delo pri ribarstvu, če ni mogoče, da bi se plačalo potrebno osebje iz rednih proračunskih sredstev, kakor tudi za izplačevanje honorarjev, podpor in nagrad po določbah zakona o sladkovodnem ribarstvu;
i) za dajanje posojil, izjemoma tudi podpor za napravo ribnikov, val išč in drugih objektov, potrebnih ribarstvu, kakor tudi za nabavo ribiških priprav po pogojih, ki jih določi minister za kmetijstvo; pri dajanju posojil ije treba poskrbeti za potrebna jamstva, da se zavaruje vrnitev danega posojila;
j) za dajanje posojil s 4 % obresti na leto banskim upravam za izvajanje zakona o sladkovodnem ribarstvu. Ta posojila se smeijo dajati v dobi enega leta od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, in v višini, ki ne presega dohodke, ki jih po približni cenitvi ministrstva za kmetijstvo dobiva banovina na leto od ribolova. Ta posojila se smejo dajati s pogojem, da se morajo v treh letih vrniti iz banovinskih skladov za pospeševanje ribarstva. Skupna vsota, ki se sme dati kot posojilo, za vse banovine ne sme presegati znesek 750.000 dinarjev.
2. Iz gotovine sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo se poravnavajo predvsem izdatki za posle, ki po zakonu o sladkovodnem ribarstvu izrečno spadajo v pristojnost ministrstva za kmetijstvo, samo izjemoma pa izdatki za posle krajevnega značaja.
3. Nabave in dela, ki se izplačujejo iz sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo, se morajo opravljati po predpisih zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje oddelka »B. Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu.
4. Minister za kmetijstvo sestavi letni proračun dohodkov in razhodkov sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo za naslednje proračunsko leto, ki ga pravočasno pošlje ministru za finance v odobritev. To določbo pa ije treba začeti uporabljati šele s proračunskim letom 1943./44.
Člen 6.
1.	Dohodke, navedene v členu 3., t. 1. tega pravilnika, morajo poslali banske uprave Državni hipotekarni banki v Beogradu v dobro skladu za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo v začetku vsakega leta, najdalj pa do dne 15. januarja za minulo leto; obenem pa morajo poslati ministrstvu za kmetijstvo tudi izpisek dohodkov in razhodkov kakor tudi stanje svojega ribarskega sklada na dan 31. decembra minulega koledarskega leta.
2. Dohodki, označeni v členu 3., t. 2., 3. in 5., se morajo pošiljati tako, kakor se ostvarijo, če ne odredi minister za kmetijstvo drugače.
3. Dohodke od obresti, navedene v členu 3., t. 4., vknjiži Državna hipotekarna banka v dobro sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo šestmesečno, in sicer 30. junija in 31. decembra vsakega leta.
4. 0 vseh vplačilili, opravljenih v dobro temu skladu, se mora ob vplačilu hkrati obvestiti tudi odsek za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo.
Člen 7.
1. Odločbe, s katerimi se odreja kateri koli od izdatkov, naštetih v členu 5. tega pravilnika, iz gotovine sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo, izdaja minister za kmetijstvo. Sme pooblastiti načelnika oddelka za živinorejo, da izdaja take odločbe, če ne presega vsota, odrejena v odločbi, zneska 5000 dinarjev. Preden se izda po vseh teh odločbah Državni hipotekarni banki nalog za izplačilo, se morajo poslati glavni kontroli za soglasnost.
2. Naloge za izplačilo vsot, odrejenih v odločbah iz t. 1. tega člena, podpisuje načelnik oddelka za živinorejo pri ministrstvu za kmetijstvo, najsi se odreja v nalogu izplačilo vse vsote, določene v odločbi, v enem kratil, ali pa se izplača odobrena vsota po delih v več kratili. Vsi ti nalogi za izplačilo se morajo radi vidiranja predhodno predložiti krajevni kontroli pri ministrstvu za finance in šele potem poslati Državni hipotekarni banki v izvršitev.
Člen 8.
Državna hipotekarna banka pošilja odseku za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo poročila o vseh posameznih vplačilih v dobro skladu za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo kakor tudi o vseh izplačilih, opravljenih iz gotovine tega sklada. Razen tega pošlje v začetku vsakega meseca, najdalj pa do
10.	dne vsakega meseca odseku za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo izpisek vsot, vplačanih v minulem mesecu v dobro skladu za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo, prav tako pa tudi izpisek izdatkov, opravljenih v minulem mesecu iz tega sklada, radi kontrole knjig in računov sklada.
člen 9.
1. Knjigovodstvo sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo se vodi v odseku za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo po pravilih enostavnega knjigovodstva.
2. Vsi izvirni dokumenti, po katerih se odrejajo izplačila iz sklada, se morajo hraniti v denarnem arhivu odseka za ribarstvo.
3.'Računsko leto se začne 1. aprila, konča pa 31. marca naslednjega leta. Z 31. marcem vsakega leta se morajo kontrolne knjige sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo v odseku za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo zaključiti, do 31. avgusta naslednjega leta pa sestaviti zaključni račun, ki mora navajati vse dohodke in razhodke kakor tudi stanje gotovine sklada konec računskega leta.
4. Nakazovalec sklada je minister za kmetijstvo, računodajnik pa šef odseka za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo. Oba podpisujeta zaključni račun, z njima pa ga podpiše tudi oseba, ki ga je sestavila.
5. Zaključni račun se pošlje glavni kontroli v pregled in razrešitev.
6. En primerek zaključnega računa se pošlje ministru za finance za odsek za glavno državno knjigovodstvo, obenem s pregledom, ki obsega:
a) stanje sklada na dan 1. aprila (začetek proračunskega leta);
b) prejemke sklada med proračunskim letom;
c) izdatke iz sklada med proračunskim letom;
č)' stanje sklada na dan 31. marca (konec proračunskega leta), in sicer takč stanje v gotovini pri Državni hipotekarni banki kakor tudi v posojilih.
7. Vsa izplačila iz tega sklada spadajo pod kontrolo ministra za finance (§ 4. finančnega zakona za leto
1937./38.).
Člen 10.	'	1
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 8. marca 1938.; š. 16.840/111.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
S tem pravilnikom sta se izrekla soglasna minister za finance pod št. 7854/1 z dne 9. marca 1938. in glavna kontrola pod št. 37.043 z dne 22. marca 1938.
