Delavska
Pravica
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
t**M	četrtek pop^ v «W«jo praznika ■■ Pesa mesa* it«vilka Din 1^-. ~ C«na: za 1 mesec ||
fen popia - Uredništvo: Ljubljana, Mikloči- I Din 4"-, «a četrt Uta DU 10“-. na pol Uta Din 20--; n II **” *■ ~ W«trankkana pianaa ee M epe« jem« j« II Uo—matra Din 7*— (mesečno) — OgUd: p« dogovora II
O g 1« »i, reklamacij« in naročnina na n prav« Dela raka zbornica, Miklošičeva cesta 22, L nad. Telefon 2265. — Štev. čekovnega računa 14.906
V movo leto
Težko borbo bije dandanes delavstvo za svoj življenjski obstanek. Neštete lepe besede, izgovorjene in pisane, so v praktičnem vsakdanjem življenju izpreininjajo takorekoč v nič. Življenje gre svojo pot, ki mu ga narekuje sedanji kapitalistični družabni red. Vsak dan nove odpovedi, novo zniževanje plač, podaljševanje delovnega časa brez plačanih nadur. Vsepovsod se čuje, da je tcnui kriva gospodarska kriza, torej nekaj višjega, kar je prišlo samo od sebe in kot težka mora visi nad človešt' oni. Zaradi gospodarske krize mora delavec no cesto, mora stradati njegova družina, zaradi gospodarsko krize propada naš kmet in obrtnik. Toda la kapitalistična gospodarska kriza je rodila tudi novo zlo in sicer krizo duha. Nihče no ve poli in tc^ zagate, vse le filozofira in čaka...
Današnja gospodarska kriza pa je predvsem v krizi duha, znak, kako globoko sc je zajedla kapitalistična ali materialistična miselnost v človeške vrste. Nadvluda kapitala v gospodarskem življenju si je zasužnjila tudi duševnost človeka. Vse le misli, da tako pač biti mora in si skuša pri tem kapitalističnem gospodarskem sistemu pomagati kolikor se da, nikakor pa ne z ustvarjanjem kake nove miselnosti, ki naj prešine in objame ves prizadeti del človeške družbe, ki naj prelomi s preteklostjo in gradi novo osnovo medsebojnega družabnega sožitja. Nihče ne pomisli na to, da je danes tisti, ki strada in se peha za svoj življenjski obstoj, prav tako človek kot oni, ki mu sedanja gospodarska kriza nudi najlepšo priliko, da realizira prav vsa stremljenja svoje sebičnosti. Brez kake odgovornosti napram zemeljskim ali napram božji oblasti mirne vesti danes lahko gospodarski kapitalistični krogi ravnajo z delovnim človekom. Da, še celo v javnosti s polivalo kakega odličnega gospodarstvenika se daje tem krogom potuha glede na »lep« razvoj njihovih sebičnih lastnosti in se tako proslavljajo njihove »silne zmožnosti v umnem in spretnem gospodarjenju«.
Krščansko soc. delavsko gibanje gleda gospodarsko krizo in njene posledice malo drugače kot sedanja kapitalistična družba. Organizirani delavec ve, da so danes pisano in izgovorjeno besede brez pomena, ampak da je treba dejanj. Brez dejanj s0 no more in sc no bo prav nič spremenilo in tudi gospodarska kriza se s samo filozofijo ne bo prav me zmanjšala, pač pa rajši še okrepila, kar znači so večje trpljenje za tistega, ki si mora s svojim delom služiti svoj kruh. Kakor je gospodarska kriza prišla po organizirani poti vseh gospodarskih krogov od zgoraj navzdol, tako mora priti zboljšanje zopet le z organizacijo vseh delovnih slojev od spodaj navzgor. Le organizirano si bo delavstvo priborilo in to demokratičnim potom svojo pravice v podjetju, le po organizaciji bo želo uspehe tako po posameznih strokah kakor v celoti, prav tako pa tudi na javnem političnem pogorišču^ v kolikor se dotika njegove socialne zakonodaje. V organizacijski skupnosti je zmaga delavstva, prav tako pa tudi kmeta in obrtnika, vseh skupaj pa v medsebojnem tovariškem podpiranju proti edinemu skupnemu sovražniku, kapitalizmu. S takim delom bo sama od sebe splahnela tudi gospodarska kriza, ki ni prav nič drugega kot gospodarska in duhovna nadvlada kapitalizma nad vsemi izkoriščanimi delovnimi sloji.
Prav v to borbo pa je v prvi vrsti poklicano krščansko delavstvo. Ono se v svoji borbi ne bori le za materialne dobrine, ampak likratu tudi za svoja krščanska načela. V družabnem in gospodarskem življenju mora zopet vladati pojem človeškega dostojanstva, ki ga ima prav vsak človek na svetu, ne pa materialistično pojmovanje človeka.
Seja	vodstva	Jugosl
kovne
Popolna enotnos! v naših vrstah
Za dan 22. decembra 1. 1. je načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani sklicalo sejo vodstva, da poda svoje poročilo o zadnjih dogodkih, ki so se živo tikali organizacije. Na sejo so poslale svoje zastopnike razen treh oddaljenih skupin prav vse skupine in s tem jasno dokazale živo zanimanje za svojo organizacijo in dokumentirale skupnost v borbi krščanskega delavstva proti brezverskemu kapitalizmu. Pri seji je bilo navzočih 61 zastopnikov skupin, zato se je morala seja vsled pretesnih prostorov organizacije vršiti v mali dvorani Delavske zbornice.
Sejo je otvoril in vodil predsednik centrale tov. Srečko Žumer. Po pozdravu vseh navzočih je prečital pravkar došlo obvestilo skupine Rimske Toplice, da je prejšnji dan umrl predsednik skupine tov. Pečnik Jernej. Tov. Žumer se je pokojnega tovariša spomnil v par besedah, v katerih je podčrtal veliko njegovo pridnost v delu za organizacijo, nakar ,so vsi prisotni počastili njegov spomin s tem, da so se dvignili s sedežev.