— --
312.
Pojasnilo
k določbam točk 2. in 3. § 19. finančnega zakona za leto 1938./39.*
Radi pravilne uporabo novih predpisov, izdanih v t. 2. in 3. § 19. finančnega zakona za leto 1938./39. (»Službene novi ne« št. 73/XXV z dne 1. aprila 1938., Fin. zbornik str. 226/38)** se daje na podstavi člena 43. zakona o taksah tole pojasnilo:
I.	S predpisi t. 2. § 19. finančnega zakona za leto 1938./39. je uveden v zakon o taksah nov člen 56.a, ki se glasi:
»Zaradi taksnih kaznivih dejanj, za katera je predpisana kazen v večkratnem znesku redne takse, ni kazni, če ustvari krivec iz proste volje zakonu ustrezno stanje, preden oblastvo kakor koli zve zanje. Krivec, ki se na ta način oprosti kazni, nima pravice do ovaditeljske nagrade od kazni, na katero bi bili obsojeni njegovi sokrivci.
Ta predpis se ne uporablja, če se je kršitev taksnih predpisov storila na način, ki se preganja po kazenskem zakonu.«
Radi točne uporabe teh predpisov se pojasnjuje tole:
1.	Po teh določbah člena 56.a zakona o taksah ni kazenskega pregona in se potemtakem tudi ne izreče kazen v vseh tistih primerih, ko za taksna kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen v večkratnem znesku redne takse, krivec ustvari, preden oblastvo za kaznivo dejanje zve, zakonu ustrezno stanje.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z du« 15. junija 1938., št. 131/XL/829.
** »Službeni listi žt. 214/36 iz L 1938.
S kaznijo v večkratnem znesku redne takse se razumejo vse kazni, po katerih znaša vsota kazenske takse dva-, tri- itd.kratni znesek redne takse, torej vse tiste kazni, ki se izrekajo po predpisih zakona o taksah v večkratnem znesku neplačane ali nezadostno ali ne predpisno položene redne takse ne glede na to, ali se plača taksa v gotovini ali pa v kolkih.
Pod določbe člena 56.a zakona o taksah ne morejo spadati: a) taksna kazniva dejanja, za katera ni kazen večkratni znesek redne takse; b) kjer gre za pavšalno kazen; c) Če ije kazen sicer večkratni znesek redne takse, a gre za kršitev taksnih predpisov, izvršeno na način, ki se preganja po kazenskem zakonu.
Radi lažjega razumevanja se navaja nekaj primerov, v katerih se uporabljajo predpisi člena 56.a zakona o taksah, kakor tudi nekaj primerov, v katerih uporaba teh predpisov ni mogoča.
a) Stranka predloži davčni upravi radi naknadnega taksiranja netaksirano priznanico, ki je bila izdana pred letom dni. Za tak primer ije določena kazen v trikratnem znesku redne takse (člen 51. zakona o taksah), ker je bilo treba plačati takso najdalj v 15 dneh od dne izdaje te priznanice. Ker gre tu za kazen v večkratnem znesku redne takse in je stranka iz proste volje ustvarila zakonu ustrezno stanje s plačilom redne takse (v tem primeru bodisi v gotovini bodisi v kolkih; če plača v kolkih, se nalepijo kolki, ker ni mogoče postopati glede lepljenja kolkov po predpisih t. 6. in 7. člena 55. taksnega in pristojbinskega pravilnika, na praznem prostoru priznanice in se predpisno uničijo; če se pa plača taksa v gotovini, se vpiše predmet v register A in se postopa nadalje po navodilu za upravljanje in obračun taks taksnega registra A), preden je oblastvo zanje zvedelo, po predpisih člena 56.a zakona o taksah ni nikakršne kazni.
b) Prireditelji neke zabave so prodajali vstopnice za višjo ceno, kot so se vstopnice glasile. Za take primere je določena kazen v dva- do desetkratnem znesku redne takse (pripomba 11. k tar. post. 99.a zakona o taksah). Prireditelji polože naknadno, preden je oblastvo za to kaznivo dejanje zvedelo, premalo plačano takso. Tudi v tem primeru ni uporabiti kazenskih predpisov, ker je ustvaril krivec zakonu ustrezno stanje in je šlo za kazen v večkratnem znesku redne takse (dva- do desetkratno).
c) Prireditelji ne prijavijo v določenem roku svoje prireditve, ki je zavezana plačilu takse iz tar. post. 99.a zakona o taksah. Za take primere je določena kazen od 500 do 1000 dinarjev (pripomba 10. k tar. post. 99.a zakona o taksah).
V takem primeru se ne morejo uporabiti predpisi člena 56.a zakona o taksah, .ker gre za pavšalno kazen.
č) Kaznivo dejanje se je storilo tako, da so bili iznova uporabljeni že uporabljeni kolki. Za taka kazniva dejanja je določena petdesetkratna kazen (člen 46. zakona o taksah). Tu ni moči uporabljati predpise člena 56.a zakona o taksah, dasi gre za večkratno kazen, ker se preganja to kaznivo dejanje tudi po kazenskem zakonu.
Pripomniti je še treba, da se predpisi člena 56.a zakona o taksah ne morejo uporabljati nikjer, kjer gre za takse iz tarife zakona o sodnih taksah, ker se zaradi prikrajšbe teh taks ne uvaja kazenski postopek, marveč ije postopati po predpisih § 38. zakona o sodnih taksah, t. j. pobere se ne kazenska, marveč zvišana taksa. Prav tako ne morejo kazniva dejanja iz pripombe 12. tar.
post. 12. zakona o taksah, za katera se pobira zvišana taksa, spadati pod določbe člena 56.a zakona o taksah, ker nimajo značaja kazni.
2.	Po predpisih Člena 56.a zakona o taksah ni kazni samo tedaj, če je ustvaril krivec zakonu ustrezno stanje iz proste volje, preden je oblastvo kakor koli zvedelo za to kaznivo dejanje. Iz tega izhaja, da se kazenski pregon zaradi takih primerov samo tedaj ne odredi, če ni o kaznivem dejanju prijave (ovadbe), oziroma če oblastvo o kaznivem dejanju poprej sploh ni nič vedelo.
V vseh takih primerih ugotovi oblastvo na podstavi vloge (prošnje), ki jo krivec v ta namen predloži ali pa da na zapisnik in za katero se po predpisih t. 1. člena 6. zakona o taksah ne plačuje taksa, s kratkim referatom, da gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen v večkratnem znesku, da je krivec ustvaril zakonu ustrezno stanje n. pr. s. tem, da je manjkajoči znesek takse din ... plačal bodisi v gotovini ali pa v kolkih (ne da bi plačal pri tem obresti, določene v predpisih drugega odstavka člena 32. zakona o taksah, ker se taksa takoj plača), da pa oblastvo o lem kaznivem dejanju do tega dne ni nič vedelo, pa potemtakem po predpisih člena 56.a zakona o taksah ni kazenskega pregona. Za te primere se ne izda nobena rešitev, kjer tu ni kazenskega postopka, da bi se morala izdati rešitev o prekinitvi kazenskega postopka, marveč velja, da je taksa v redu plačana. (Davčne uprave morajo vselej na taksnem spisu označiti, da je krivec oproščen kazni po predpisih člena 56.a zakona o taksah, kar je potrebno, da taksna cenzura takoj vidi, zakaj ni bil zaradi tega kaznivega dejanja uveden kazenski postopek.)
Kazenski pregon za taka kazniva dejanja pa se mora kljub temu, da je ustvaril krivec zakonu ustrezno stanje, naknadno uvesti v vseh tistih primerih, kjer se pozneje ugotovi, da je kako drugo oblastvo za to kaznivo dejanje zvedelo, preden je ustvaril krivec zakonu ustrezno stanje. Z >oblastvom« namreč ni mišljeno samo tisto oblastvo, ki je pristojno za poizvedovanje in sojenje zaradi tega kaznivega dejanja, marveč katero koli oblastvo. Tako n. pr. zve kako oblastvo kakor koli za taksno kaznivo dejanje; ker pa ni pristojno za poizvedovanje o takem kaznivem dejanju, pošlje ta kazenski predmet pristojnemu oblastvu. Medtem pa ustvari krivec, še preden prispe predmet k pristojnemu oblastvu, pri tem oblastvu zakonu ustrezno stanje in le-to oblastvo oprosti seveda krivca kazni, ker še ni zvedelo za lo kaznivo dejanje, uporabljajoč predpise člena 56.a zakona o taksah. Šele pozneje pa, ko prejme predmet, ugotovi, da je oblastvo, ki mu je poslalo kazensko stvar, zanje zvedelo že prej, preden je ustvaril krivec zakonu ustrezno stanje; zato mora naknadno odrediti kazenski pregon, ker se predpisi člena 56.a zakona o taksah v tem primeru ne dajo uporabili, ker je ustvaril krivec zakonu ustrezno stanje šele potem, ko je oblast za kaznivo dejanje zvedela.
Prav tako se mora, če ugotove organi oblasti, po katerih zve oblastvo za kazniva dejanja (organi finančne kontrole, orožništva ipd.), na kraju samem zapisniško (dejanski opis, referat) kaznivo dejanje in krivec nato pri pristojnem oblastvu ustvari zakonu ustrezno stanje, preden je prejelo oblastvo prijavo, vendar naknadno odrediti kazenski pregon, ker so ugotovili kaznivo dejanje organi oblasti, preden je ustvaril krivec zakonu ustrezno stanje./
Zlasti sodišča morajo, postopajoč po predpisih odst. 1. § 7. zakona o sodnih taksah, v vsakem primeru, ko so pojavi pred sodiščem kaka listina, za katero bi se bila morala taksa že plačati, pa se to ne vidi že na listini, in stranka na sodni poziv v roku, določenem v tem paragrafu (30 dni), dokaže, da je taksa plačana, ugotoviti, ali je bila ta taksa medtem plačana, in če je bila, poslati prepis listine davčni upravi radi kazenskega pregona. Kajti v takih primerih je ustvaril krivec zakonu ustrezno stanje šele potem, ko je oblast (v teh primerih sodno oblastvo) za kaznivo dejanje že zvedela in se za take primere nikakor ne morejo uporabiti predpisi člena 5G.a zakona o taksah.
3. V primerih, ko je z zakonom določeno, da je treba obsoditi pogodbene stranke (kontrahente) nerazdelno na plačilo kazenske takse, pa ustvari edeu izmed njih zakonu ustrezno stanje, preden je oblastvo za to kaznivo dejanje zvedelo, ni kazenskega pregona zoper drugega kontrahenta. Ker je ustvarila ena izmed pogodbenih strank zakonu ustrezno stanje in gre za večkratno kazen, se zoper drugo stranko ne more uvesti postopek, najsi je tista stranka, ki je ustvarila zakonu ustrezno stanje, to zahtevala.
Recimo, da je neka kupnoprodajna pogodba bila skletijetia pred 20 dnevi, da pa predloži kupec iz svoje volje pogodbo davčni upravi radi plačila takse za pravni posel. Ker oblastvo za to kaznivo dejanje prej nič ni vedelo in ker gre za trikratno kazen, se pobere samo redna taksa, kupec in prodajalec pa se oprostita kazenske takse po predpisih člena 50.a zakona o taksah.
4. Predpisi člena 56.a zakona o taksah se morajo uporabiti tudi na vse primere, ko se je taksno kaznivo dejanje storilo preden je zadobil moč ta predpis finančnega zakona, torej ki so bili storjeni še pred dnem
1.	aprila 1938.
Razen tega se morajo za vsa taka kazniva dejanja, glede katerih so krivci ustvarili zakonu ustrezno stanje pred uveljavitvijo finančnega zakona za leto 1938./39. (torej pred dnem 1. aprila 1938.), uporabiti predpisi člena 56.a zakona o taksah, če se sodbe za ta kazniva dejanja še niso izrekle. To pa zato, ker zakonodajalec v tem pogledu ni določil nikakih meja in ker izhaja to tudi iz splošnega pravila kazenskega zakona (§ 2., odstavek 1.).
II.	S' predpisi t. 3. § 19. finančnega zakona za leto
1938./39. je bil uveden v zakon o taksah nov člen 56.b, ki se glasi:
>Ce zaradi taksnega kaznivega dejanja obdolžena oseba pismeno izjavi, da je poleg redne takse voljna takoj plačati ali popolnoma zavarovati tudi še dvakratni, pri dedni in darilni taksi (tar. post. 23.) trikratni, pri taksi na račune (tar. post. 34.) pa pet in dvajsetkratni znesek redne takse kot kazen kakor tudi morebitne stroške in takse iz tar. post. 229., in če se hkrati odpove vsem pravnim sredstvom, se sme na obdolženčevo prošnjo, vloženo najkasneje pred izdajo prvostopne sodbe, odobriti opustitev nadaljnjega kazenskega pregona.