Po otvoritvi seje sta podala najprvo tajnika centrale svoja poročila. Tov. Lombardo je svoje poročilo predvsem osredotočil na volitve obratnih zaupnikov in podal kratka in najvažnejša navodila k volitvam. Tov. Rozman pa je poročal o tekočih organizacijskih zadevah in o statističnem pregledu organizacije. Po tej statistiki je JSZ v letu 1935 porastla za 30%, kar je znak, da Jugoslovanska strokovna zveza povsem odgovarja času, v katerem živimo.
Po tajniških poročilih je predsednik podal .svoje poročilo in točno orisal vse dogodke, ki so se v zadnjem času vršili. Svoje poročilo je izpopolnil s čitanjem nekaterih važnejših dopisov, ki so še bolj nazorno ilustrirali položaj, v katerem se nahaja Jugoslovanska strokovna zveza, in končno prosil vodstvo, naj popolnoma svobodno in nepristransko izjavi svoje mnenje in da potrebna navodila ožjemu načelstvu za delo v bodočih dneh.
Po predsednikovem poročilu, katerega so navzoči poslušali z največjim zanimanjem, je sledila debata. V tej zelo zanimivi in stvarni debati so nekateri govorniki s svojimi izvajanji spopolnjevali predsednikovo poročilo, tako da je bila končna slika dela organizacije pred tako važnim forumom popolnoma^ jasna. Ob koncu debate je tov. Križnik iz Trbovelj predlaga! vodstvu JSZ zahvalo ožjemu načelstvu s popolno zaupnico in prošnjo, da naj deluje po isti poti naprej, ker je to edino pravilna pot, katero delavstvo želi in pričakuje od svoje strokovne organizacije. Predlagana zaupnica je bila od vseh navzočih soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta.
Pri slučajnostih so Imeli tovariši še polno vprašanj o delu svojih skupin, na katera so dobili vsa potrebna pojasnila in navodila. Končno je predsednik zaključil to važno sejo Jugoslovanske strokovne zveze s prošnjo, naj vsi člani kot en mož sodelujejo z ožjim načelstvom, kajti v bodočnosti čakajo naše .stvarno in pošteno delavsko gibanje težki časi. V skupnostbje moč, v slogi je sila!
Volitve	obratnih
v
Javornik, 6. januarja 1936.
Kakor vsako leto, tako se bodo tudi letos v januarju izvršile volitve obratnih zaupnikov. Kako velikega pomena so te volitve za delavstvo, ve danes že sleherni delavec. Vsakdo ve, kako velikega pomena je -dober delavski zaupnik. Vodstvo naše organizacije se resno zaveda položaja pred volitvami in je radi tega sklicalo dne 31. decembra sejo organizacijskih zaupnikov z dnevnim redom; Sestava kandidatne liste. Organizacijski zaupniki so si osvojili mnenje, da naj se lista sestavi kolikor mogoče tako kot lansko leto. V nedeljo, dne 5. t. m. se je vršil ob 11 dopoldne članski sestanek. Člani so se sestanka udeležili v zadovoljivem številu. Tov. predsednik je najprej poročal o zadnjih razpravah pri KID, katere so potekle brez uspeha. Razprave se bodo nadaljevale najbrž ta teden. Nato je prešel na volitve obratnih zaupnikov. Apeliral je na članstvo, naj pri sestavi kandidatne liste gleda na to, da se postavijo kandidatje, ki bodo od-
Niliče na svetu ne sme trpeti pomanjkanja, nihče na svetu se ne sme smatrati za manjvredno ali iz človeške družbe izvrženo bitje. Eksistenca in ugled človeka, kar je njegova pravica od Boga dana, to je najvišji cilj naše borbo. Za tem ciljem boino šli tudi v bodočem letu. V tesni medsebojni povezanosti po naši Jugoslovanski strokovni zvezi bomo kovali našo bodočnost. Če smo za to pot dovolj zreli in sposobni, nas ne bo na naši poti ustavila nobena sila. Čas je velik in znhič.a velike ljudi. Bodočnost pa bo	»oliko smo bili borci
novih lop*’!.	S.	2.
govarjali razmeram časa, kajti zaupnik mora biti pošten, vztrajen in mora uživati zaupanje članstva. Prebral je kandidatno listo, ki jo je sestavil zbor zaupnikov, in je bila z malo spremembo v celoti sprejeta. Vsi kandidati so jo takoj brez oklevanja podpisali. Vsa sum-ničenja, da v organizaciji ni enotnosti, so prešla. Vsi člani so to vzeli z zadovoljstvom na znanje in že na sestanku pokazali, da hočejo delati na to, da bo naša lista dosegla število glasov, ki bo častno zanjo. Nato je tov. predsednik poročal, kje in kdaj se vrše volitve. Apeliral je na člane, da vsak po svojih močeh v času pred volitvami pomaga vodstvu organizacije.
Pn slučajnostih je tov. blagajnik pozival člane, nal J} redu plačujejo članarino in mu s tem omogočijo lažje poslovanje.
Tov. Gerdej je poročal, da KID sedaj ne bo več odtrgovala za godbo. Letos bo moral vsak sam zase to plačati. Naša dolžnost je, da to plačujemo tudi vnaprej, in sicer letno 24 dinarjev. To vsoto že vsak lahko zmore. S pozivom na delo je tov. predsednik zaključil lepo uspeli sestanek.
V	soboto, dne 18. januarja se bodo vršile volitve obratnih zaupnikov, in sicer od petih zjutraj do enajstih zvečer. Volivno pravico ima vsak delavec, ki je izpolnil 18. leto starosti. Glasovalo se bo z glasovnicami. Naša glasovnica bo bele barve. Vsak naj belo glasovnico dene celo v kuverto, ostali dve, rdečo in modro, pa naj raztrga. Nihče naj ne naredi drugače! Vsakdo naj voli kolikor mogoče že dopoldne ali vsaj takoj popoldne. Vsak tovariš naj stori svoje! Vsi v boj za našo listo, za listo krščanskega delovnega ljudstva!