Odločbo o opustitvi izda, če zatajena taksa ne presega 50.000 dinarjev, davčna uprava, nad ta znesek pa finančna direkcija. Izjemoma pa izda po taksah iz tar. post. 23. tega zakona ne glede na višino zatajene redne dedne in darilne takse in v isti stvari morda tudi zatajenih drugih taks odločbo o opustitvi finančna direkcija. Vendar postane odločba o opustitvi vselej izvršna šej,e, ko jo predhodno odobri pristojno višje iobkiive.y
Opustitev kazenskega pregona se ne odobri, če je bila dotična obdolžena oseba tudi le enkrat že pravnomočno obsojena zaradi kakršnega koli taksnega kaznivega dejanja, pri čemer se morda že kateri krat odobrena opustitev kazenskega pregona ne šteje za obsodbo.
Prav tako se opustitev ne odobri, če je bila storjena kršitev taksnih predpisov na način, ki se preganja po kazenskem zakonu.
Določbe tega člena veljajo samo za tista kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen v večkratnem znesku redne takse.«
Glede teh novih predpisov se opozarja na naslednjo:
1. Določbe člena 56.b zakona o taksah se morajo uporabiti na taksna kazniva dejanja, ki so ovadena oblastvom, torej za katera oblasti vedo in na podstavi te vednosti (prijave, ovadbe) odrede zoper obdolženo osebo kazenski pregon.
Po določbah tega zakonskega predpisa se sme postopati tudi tukaj samo glede tistih taksnih kaznivih dejanj, za katera je kazen predpisana v večkratnem znesku redne takse, izvzemši tista, pri katerih se je storila kršitev taksnih predpisov na način, ki se preganja po kazenskem zakonu.
2. Obdolžena oseba, ki se želi koristiti s temi predpisi, mora podati izjavo:
a) da je voljna takoj plačati ali popolnoma zavarovati tudi še dvakratni znesek redne takse kot kazen (pri dedni in darilni taksi trikratni, pri taksi na račune iz tar. post. 34. taksnega zakona pet in dvajsetkratni znesek), takso iz tar. post. 229. taksne tarife in morebitne stroške, in
b) da se odpoveduje vsem pravnim sredstvom.
Ta izjava, ki jo obdolžena oseba podd, mora biti podana na zapisnik bodisi o priliki, ko se taksno kaznivo dejanje odkrije (n. pr. po organih finančne kontrole) ali pa ob zasliševanju po preiskovalnih oblastvih ali pozneje, toda vsekakor preden se izreče sodba na prvi stopnji. Taka zapisniška izjava velja hkrati za prošnjo za opustitev nadaljnjega kazenskega pregona in ni zavezana nikakršni posebni taksi.
Na ta predpis (pravno dobroto opustitve) morajo preiskovalna oblastva med preiskavo zaradi taksnega kaznivega dejanja opozoriti obdolženo osebo in ji biti na roko, če se želi koristiti s temi predpisi.
Zlasti se opozarja na to, naj se ob zasliševanju obdolženih oseb za dejanja, za katera izdaja sodbo minister za finance (dejanja iz členov 48. in 55. zakona o taksah in dejanja iz tar. post. ,110. taksne tarife), obdolžena oseba vselej opozori na predpise člena 56.b zakona o taksah, da ne bo treba oddelku za davke vračati spise oblastvu v ponovno zaslišanje in da se ne povzroči s tem nepotrebno dopisovanje. Pri zapisniškem zaslišanju je treba vselej navesti, da je bila oseba na predpise člena 56.b zakona o taksah opozorjena.
3. Če položi obdolžena oseba, koristeč se z določbami tega predpisa, takoj vse odpadajoče zneske (odst. II. pod.
2.a tega razpisa), postopa oblastvo glede uporabe položenih vsot in njih zaračuna (vknjižbe) po veljavnih predpisih (člen 59. zakona o taksah in člena 25. in 80. taksnega in pristojbinskega pravilnika) in ne izda sodbe (postopajoč po naliki predpisov t. 4. člena 25. taksnega in pristojbinskega pravilnika), ker ne velja, da je obdolžena oseba obsojena, če se opustitev odobri.
Taksa iz tar. post. 229. se mora plačati po velikosti . feaznj.j dojfičsni X členu 5G.b zakona o taksah, ue pa po
velikosti kazni, ki bi jo bila morala obdolžena oseba plačati, da se ni koristila s to določbo.
Ovaditeljska in zalotiteljska nagrada gre samo od pobrane kazenske takse.
4.	Najsi obdolžena oseba takoj plača ali pa popolnoma zavaruje skupno vsoto, določeno s predpisom člena 56.b zakona o taksah, je treba o vsakem primeru opustitve izdati odločbo.
To odločbo izda, če zatajena taksa ne presega
50.000 dinarjev, davčna uprava, nad tem zneskom pa finančna direkcija. Kazen tega izda neglede na višino zatajene lakse glede taks iz tar. post. 23. zakona o taksah (darilna in dedna taksa) in v isti stvari morda še zatajenih drugih taks, odločbo prav tako tudi finančna direkcija, in naposled izda ne glede na višino zneska zatajene takse tako odločbo tudi finančna direkcija za dejanja, glede katerih je sama pristojna za poizvedbe in sodbo.
Odločba o opustitvi postane izvršna šele, ko jo pri-* stojno višje oblastvo odobri.
Ker izda odločbo o opustitvi davčna uprava ali finančna direkcija, morajo drnga oblastva, ki so po zakonu o taksah pristojna za sojenje taksnih kaznivih dejanj, po opravljenem poslu poslati ves kazenski predmet pristojni davčni upravi, če zatajena taksa ne presega
50.000 dinarjev, če jo presega, pa pristojni finančni direkciji, da odloči o opustitvi. Iz poslanega predmeta in poročila oblastva mora biti jasno razvidno, da gre za taksno kaznivo dejanje, za katero veljajo določbe člena 56.b zakona o taksah, nadalje morajo biti v poročilu navedeni vsi podatki o vplačilu odpadajočih zneskov (zaračun, vknjižba, nalepljeni kolki) ali na kateri način in kako je obdolžena oseba popolnoma zavarovala ves znesek kakor tudi to, ali je bila pri tem oblastvu oziroma, če ji je znano, pri kakem drugem oblastvu obdolžena oseba že kdaj pravnomočno obsojena zaradi kakršnega koli taksnega kaznivega dejanja (že kdaj prej morda odobrena opustitev kazenskega pregona ne velja kot obsodba).