Novo eavnaief.stvo OUZD v Ljubljani
V	našem delavskem zavarovanju je prevzelo posle novo imenovano ravnateljstvo. Za predsednika ravnateljstva je bil izvoljen kot zastopnik delodajalcev g. Franc Kremžar, urednik »Slovenca« in predsednik »Društva združenih zasebnih nameščencev«, za prvega podpredsednika kot zastopnik delojemalcev g. Jonke, predsednik »Zveze združenih delavcev«, za II. podpredsednika kot zastopnik delodajalcev g. Matko Curk. Zastopniki Jugoslovanske strokovne zveze, ki so bili predlagani na listi Delavske zbornice v Ljubljani, in sicer tov. Srečko Žumer in tovariši: Peter Rozman, Ivan Pan-geršič in Save«« Franc, so pa podali demisijo, ker se je imenovanje izvršilo proti zamisli strokovnih organizacij, registriranih pri Delavski zbornici. JSZ stoji namreč na stališču, da je treba pri vseh socialno političnih zavodih izvesti popolno depolitizacijo. Ker že leta in leta to zahtevamo in poudarjamo v »Delavski Pravici«, bi naši tovariši ne j ravnali dosledno našemu delu, ako bi ta imeno- i vanja sprejeli.	'•
Prvotno je bilo rečeno, da se bodo vršile volitve v OUZD, toda naknadno je ministrstvo za socialno politiko po banski upravi poslalo Delavski zbornici in strokovnim organizacijam, tako od strani delodajalcev kot delojemalcev, da predlagajo svoje zastopnike. Z ozirom na to smo se zedinili na enoten predlog, katerega je predložila ministrstvu za socialno politiko Delavska zbornica. Ako že ni volitev, tedaj je vsaj pri tem predlogu prišla do izraza demokracija v toliko, da je organizirano delavstvo imenovalo svoje zastopnike. Toda ta predlog ministrstvo ni osvojilo, ampak, je imenovalo druge ljudi v ravnateljstvo OUZD. Naše delo bo šlo tudi v bodoče za tem, da priborimo res pravo delavsko zastopstvo v vse delavske ustanove. Mnenja smo namreč, da edino delavski zastopniki, ki uživajo zaupanje v prvi vrsti organiziranega delavstva, morejo uspešno delati na izboljšanju tako delavskega zavarovanja in vse delavske socialne zaščite.
Sankciie
Zvsza narodov je ugotovila, da je napadalec, torej krivec vojne v Abejsiniji, Italija. Po statutih Zveze narodov bi morale države-članice nastopiti s kaznimi proti državi napadalki. Te kazni imenujejo sankcije. Pri izvajanju sankcij se je pa pokazalo, da so prizadete v prvi vrsti male države. S sankcijami se je namreč prepovedal v prvi vrsti materijah ki ga nimajo na razpolago velike države. Za sedaj je s .sankcijami prepovedan v Italijo uvoz lesa in živil. Prepoved premoga in petroleja bi morali že davno izvršiti. Pa še niso. Vmes so roke trustov za petrolej in premog, tudi angleških.
Radi sankcij velike države gospodarsko skoraj nič ne trpe. Drugače je pa z malimi državami. Pri nas so začeli lesno delavstvo odpuščati v ma-eah. V Bosni je odpuščenih 2000 lesnih delavcev.
V	Sloveniji so odpovedala službo vsa velika lesna podjetja na Gorenjskem (Dolenc, Heinrihar, Born,
dalje »Jugoles« v Črnomlju). Torej bo ob kruh nad 800 delavcev, z družinami nad 1000.
Vojna v Abesiniji zopet dokazuje, da mora tudi za krivične vojne plačati račun — delovni človek. To bi bilo pa še bolj krivično, kakor je vojna. Zato je dolžnost odločujočih faktorjev, da pridejo prizadetemu delavstvu na pomoč.
V	tem pogledu je bila pretekli teden deputa-cija lesnega delavstva pod vodstvom tovariša Lombarda pri g. banu. Pokazal je razumevanje za težki položaj delavstva in obljubil pomoč. Istotako je tudi centralno tajništvo delavskih zbornic v Bel-gradu poslalo centralni vladi posebno spomenico, v kateri je naslikalo težki položaj, v katerega je prišlo delavstvo radi ukrepov proti Italiji, in obenem predlagalo, da naj vlada dovoli dovolj kreditov za podporo brezposelnih lesnih delavcev.
Zaenkrat bi edino taki ukrepi mogli omiliti bedo lesnega delavstva.
Angina vodi
Pariški predlogi so mrtvi. Vrglo jih je angleško javno mnenje, ki ni moglo razumeti, kako je mogoče prisoditi nagrado Italiji, ki je napadla članico Zveze narodov. Lahko rečemo, da se je tokrat zgodilo prvič po svetovni vojni, da je javno mnenje zmagalo v veliki bitki. Zgodilo se je to danes, ko je že skoraj polovica Evrope plen nedemokratičnih režimov. Nedavno pa je Še predsednik USA Roosevelt v svoji poslanici izjavil, da 85 do 90 odstotkov človeštva noče diktature; želi jo samo največ 10% narodov, pa še ti žive pod zakonom meča, ki ga pišejo diktatorji.
Kdo vodi v Angliji to javno mnenje, ki pobija krivico in zahteva zmago moralnih načel v mednarodnih odnošajih? Kdor le nekoliko opazuje pisanje angleških listov zadnjega časa, kmalu opazi, da to gigantsko borbo vodi in dirigira anglikanska cerkev. Anglikanski škofje pošiljajo pastirska pisma, ki so včasih že bolj politične nego verske vsebine. Cerkve v Angliji so polne tega razkola v vesti svetovja — in eto, v politiki je zmagalo načelo, ki ga je izsilila krščanska cerkvena edinica.
Toda nikar si ne prikrivajmo oči! Javno mnenje je bilo v ozadju najbrž vendarle spretno izrabljeno, da v tej vojni med Italijo in Abesinijo ščiti pot angleškega imperijalizma skozi Sredozemlje in Indijski Ocean.
Bitka še zdavnaj ni dobljena in »Temps« je nedavno prinese! iz Italije razburljiv dopis, v katerem pravi, da nemško javno mnenje s simpatijami spremlja borbo mladega italijanskega impe-rijaliztna. Nemčija pošilja v Italijo premog in vse surovine in vsi nemški vagoni, ki prihajajo v Italijo, nosijo napise: »Italijani, ne klonite... Fašisti, vzdržite do spomladi...« To se pravi, da Nemčija računa, da bo na pomlad lahko položila v italijansko tehtnico tudi svoje račune. Preprosto gledano, bo to razkol Evrope v dva tabora z vsemi tistimi lastnostmi, ki so zažgale požar v letu 1014.
Gotovo je, da se bo v tem trenotfcu enotnost Evrope razbila, če se v ostali krščanski Evropi ne bo dvignil dovolj močan glas, ki bo lahko rešil krščanski značaj naše dobe, kakor je to sedaj doseglo anglikansko puritanistično javno mnenje v zgled vsej Evropi.	Augur.
Občni zbor RSS v Zagreba
8. decembra se je vršil v Zagrebu občni zbor Radničkega strukovnega saveza. Občni zbor je po poročilih upravnih funkcionarjev sprejel dve resoluciji in sicer o minimalnih plačah in o delav-sko-nameščenskem zavarovanju, ki sta bili odposlani na pristojna mesta. Zbor je obravnaval po poročilu tov. preds. Petka tudi zadevo glede osnovanja centrale krščanskih strokovnih organizacij Jugoslavije in sprejel na znanje željo, da naj se ta zamisel čimprej izvede.
Blagajniški promet je od zadnjega zbora znašal 268.218 Din, dohodkov in prilično toliko izdatkov. Na podporah je bilo vplačanih 13.560 Din, a izplačanih podpor je bilo 7.186 Din.
V	ožji odbor so bil izvoljeni tovariši: Petek, dr. Podolšak, Špec, Donadini, Ootfried, Horvat, Kikl, Katnič in Koven.
Iz poročil, ki so bila podana na občnem zboru, je razvidno, da se tovariška zveza bori z velikimi težavami. Teren je namreč izredno težak in ji ne-dostaja sredstev, da bi za tako velik teritorij mogla uspešno vršiti delo, ki ga nalaga sedanji čas. Novemu odboru želimo pri njegovem težkem in napornem delu veliko uspehov na delu za izboljšanje položaja delavcev in nameščencev.
Delavci in nameščenci! Uveljavljajte svoje zakonite pravice. Izvolite v vseh obratih in delavnicah delavsko-nameščenske obratne zaupnike. Naj ne b? tovarne in delavnice, v kateri se ne bi izvolili zaKv.*."' predstavniki delavstva: obratni zaupniki.
Drobrte vesti
Nov ljubljanski občinski svet je bil imenovan tik pred božičem. Župan je prvak bivše SLS, odvetnik dr. J. Adlešič, podžupan pa bivši župan, liberalni prvak dr. Ravnikar. V občinski svet so med drugimi imenovani: 5 advokatov, 4 uradniki Okrož. urada za zavar. delavcev, več industrijcev, trgovcev, gostilničarjev, mesarjev, več državnih uradnikov, upokojencev, tucat privatnih uradnikov itd. Izmed 54 občinskih svetovalcev izgleda, da je en sam delavec. Socialni demokrati izjavljajo, da imajo v občinskem svetu dva zastopnika. Od krščanskih socialistov ni bil nobeden imenovan. Bivši podžupan iz dobe »Zveze delovnega ljudstva« dr. Ivan Stanovnik, ki je bil tudi imenovan, je pred zaprisego odstopil. — Kot glavno točko svojega programa je navedel novi župan — štedenje. Ljub* ljana je namreč grozno zadolžena, saj je najela v zadnjih 10 letih posojil za okoli 150 milijonov.
Nov dnevnik. Z novim letom je v Ljubljani pričel izhajati kot opoldanski dnevnik »Slovenski dom«. Urednik lista je g. Jože Košiček, urednik Domoljuba«. List tiska Jugoslovanska tiskarna. V povojni dobi sta kot popoldanska dnevnika izhajala že »Večerni list« in »Novi čas«. Novi dnevnik prinaša politične in dnevne novice.
Izprememba vlade je bila zopet izvršena pretekli teden. Odstopila sta gradbeni in socialni minister, češ da se ne strinjata z delom vlade. Oba sta bivša radikala. Za gradbenega ministra je bil imenovan dr. Kožulj, Hrvat, za socialnega pa radikal Cvetkovič.
Proti delovanju JRZ je nastopil član vrhovnega izvršnega odbora JRZ stari Aca Stanojevič, da se ne strinja z delom stranke in tudi ne z vlado. Zato sta tudi dva ministra odstopila.
Izvršni odbor JRZ, to so dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho, je objavil, da ga stališče njegovega člana Stanojeviča ne moti in da gre delo za organizacijo stranke normalno naprej.
Ustanavljanje organizacii JRZ po r o za: h h~.no-vinah različno napreduje. V dravski ba’ovi.i je bila organizacija izvršena že skoraj pred 2 mesecema in je že izvoljen banovinski odbor. V dugh banovinah se sedaj ustanavljajo šele kra'evn“ in okrajne organizacije. V JRZ je vstopil t :di predsednik Narodne skupščine Čirič, ki je bil izvoljen na Jevtičevi listi in postavljen za predsednika skupščine z glasovi opozicije proti listi JRZ. Dobil je nalog, da organizira stranko v Banatu.
Neki prvaki bivše JMO (Ju.go.sl. muslimanske org.) iz Bosne so izdali letak proti članom bivše JMO, ki so vstopili v JRZ in zahtevajo sodelovanje z dr. Mačkom.
Uredbo o blagajniških zapisih (bonih) je izdala vlada. Vsota vseh bonov sme dosezati 500 milijonov dinarjev. Izplačati pa se morajo v dobi od
3	do 12 mesecev. Finančni minister je izjavil, da rabi državna blagajna ta denar za izplačilo starih letečih dolgov in kot obratni kapital v mesecih, ko ni zadosti državnih dohodkov.