Davčne uprave in finančne direkcije napravijo — tako za kazniva dejanja, katera samč sodijo, kakor tudi za kazniva dejanja, ki jim jih pošljejo druga oblastva — odločbo o opustitvi v dveh primerkih. Odločba mora biti kratka, mora pa vsebovati vse potrebne podatke. V odločbi je treba vselej navesti, ali je obdolžena oseba že bila pravnomočno obsojena zaradi kakršnega koli taksnega kaznivega dejanja (vsekdar je treba pregledati tudi Jastne registre za taksna kazniva dejanja) ali pa da ni bila, kolikor je to znano.
Finančna direkcija odobri tako odločbo davčne uprave, oddelek za davke pa odločbo finančne direkcije, če je opustitev dopustna, in s tem postane ta odločba izvršna. Ce je bila obdolžena oseba že kdaj, četudi le enkrat pravnomočno obsojena zaradi kakega taksnega kaznivega dejanja, se opustitev ne odobri.
En primerek odločbe pridrži oblastvo, ki je opustitev odobrilo, za svoj arhiv, drugi primerek pa vrne z vsemi »dotičnimi spisi vred oblastvu, ki je predmet poslalo.
Ko davčna uprava ali finančna direkcija predmet prejme, ga pošlje z odobreno odločbo tistemu oblastvu, od katerega ga je bila prejela, kolikor ne pripada ta predmet davčni upravi ali finančni direkciji sami.
Glede kaznivih dejanj, katera sodijo davčne uprave, kakor tudi glede tistih, katera sodijo finančne direkcije, je treba takoj po prejemu odobrene odločbe o opustitvi v registru za taksna kazniva dejanja v razpredelku »Pripombe« opazljivo navesti številko odločbe, pod katero je višje oblastvo opustitev odobrilo.
5.	Predpisi člena 56.b zakona o taksah se nanašajo tudi na tista taksna kazniva dejanja, ki so bila odkrita pred dnem 1. aprila 1938., za katera pa še ni bila izrečena sodba na prvi stopnji.
Iz oddelka za davke pri ministrstvu za finance, v Beogradu dne 7. junija 1938.; hr. 35.292.
Razne občeveljavne odredbe.
313.
IV.	Štev. 5109/1—38.
Naredba
predstojništva mestno policije v Mariboru o prometni omejitvi na območju predstojništva mestne policije v Mariboru.
Na podstavi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi se predpisuje na podstavi § 3. mestnega cestnega reda z dne 30. maja 1933., II. štev. »9700/1 (»Službeni list« št. 307/48 iz leta 1933.) s pristankom kraljevske banske uprave dravske banovine in po zaslišanju mestnega poglavarstva v Mariboru, da veljajo do nadaljnjega naslednje časovne prometne omejitve :
§ 1.
Na Vodnikovem trgu, Vojašniškem trgu in v Pristaniški ulici je ob glavnih tržnih dnevih, to je ob sredah in sobotah, v času med 6. in 10.30 uro prepovedan vsak vozni promet.
§ 2.
Ta omejitev traja toliko časa, dokler se bodo navedena trga in ulica uporabljali za živilski trg.
§ 3.
V kolikor kazniva dejanja ali opustitve iz te na-redbe ne spadajo pod strožje določbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 10 dni.
§ 4.
Naredba dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« v Ljubljani in ko se objavi tudi na krajevno običajni način.
Predstojništvo mestne policije v Mariboru dne 12. maja 1938.
Predstojnik mestne policije:
Dr. Trstenjak s. r.
Izdaja kraljevska banska oprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Jlska in zalaga tiskarna Merku* & & X Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 51. kosu IX. letnika z dne 25. junija 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
I.	Št. 6635/1.	1829
Razpis.
Na osnovi $ 31. zakona o banski upravi se razpisujejo v območju okrajnega cestnega odbora Ptuj štiri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer:
a)	za	progo	med	km	0'000	iti	km
5'496 banovinske ceste št. 11/218 (Sv. Lenart—Selci—Janežovci);
b)	za	progo	med	km	5'500	in	km
10 000 banovinske ceste št. 11/258 (Tr-begovci—Mostje—Pacinje);
c)	za	progo	med	km	0'000	in	km
5'965 banovinske ceste št. 11/261 (Bar-ba ra—Okič— Leskovec);
č)	za	progo	med	km	6'743	in	km
14'030	banovinske	ceste št.	11/268
(Ptujska gora—Vrhloga).
Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz £1. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši nd 23 in ne starejši od 30. let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za din 10‘— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo,' dokazilo o odslužitvi kadr-skega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 10. julija 1938. pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 14. junija 1938.
*
.VIII. No. 3906/1.	1825-2-1
Razglas.
Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani nameravajo zgraditi priključek vasi Itovte in okolice na provizorno transformatorsko postajo na Gradišču pri Rovtah in prosijo za odobritev daljnovoda 10.000 voltov, ki poteka v dolžini 2'7 km od že obstoječega daljnovoda Žiri—Vrhnika, pare. št. 40 k. o. Podlipa, v južni smeri na Gradišče do provizorične transformatorske postaje na parceli 811/1 k. o. Rovte.
Zato se na osnovi §§ 109. in 122. ob. z., §§ 84. gradbenega zakona iz leta
1931.,	§§ 9. in 90. zakona z dne 25. oktobra 1875., kranj. dež. zak. št. 26, čl. 1. zakona z dne 5. decembra 1931. (Sl. 1. št. 616/81) odrejala
komisijski ogled in obravnava na kraju nameravane gradnje
na torek dne 12. julija 1938.
s sestankom komisije ob 9. uri pri nameravani transformatorski postaji.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kralj, banski upravi dravske banovine, oddelku VIII., v Ljubljani in pri sreskem načelstvu v Logatcu. Obenem se interesenti pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vštetega 9. julija 1938. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava dravsko banovine v Ljubljani, dne 21. junija 1938.