Primanjkljaj iz prorač. leta 1933/34 znaša po završnem računu 348 milijonov.
Izvoz v Anglijo se bo po sklenjenem sporazumu mogel povečati. Naši državi je kot nadomestilo za izgubo radi sankcij dovoljen izjemoma večji izvoz živine, slanine in jajc.
Ministrstvo za gozdove in rudnike se bo popolnoma preuredilo, in sicer v smislu zakona o vrhovni drž. upravi od 31. marca 1929.
Predlog o razdelitvi Abesinije je propadel. Zlasti na Angleškem je nastala huda burja, tako da se je zamajala sama vlada, čeprav ima v parlamentu 240 glasov večine. Žrtev je bil zunanji minister Hoare. Na njegovo mesto je prišel Eden, dosedanji minister za Društvo narodov. — Tudi v Franciji je Laval komaj še dobil večino v parlamentu ob priliki razprave o zunanji politiki — a še to le iz taktičnih razlogov radikalne stranke.
V	Sredozemskem morju se Angleži pripravljajo. Kar se tiče pomorskega brodovja sta se angleški in francoski generalni štab že sporazumela za skupen nastop. Sedaj se dogovarjajo še za vojne sile na suhem in v zraku. Anglija je vprašala tudi druge države okoli Sredozemskega morja in članice Društva narodov, če so pripravljene pristopiti na njeno stran v primeru, da bi jo Italija napadla. Vse države so odgovorile pritrdilno.
Italijanom slaba prede: na bojišču v Afriki in doma. Zlata so nabrali vsega skupaj za 100 milijonov lir ali za 14 dni vojne v Afriki. Izdatki Italije za vojno v Afriki znašajo dosedaj okoli 350 mili*
■' ■ ■'' angleških funtov. Sankcije se vse bolj čutijo,
»Siea*5£Ea8EEK3«re
J.
Jernej Pečnik	|
h—  — im mmmmmmmmmm^mmmaaammtaaawammnaBMBaaaBssmBmm ■im—
HHI
mmm
Skupino lesnata delavstva v Gračnici pri Rimskih Toplicah je zadela v razmeroma kratki dobi že druga huda nesreča. Niso še zaceljene rane zaradi smrti dova-riša Janeza Majana, ko je prejela JSZ obvestilo, da	ni	več
predsednika tovariša Pečnika. Na videz zdrav, krepak, je dne 23. decembra 1935, star komaj	37	let,
omahnil med delom, zadet od kapi. Še pred par dnevi je vodil pogajanja za delavske pravice, da je podal še zadnjikrat zgled, kakšno pot mora hoditi pravi voditelj delavstva.
Pokojni tovariš Jernej je bil v resnici cel mož. Po svojem značaju odkrit, borben, v svoji duši mehak. Saj je sam večkrat poudarjal, da ne pozna sovraštva. Njegovo	geslo je	bilo: »Če ti	kdo	želi
hudo,	ali če	te	razžali, daj	mu kruha.«	Ta lepa,
Delavsko zavarovanje
Okrožni uirad za zavarovanje delavcev je pretekli mesec izdal poročilo o svojem poslovanju v letu 1934. Smatramo za umestno, da se taka tiskana poročila izdajajo vsako leto, da se na ta način nudi vpogled v delovanje te važne ustanove, namenjene zaščiti delavčevega zdravja. Važna so ta poročila zato, da člani urada vidijo, kako se gospodari z vplačanimi prispevki, kakšni so izdatki za posamezne vrste podpor, kako posluje splošna uprava in zdravniška služba, da izvejo o izboljšanju aii poslabšanju, ki je doletelo zavarovanje v preteklem letu. Kajti mnogokrat je res, da delavsko zavarovanje kritizirajo ljudje, ki dejansko o tem zavarovanju ne vedo dosti. Za pravo sliko o tako veliki ustanovi, ki letno pobere v Sloveniji do 40 milijonov dinarjev prispevkov, ki letno izplača nad 10 milijonov hranarine, nad 2 milijona za porod-nine, nad 4 milijone za zdravniško službo, skoraj
4	milijone za zdravila, preko 5 milijonov za zdravljenje v bolnišnicah, nad 3 milijone za zdravljenje v sanatorijih — o taki ustanovi je dejanski potreben točnejši pregled za pravo sliko o poslovanju ter ceno o vrednosti in nevrednosti tega zavarovanja. Nikakor ne smemo govoriti o kaki popol-
lahko rečemo najlepša stran njegovega značaja pove vse. Tovariš Pečnik se je mogel, kadar je šlo za delavske interese, razhuditi do skrajnosti, toda ni ostala niti senca nevolje napram poedinim osebam, četudi so zaslužile grajo. Zaradi svojega delovanja v organizaciji in kot obratni zaupnik je imel od strani vodstva podjetja tudi kako nepri-liko. Toda nikoli ni klonil ali se le za las umaknil. Kot tak je poznal vedno le ravno linijo. Prav tak kakor je bil pokojni Janez. Saj je tovariš Pečnik sam priznaval, da je njegov učenec.
Hudo je družini, ker je odšel oče in mož, nič manj pa ni hudo skupini in JSZ. Dela takih mož so vedno polna blagoslova in uspehov, zato jih bo pogrešal prav vsak. Tolažilna je zavest, da je takega moža vzgojila organizacija in da jih bo še. Radi tega so tudi v naši skupini še tovariši in tovarišice, ki bodo šli po stopinjah svojih padlih tovarišev, ki bodo stopili na njihovo mesto in vršili njihovo delo.