*
V-No. 5587/31—1938.	1826-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo dežnih plaščev za državne cestarje
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. julija 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku, Gledališka 8/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša: za 1 plašč din 500'—, torej za 37 plaščev din 18.500'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka kraljevske banske uprave in tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. junija 1938.
V. No. 4857/57.	1778-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi in armatur za vodovod v Št. Vidu pri Stični V. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. julija 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami istotam, soba št. 46.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 145.742'—. Upoštevale se bodo le ponudbe nižje od din 134.855‘80.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava
dravsko banovine v Ljubljani dne 17. junija 1938.
V. No. 238/67.	1779-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za preložitev banovinske ceste I. reda št. 2 v odseku Podvin—Lesce ponovno I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. julija 1938. ob 11. uri dopoldne v prostorih terenske tehnične sekcije za modernizacijo banovinskih cest v Ljubljani, Bleiweisova c. 3/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 8,936.97819.
Predpisana kavcija znaša din 497.000.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 14. junija 1938.
V.	No. 87/57.	1795-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za napravo betonske vodilne zgradbe na obmejni Muri pri Cmureku fn za ureditev 11 mlinarskega kanala
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. julija 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša:
a) za napravo vodilne
zgradbe .... din 794.241'55
b) za ureditev 11 mlinarskega kanala .	„	648.9<)5'19
skupaj . . din 1,443.146'74
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 18. junija 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 44/37—6.	1820
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.
Koren Franc, rojen 27. 11. 1891. v Vitomarcih št. 10, pristojen v občino Sv. Andraž v Slov. gor., srez ptujski, sin Martina in Marije roj. Ljubeč, potu
sin v Vitomarcih št. 13, je odšel 1. 1013. v aktivno vojaško službo k 87. pp. v Celje. Ob izbruhu svetovne vojne je odšel v Galicijo, kjer je bil ranjen, nato pa poslan domov na enomesečni dopust. Maja meseca 1015. je bil poslan na italijansko fronto, od koder je zadnjič pisal 17. 10. 1017. Od takrai pa ni več glasu o njem in se pogreša.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopiia zakonita domneva smrti v smislu § 24. odz., se uvaja na prošnjo sestre Koren Frančiške, pos. hčere v Vitomarcih št. 13, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, gosp. Pogrujcu Jožefu, pisarniškemu oficialu okrožnega sodišča v Mariboru.
Koren Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 25. juliju 1939. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 27. maja 1938.
*
I 176/38-7.	1523
Dražbeni oklic.
Dne 30. julija 1938. ob deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi šlev. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podčetrtek vi. št. 85 do Cenilna vrednost: din 4526'—. Vrednost pritekline: din 220'—. Najmanjši ponudek: din 3017’20. Varščina: din 560-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-bepem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 18. maja 1938.
*
1 535 37—26.	1416
Dražbeni oklic.
Dne 30. julija 1938. ob enajstih bo pri }>odpisanem sodišču v sobi štev. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sopote vi. št. 247.
Cenilna vrednost: din 63.942'15. Vrednost pritekline: din 750'—. Najmanjši ponudek: din 42.628'—. Varščina: d’in 6394'20 Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, due 6. maja 1938.
IV 1 300/38-7.	1648
Dražbeni oklic.
Dne 1. avgusta 1938. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bresternica vi. št. 60. Cenilna vrednost: din U.100'40. Najmanjši ponudek: din 7400'26.
Vadij: din 1110*50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 5. maja 1938.
IV I 2298/37—11.	1649
Dražbeni oklic.
Dne 1. avgusta 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Koroška vrata vi. št. 60. Cenilna vrednost: din 174.357'—. Najmanjši ponudek: din 100.000'—. Vadij: din 17.435'-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 21. maja 1938.
•H
I 109/36-88.	1651
Dražbeni oklic.
Dne 30. julija 1938. ob devetih bo na kraju samem v Škocjanu in v Smarjeti dražba nepremičnin [jo posameznih skupinah:
I.	skupina: vi. št. 9 k. o. Stara vas s priteklino.
Cenilna vrednost: din 70.661'—, najmanjši ponudek: din 47.108'—, vadij: din 7066'10;
II. skupina: vi. št. 168 k. o. Stara vas. Cenilna vrednost: dih 13.558'—, najmanjši ponudek: din 9039'—, vadij: din 1355'80;
III. skupina: vi. št. 42 k. o. Stara vas.
Cenilna vrednost: din 1464'—, najmanjši ponudek: din 976'—, vadij: din 146'40;
IV. skupina: vl. št. 734 k.,o. Stara vas. Cenilna vrednost: din 18.710'—, najmanjši ponudek: din 12.474'—, vadij: din 1871'—;
V. skupina: vl. št. 501 k. o. Gorenja vas. Cenilna vrednost: din 52.490'—, najmanjši ponudek: din 34.794'—, vadij: din 5249'-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit-na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II.,
dne 4. junija 1938.
|g|
I 443/38-10.	1794
Dražbeni oklic.
D n e 27. julija 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga davč. obč. Gorca vl. št. 5. Ceniina vrednost: din 82.33275. Vrednost prlteklin: din 1.260'—. Najmanjši ponudek: din 55.730'—. Vadij: din 8.360'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 11. junija 1938.
H5
I 116/38-5.	#	1787
Dražbeni oklic.
D n e 30. julija 1938. ob devetih bo na mestu samem v Polhovem Gradcu št 31 dražba nepremičnin hiše štev. 31 z gospodarskimi poslopji in 7 zemljiškimi parcelami zemljiška knjiga Polhov Gradec vlož. št. 40.
Cenilna vrednost: din 99.601'—. Najmanjši ponudek: din 66.404'—, Vadij: din 9960'50.
Pravice, ki bi ne pripuščate dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 13. junija 1938.
I 179/38-5.	1788
Dražbeni oklic.
Dne 1. avgusta 1938. ob osmih bo pri tem sodišču soba št: 2 dražba nepremičnin enega travnika zemljiška knjiga Podlipa vlož. št. 169.
Cenilna vrednost: din 6000'—. Najmanjši ponudek: din 4500'—. Vadij: din 600'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. H.,
dne 15. junija 1938.