Vemo, da ne bo pokojni tovariš Jernej živel med delavstvom le z besedami, ampak da bodo tiste ideje, tista neuklonljiva borbenost za delavske pravice, ki je izžarevala iz njega, žarela v skupini še dalje in kazala delavstvu kot zvezda vodnica pot, ki pelje do delavske osamosvojitve.
nosti tega zavarovanja, napačno pa bi bilo, če bi zavarovani člani in njihovi svojci tudi dejanske vrednosti zavarovanja za svoje zdravje ne znali prav ceniti in v zvezi s tem tudi zadostno braniti.
la letna poročila pa niso važna in zanimiva samo za člane, ki so pri tem zavodu zavarovani, temveč tudi za ostalo javnost, ki se zanima za vprašanja javne zdravstvene službe ali pa gospodarskega stanja naše Slovenije. Iz pregledov, ki se v teh letnih poročilih navajajo, so razvidni tudi napredek in zaposlitev po posameznih vrstah gospodarskega življenja, naraščanje in padec posameznih vrst industrije, mezde delavstva po posameznih krajih in po posameznih industrijah.
Mnenja smo, da je prav, da se delavstvo zanima za poslovanje teh zavodov, ki jih z velikim zneskom vsako leto vzdržuje. Zato bi bilo prav, da bi se vsako leto izdalo skromno tiskano poročilo z vsemi važnimi podatki o poslovanju. Letno poročilo je JSZ prejela v večjem številu izvodov in prav umestno bi bilo, da bi se o poslovanju OUZD razpravljalo na skupnih sestankih. Letno poročilo bomo razposlali večjim skupinam.
predvsem seveda pri delavstvu, katerega je vedno več brezposelnega.
Posredovati je začel sedaj poleg Lavala tudi belgijski kralj, čigar sestra je poročena z italijanskim prestolonaslednikom.
V	Avstriji je bilo za božič amnestiranih večje število socialnih demokratov, ki so bili zaprti radi udeležbe pri februarski revoluciji 1. 1934. Ta vladin odlok je našel v delavstvu dosti ugoden odmev; vendar so najbolj vneti revolucionarji še ostali v zaporih in je zato delavstvo še vedno nezaupno. Vlada namreč hoče, ali vsaj dela se tako, pridobiti delavstvo za sodelovanje v socialnih in gospodarskih, pa ludi političnih zastopih. Obljublja tudi demokratiziranje strokovnih organizacij, svobodne volitve v delavske zbornice in v socialno zavarovanje. Kajti danes je v strokovnih organizacijah komaj šestina tiste množice, ki je bila svo-ječasno strokovno organizirana; in to kljub diktaturi. Vlada napoveduje novo socialno politiko in poziva podjetnike, da uvidijo krivice, ki se gode delavstvu. Zanimivo je pri	vsem	tem,	da je to
Prav tisti vladni režim, ki	je	pripravil	delavstvo
°b toliko težko pridobljenih pravic. Podoba pa je, da ima vlada sedaj naenkrat za delavstvo toliko lepih besed samo zategadelj, ker ji gospodarsko in politično slabo gre in je zanjo že bližnja bodočnost hudo negotova. Italijanom gre slabo, Angleži zahtevajo vrnitev posojil, Hitler	pa	čaka	z odprtim
žrelom. Kancelar Šušnik gre	te	dni	v Prago. Morda
se bo tam srečal tudi s kakimi delavskimi emigranti.
Predsednik Združenih držav Roosevvelt je imel v Parlamentu novoleten govor. Dejal je, da je da-nes na svetu 90% ljudi za mir, le 10% »držav« hoče ta mir motiti. To so države, kjer vladajo fašizmi in diktature; Italija, Nemčija, Japonska. Amerika bo v kakršnemkoli primeru nevtralna in ne bo podpirala ne napadalca ne napadenega. Parlamentu je predložen zakon, da more vlada prepovedati v vojujoče se države uvoz petroleja, bom-baža, železa itd. — Če bo to sprejeto, bo tudi Društvo narodov lahko sklenilo prepoved izvoza petroleja v Italijo.
Zn voliive delavskih obratnih zaupnikov
Delavci in nameščencil Za vsa navodila in informacije glede volitev delavsko-nameščenskih obratnih zaupnikov se | obračajte na svojo strokovno centralo: Jugoslovan- j sko strokovno zvezo, Miklošičeva c. 22/1, Ljubljana.
Potreben volivni materijal za volitve delavsko-nameščenskih obratnih zaupnikov pošilja Delavska zbornica samo onim volivnim odborom, ki sporoče, v katerem obratu se bodo volitve obratnih zaupnikov izvedle. Vsi volivni odbori, ki zahtevajo od DZ volivni materijal, naj zato v dopisu točno navedejo, za katero podjetje se bo naročeno gradivo rabilo. Lahko pa to naroče tudi krajevne strokovne organizacije za več obratov skupaj.
Ako pa pišete JSZ in sporočite naslove obratov, v katerih bi volitve izvedli, bo oskrbela in poslala gradivo JSZ.
Z naročili za gradivo ne odlašajte!
V	onih obratih, kjer ni zaposlenih nad 20 delavcev in se tedaj voli samo en obratni zaupnik, je treba, da sestoji volivni odbor najmanj iz treh članov. Ako so se v obratu že vršile volitve, tvori izvoljeni zaupnik, ki pritegne v odbor še dva druga delavca, volivni odbor. Tam, kjer pa volitev še ni bilo, tvorijo volivni odbor trije po zaposlitvi najstarejši delavci v obratu.
Seznam in potrdilo, da so po zaposlitvi naj-slarejši delavci v obratu, mora na zahtevo delavcev izstaviti podjetje.
Miklavževo darilo Jugoslovanski strokovni zve^
*>• Z dnem 6. decembra je bila datirana in pod1 Pisana od g. Jonkeja kot predsednika in g. Preželja kot tajnika Zveze združenih delavcev v Ljubljani okrožnica, katera je bila poslana vsem gg. duhovnikom. O njeni vsebini, čeprav je za JSZ in njeno članstvo skrajno žaljiva, ne bomo razpravljali in i samo beležimo njeno izdajo.
Papirničarji
Gorifane-Medvode. V tednu od 8. do 15. decembra 1. 1. jo imela naša skupina v prostorih ge. A. Mrak v Goričanah strokovno organizacijski tečaj. Vršila so se zaenkrat samo tri predavanja, katerih se je udeleževalo redno 15 do 20 članov naše skupine. Na prvem predavanju je predaval tov. Joško Rozman iz Ljubljane o delu v strokovni organizaciji, na drugem tov. Peter Lombardo o naši socialni zakonodaji, na tretjem pa dr. Pokorn iz Škofje Loke o sedanjem družabnem redu. Vsem tovarišem, ki so se tečaja udeleževali, ostanejo ta tri predavanja v trajno koristnem spominu in bomo ako bo le mogoče v kratkem priredili še par predavanj. Zahvaljujemo se tov. predavateljem, zlasti dr. Pokornu, za njihovo požrtvovalnost in res izčrpno podano tvarino.
Rudarji in kovinarji
Ob priliki seje vodstva JSZ, v nedeljo 22. decembra, se je ob 15 vršila ludi skupna seja strok, odbora rudarjev in kovinarjev. Seje so se udeležili: za skupino kovinarjev Jesenice tov. Ličof Franc iz Javornika, Svetina Ciril iz Tržiča, Potočnik Janez iz Kamnika, Slcver Jernej, zastopnik guštanjske skupine se je opravičil. Za rudarske skupine so se seje udeležili: iz Trbovelj: tov. Križnik Filip in Dolar Jože, Ustar Vinko iz Zagorja, Diacci Lojze iz Laškega in strok, tajnik kovinarjev tov. Rozman. Sejo je vodil tov. Križnik Filip.
Seja je obravnavala vprašanje volitev delavskih obratnih zaupnikov, ki pridejo predvsem v
poštev za kovinarske obrate, sanacijo pok. zavarovanja bratovskih skladnic, stanje in delo kovinarske internacionale itd. Zastopniki skupin pa so podali poročila o delu in razvoju njihovih krajevnih skupin. Seja je trajala nad tri ure in je v izčrpnih poročilih in debati pokazala vso resnost, s katero delajo naši tovariši po skupinah za naš krščanski delavski pokret. Kar je pa najbolj važno, je to, da nam s tem delom raste kader res pravih strokovničarjev, ki svoje delo tudi v najtežjih trenutkih popolnoma obvladajo. Čim več si jih bomo vzgojili, tem lažje bo delavstvo uveljavljalo svoje pravice.
januarju vsi na agitacijo za pridobivanje novih naročnikov za »Delavsko Pravico«, Vsak član naj pridobi vsaj enega novega naročnika. Zahtevajte v vsakem lokalu, katerega obiskujete, da imajo naročeno »Delavsko Pravico«. Uredite, da se bo prodajala »Delavska Pravica« tudi v vsaki trafiki.
Tisk je danes
zelo važen faktor, zato vsi na delo, da naš delavski tisk uveljavimo in ga razširimo širom naše Slovenije. Vsak delavec in nameščenec mora biti tudi naročnik
»Delavske Pravice«!
Tov
a r i š
Posečajie knjižnico Delavske zbornice !
Proti nizki izposojnini dobile najrazličnejšo literaturo. II Knjižnica izposojuje knjige tudi na deželo. II
V	teh težkih dneh bo zdržal in si ustvaril boljšo bodočnost le izobražen delavec. Čim oeč bo leda j izobraženih in zavednih delavcev, tem prej si bo delavstvo uveljavilo svoje pravice.
Rudarji
Hrastnik. Komaj smo dobro stopili v novo leto, se je pripetila smrtna nesreča v rudniku, ki je zahtevala mlado življenje 22 letnega fanta Smoliča Viktorja. Iz Se nepojasnjenega vzroka je padel z vožičkom v jašek ter si zlomil tilnik. Pred tremi meseci je prišel od vojakov in se je nameraval poročiti, toda prišlo je drugače. Bil je miren in trezen fant, ki je ljubil planine. Bog mu bodi milosten sodnik!
Zagorje. V nedeljo, dne 5. januarja se je vršil sestanek skupine rudarjev v dvorani Zadružnega doma. Poročalo se je o zadnji vodstveni seji v Ljubljani in seji strokovnega odbora kovinarjev in rudarjev ter o delu domače skupine. Sprejet je bil tudi pravilnik za članstvo skupine za primer bolezni in drugih potrebah našega članstva, ki bo razglašen na oglasni deski v našem tajništvu, kjer bo imel priliko vsak član si ga ogledati in se po njem ravnati. Članstvo je vzelo vsa poročila z zadovoljstvom na znanje. Poseglo je tudi živahno v debato!
Izredni občni zbor
mariborskega starešinstva
Mariborsko kat. akademsko starešinstvo, ki se je pod vodstvom septembra izvoljenega odbora na sestanku vseli štajerskih starešin, dne 23. novembra tako odločno postavilo za enotnost kat. delavskih vrst, je imelo dne 19. decembra izredni občni zbor. S 2<> glasovi proti 16 je bil zopet izvoljen stari odbor s to razliko, da je bil namesto prof. Ivana Prijatelja izvoljen za prvega podpredsednika p. dr. Stanko Aljančič, dočim je predsedstvo prevzel zopet sodnik dr. Mirko Kejžar, tajniške posle prof. Jan šedivy, blagajniške pa inž. France Skarabot.
Delavska fronta v Mariboru
V	soboto je izšla prva številka »Delavske fronte«, o kateri se je v naših vrstah že veliko govorilo. List ni glasilo nobene strokovne delavske organizacije. O teh se izraža list sam v sledeči notici: Kaj sodimo o strokovnih organizacijah. To bodo vsi, ki delujejo v strokovnih organizacijah, iskali v našem listu takoj v prvi številki^ Da ne bo treba kakega ugibanja in ker tudi mi nočemo v tem oziru, da se lovimo slepe miši, vam kar povemo: To je vaša zadeva, delavci. Nihče naj se ne vtika v to, kakor vi sami. Kdor je od stroke, pozna položaj, ta tudi ve, kako se je najbolje boriti za uspehe v dotični stroki. Vsi, ki bodo na tak način hoteli delavcu pomagati do boljšega življenja, bodo v nas našli svojega prijatelja in podpornika. Smo za enryio delavsko organizacijo, ki naj se peča le s /Hrokovnimi vprašanji delavstva. Če hočemo v Mišljenju enotno fronto delavstva, jo moramo samoposebi zahtevati tudi v strokovnem oziru.