$
I 41/38-8.	1465
Dražbeni oklic.
D n e 2 avgusta 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi
štev. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stična vi. št. 186.
Cenilna vrednost: din 15.000'—.
Najmanjši ponudek: din 9990'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki j© nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori,
dne 5. maja 1938.
Konkurzni razglasi
647.	1813
Sklep.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Ljubljani je v konkurzni stvari o imo-vmi .. Planinskega doma« r. z. z o. z. y Tržiču v likvidaciji sklenilo:
Predlagajočemu upniku dr. Stupici Marjanu, advokatu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in ostalim upnikom se nalaga, da polože v teku 8 dni po vročbi tega sklepa pri podpisanem sodišču na 2000 din določeni predjem za stroške konkurznega postopka, ker se bo sicer s tus. sklepom od 9. t. m., St. 6/38—3, uvedeni konkurz v smislu § 178. st. z. odpravil.
Utemeljitev.
Upravitelj konkurzne mase je predložil bilanco, po kateri znašajo vsa dolžnikova akiva le 419 dinarjev proti pasivom 12.818'03 din (nepremičnine so bile odsvojene). Ker po vsem tem ni pričakovati, da bi dolžnikova imovina zadoščala za kritje stroškov konkurz-nega postopanja, je naložitev predjema utemeljena v smislu določb §§ 77. in 178. stz.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 20. junija 1938.
St 6/38-4.
H*
648.	1842
Odprava konkurza.
Prezadolženec Pogačnik Jakob, trgovec v Virmašah št. 49 pri Škofji Loki.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. St 21/37—5 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker so pritrdili vsi upniki, po § 179. k. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. junija 1938.
St 2i/37—61
$
649.	1841
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Zidar Justa, neprot. trgovka v Litiji.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. St 9/36—1 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. junija 1938.
St 9/36-55
650.	1838
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Ermenca Ivana, trgovca v Ljubnem.
Poravnalni komisar: dr. Novak Andrej, starešina okrajnega sodišča v Gornjem gradu.
Poravnalni upravnik: dr. Mejak Ervin, odvetnik v Gornjem gradu.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu dne
4.	avgusta 1938. ob 9. uri. Rok za ogla-sitev do 30. julija 1938. pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I., dne 23. junija 1938.
Por '8/38—3
651.	1772
Konec poravnave.
Poravnalni postopek dolžnika Romiha Edmunda, trgovca na Tratah št. 29, je končan.	__
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 9. junija 1938.
Por'3/38-8.
SjS
652.	1840
Potrditev poravnave.
V poravnalnem postopanju tt. sJugo-pražarna in tovarna hranil, dr. z o. z. v Ljubljani« se potrjuje poravnava, katero je sklenila dolžnica s svojimi upniki na poravnalnem naroku dne 9. junija t. 1. pri podpisanem sodišču. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. junija 1938.
Por 5/38—75
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 1259/1938.	1812
Razpis.
Občina Lendava, srez lendavski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: popolna srednja šola ali tej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom in najmanj triletna praksa v upravni službi.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936., št. 477/61), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Lendava, dne 21. junija 1938.
Štev. 697/38.	1833
Razpis.
Občina Leskovec, srez ptujski, razpisuje mesto pogodbenega občinskega sluge. Šolska izobrazba višja ljudska šola. Prednost imajo prosilci, ki so bili že v kakšni občinski službi. Plača mesečno po dogovoru, vendar ne preko din 300-—,
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložili v teku 15 dni po objavi tega razpisa v Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Leskovec dne 20. junija 1938.
$
Štev. 555/38. pr.	1843
Razpis.
Rekorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto uradniškega pripravnika Vlil. skupine pri zavodu za mineralogijo, petrografijo, geologijo in nauk o slojiščih. Prosilec mora imeti fakultetno izobrazbo in ustrezati §§ 3. in 4. uradniškega zakona.
Prošnje, opremljene z dokazili po §§ 3. in 4. uradniškega zakona, je vložiti na rektoratu najkasneje do 20. julija 1938.
Rektorat univerze kralja. Aleksandra I. v Ljubljani
dne 21. junija 1938.
ER št. 4436.	1797-3-2
Razglas.
Na podstavi odloka ministrtdva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 7. junija 1938., O. št. 9107, ter ostalih zakonskih določil razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani za bolnične potrebe do 30. sept. 1938. v skrajšanem roku 10 dni IV. ustno licitacijo za dobavo mleka in mlečnih izdelkov dne 4. julija 1938.
Licitacija se bo vršila ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika bolnice. — Pogoji in vsa druga pojasnila z navedbo višine potrebne varščine za posamezne vrste blaga se dobe pri ekonomatu bolnice.
Uprava obče državne bolnice v Ljubljani
dne 18. junija 1938.
*
1828
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor Log-Zaplana, srez ljubljanski, razpisuje za oddajo del pri gradnji ljudske šole v Logu-Zaplani L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. julija 1938. ob 11. uri dop. v prostorih ljudske šole. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. zidarska in težaška din 141.836’22,
2. tesarska dela din 22.930-65,
3 krovska dela din 6.714'26,
4. kleparska dela din 9.003-70,
5. mizarska dela din 16.606-,—,
6. ključavničarska dela din 3.084'—,
7. strelovodno napravo din 1.500’—,
8. steklarska dela din 2.660-40,
9. slikarska dela din 2.516'48,
10. pleskarska dela din 5.504'40,
11. pečarska dela din 6.850-—,
12. tapetniška dela diu 1.215'—.
22.000	kg apna, 120 m1 peska, 40 m3 kamna za beton, 35 m" kamna za oblogo, 380 ni' lesa za ostrešje, 7 m3 desk (je krajevni šolski odbor že postavil na stavbišče. Pri popustu na enotne cene uradnega proračuna je upoštevati omenjeni material.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnih razdelkov sreskih načelstev v Ljubljani, Logatcu in Škofji Loki ter na razglasni deski občine Vrhnika.
Krajevni šolski odbor v Logu-Zapiaui.
Log-Zaplane dne 23. junija 1038.
Štev. 147/38.	1824
Razglas.
* Na podstavi § 43. zakona z dne 23. avgusta 1877., kranj. dež. zak. št. 14, in §§ 1. in 4. zakona z dne 10. aprila
1881.,	kranj. dež. zak. št. 8, jo proračun dohodkov in stroškov glavnega odbora vodne zadruge za obdelovanje ljubljanskega barja v Ljubljani razpoložen v času
od 25. junija do 10. julija 1038. in na vpogled vsem interesentom pri načelstvu glavnega odbora v Ljubljani, Novi trg 1, med uradnimi urami vsako sredo in soboto od 8. do 11. ure dop. Proračun je razpoložen tudi pri občinski upravi.
V tem času je vložiti tudi morebitne ugovore pri načelstvu glavnega odbora.
Istočasno so razpoloženi pri načelstvu glavnega odbora tudi računi dohodkov in izdatkov v letu 1937.
Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani, dne 21. junija 1938.
Razne objave
1832
Vabilo na redni občni zbor tvrdke Ljudevit Marx, tovarna lakov, delniška družba, Domžale, s sedežem v Ljubljani, ki se vrši dne 12. julija 1938. ob enajsti uri dopoldne v Ljubljani, Beethovnova ulica 14/1, s sledečim
dnevnim redom:
1. Poslovno poročilo in računski zaključek s poročilom revizorjev za 13. poslovno leto 1937.
2. Volitev družbenih funkcionarjev ter določitev nagrad.
3. Sklepanje o prenosu sedeža.
4. Eventualni predlogi.
Delničarji morajo svoje delnice položiti najmanj 6 dni pred občnim zborom, in sicer: pri tovarniški blagajni na Količevem pri Domžalah, ali pri Zadružni gospodarski banki d. d., Ljubljana, ali pri podružnici Splošnega jugosloven-
skega bančnega društva, Ljubljana, ali pri tvrdki Ludvig Marx, Lack-Fabrik, Gaaden, Nemčija.
Upravni odbor.
*
1S11
Vabilo na redni občni zbor delniške družbe Narodna tiskarna v Ljubljani,
ki se bo vršil dne 11. julija 1938. ob 10. uri dopoldne v uredniških prostorih v Knalljcvi ul. 5.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1937. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1937.
2. Poročilo pregledovalnega odseka.
3. Predlog upravnega odbora o porabi čistega dobička 1. 1937.
4. Volitev upravnega odbora.
5. Volitev pregledovalnega odseka.
6. Slučajnosti.
Opomba. § 18. družbenih pravil določa:
Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora položiti svojo delnico s kuponi, in če se glasi na imetnika, tudi s talonom vsaj pet dni pred občnim zborom v družbeno blagajno.
Upravni odbor »Narodne tiskarne«.
H*
1817-3-1
Poziv upnikom.
Vinaria, delniška družba vinogradnikov v Ptuju, je po sklepu delničarjev na izrednem občnem zboru dne 20. junija 1938. stopila v likvidacijo. Likvidacijo vršita na izrednem občnem zboru izvoljena likvidatorja Vidmar Franc, ravnatelj Mestne hranilnice v Ptuju, in dr. Fermevc Ivan, odv. v Ptuju.
Upniki družbe sc pozivajo, da prijavijo v teku treh mesecev svoje terjatve na naslov: »Vinaria«, delniška družba vinogradnikov v Ptuju v likvidaciji.
Likvidatorja:
Vidmar Franc s. r.,
Dr. Fermevc Ivan s. r.
1827-3-1 Poziv upnikom.
Jadransko-posavska čevljarna d. z o. z. v Kranju je prešla v likvidacijo in poziva event. upnike, da prijavijo svoje terjatve.
Anton Štele, splošno čevljarstvo, likvidator,
Kranj.
1750-3-3
Poziv upnikom.
Matija Heidenkumer & Maks Žunko-vič, družba z o. z., Rabelčja vas 23 pri Ptuju, obratni predmet mizarska obrt, se je razdružila in prešla v likvidacijo.
Upniki sc pozivajo, da prijavijo v leku treh mesecev od dne objave svojo terjatve likvidatorju Heidenkumerju Matiju, Rabelčja vas ‘23 pri Ptuju.
*
1815
Oblastveno knnees. zastavljalnica W. Rennn, Maribor, Gregorčičeva 6.-
Licitacija zastavljenih predmetov
bo dne 13. julija 1938. ob 9. uri dop.
Prodali se bodo:
Efekti št. 22.153 do 24.430.
Dragocenosti: št. 36.199 do 676, ki se do 9. julija 1938. ne podaljšajo ali ne dvignejo.
Dne 11. in 12. julija 1938. bo zavod za promet s strankami zaprt.
Maribor, dne ‘21. junija 1938.
*
1818
Prometna banka d. d. v Ljubljani.
Cista bilanca z dne 31. decembra 1937.
Aktiva: Gotovina v blagajni dinarjev 408.215'—, valute din 60.963'24, devize din 69.136'55, menice din 176.998'20, efekti din 78.106'50, debitorji: a) banke din 1,221.75474, b) ostali 14,122.938'33 din, realilete din 2,184.544‘24, inventar din 123.970'—. Skupaj din 18,446.621'80.
Pasiva: Delniška glavnica 5,000.000 din, ažijski rezervni fond din 163.786'19, vloge a) na hranilnih knjižicah din
I,347.589'25, b) na tekočih računih din
II,925.562'11, dobiček v letu 1937. din 9684'25. — Skupaj din 18,446.621'80.
Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1937.
Izdatki: Obresti din 472.974'59, upravni stroški din 260.140'86, odpisi din 96.40176, 100/n odpis inventarja din 13.774'—, dobiček v letu 1937. dinarjev 9684-25. — Skupaj din 852.975,46.
Prejemki: Obresti din 682.12271, donos bančnih poslov din 162.517'63, prenos dobička iz 1. 1936. din 8335'12. — Skupaj din 85‘2.975'46.
Upravni svet,
•i*
1816
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 2-2922-88 potniškega avtomobila med potjo Varaždin—Čakovec in jo proglašam zu neveljavno.
Arvai Vincenc s. r., Murska Sobota, Aleksandrova cesta 11. $
1835
Objava.
Izgubil sem poselsko knjižico, izdano od občine Vel. Pirešica dne 27. nov. 1924 pod št. 100, ter ijo proglašam za neveljavno.
Krivec Josip s. r., zidar, Zg. Hudinja.
	  1	■	   ■	—	—	  —......... -	■............-	i...	r
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, diska in zalaga Tiskarna Merkur x Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek y Ljubljani.