Nabavna in prodajna zadruga Rečica pri Laškem
Kje je logika?
»Slovenec« piše v svoji številki z dne 5. januarja o načelih sta’novsike organizacije, kakor jo v krščanski človeški družbi uči in priporoča papeška okrožnica Quadragesinio anno. Pisec članka si oči-vidno ni na jasnem, da se da zlorabljati na svetu vse od najsvetejšega do najnižjega. Lahko se zlorabljajo zakramenti, lahko se zlorablja Cerkev, lahko se zlorabljajo tudi papeške okrožnice, pa če so še tako lepe in še tako globokoumne.
Pisec članka je nedvomno skrbno prebral božično številko »Del. Pravice«, za kar smo mu iz srca hvaležni, ker je gotovo, da je takrat bral res nekaj lepega. Pri tem čitanju pa se je spotaknil ob članka na 4. in 7. strani omenjene številke. V obeh člankih je bral o stanovski organizaciji, kakor bi imela biti uvedena v vseh krščanskih državah. V prvem članku je bil govor o stanovski organizaciji gospodarskega življenja v smislu okrožnice Quadra-gesimo anno. V drugem članku je prav tako govor o stanovski organizaciji, toda ne o tisti, kakršna bi imela biti, ampak o tisti, ki so jo zasnovali oni, ki hočejo pod okriljem Pijeve delavske okrožnice Quadragesimo anno ustanoviti sicer stanovsko državo, toda ne v smislu papeževe okrožnice, ampak v smislu absolutističnega režima naše južne sosede. Za tako stanovsko državo se seveda ne moremo ogrevati, ker je papež Leon XIII. v svojih okrožnicah poudarjal pač demokracijo ali slovensko povedano sodelovanje ljudstva, ni pa poudarjal absolutizma kot edino zveličavno načelo. In na tej bolezni se nam zdi, da boleha stanovska ureditev države v naši južni soseščini ali če rečemo na kratko — »stanovščina«.
Mladina poroča
Kranj. Na Štefanovo smo pri nas proslavili 70-letnico rojstva dr. J. E. Kreka. Iz bogatega sporeda moramo zlasti pohvalno omeniti nastop pevskega okteta JSZ z Javornika, ki je za svoje lepo petje žel viharno odobravanje, dalje gled. igravca Petka Malca, katerega recitacija Župančičeve »Dume« nam je zaradi svoje umetniške podanosti in elementarne sile udarila v dušo vso tragiko slovenskega doma in razkropljenih sinov. Akademik lov. Ciril Hudovernik je recitiral »Janezu Evangelistu Kreku« Otona Župančiča. Globok in izklesan govor o pok. Kreku je imel tov. Janez Pe-stotnik, ki je zlasti poudaril, da vprav delavska mladina hoče postaviti Kreku najtrajnejši spomenik s tem, da bo nadaljevala in dovršila njegovo delo med Slovenci. Tov. Mejač je preprosto in čisto delavsko deklamiral p. Krizostoma »Kruha nam dajte«, prav dovršeno recitacijo nam je podal tudi tov. Mirko Brezar. Ob koncu so člani MZ zaigrali še 4. prizor Skrbinškovega »Hlapca Jerneja«, ki je živa podoba slovenskega delavca. Krekove proslave so se udeležili samo delavci in mali ljudje Tz mesta in okolice, dočim nismo videli med udeleženci prav nobenega zastopnika kranjske purga-rije, tudi tako zvanih »naših« ljudi ne... Morda ne smatrajo več za potrebno, da se spomnijo njega, ki je ustvaril vse slovensko zadružništvo in prosveto. Veseli nas le, da je Krekova misel ostala ista vsaj med delavstvom in preprostim kmetskim ljudstvom, ki bo tudi njegov boj nadaljevalo in dovršilo.
To in ono
Kdo je priporočal »Delavsko Pravico«? Ob
novem letu se navadno priporoča časopisje v na-ročbo. To se je zgodilo tudi letos. Mi moremo hvaležnost izkazali s protiuslugo le tistemu, kdor je priporočal tudi »Delavsko Pravico«. Na bojkot »Delavske Pravice« odgovorimo prav tako mi. Kdor ne pozna kršč. soc. delavskega gibanja, njegove organizacije in »Delavske Pravice«, ne zasluži prav nobene naše podpore.
Ljubljana — »Zmaj«. 6. jan. sta še poročila tov. Verbič Franc in tov. Havčnik Francka. Bila sta zavedna in delovna člana naše skupine. Želimo jima obilo sreče in božjega blagoslova.
Celje. V sredo 15. januarja točno ob osmih zvečer predavanje v Delavski zbornici. G. prof. Bitenc ima svoje tretje predavanje! Vsi! Točno!
Članek »Nova uredba o borzah dela« smo morali zaradi pomanjkanja prostora prihraniti za prihodnjič. — Uredništvo.
Vsem bralcem in bralkam »Delavske Pravice« želi blagoslovljeno novo leto 1936
France Dolinar
čevljar
Puštal, Škofja Loka
Svojim cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto 1936
Ivan Kobal, pekarna   	Škofja	Loka,	kolodvor
Svojim cenjenim gostom želim srečno novo leto 1936
Peter Zakotnik
gostilnica
Škofja Loka, kolodvor
Srečno novo leto 1936 želi vsem svojim odjemalcem in se priporoča
Josip U/eis
Maribor
Aleksandrova cesta 26
Mariborsko delavstvo
kupuje v knjigarnah in prodajalnah
Tiskarne sv. Cirila
Koroška c. 5 Aleksandrova c. 6 Trg Kralja Petra 4
Zakaj? Zato: dobro blago — nizke cene!
OUAUtt
.
CT16W
> *
Samo
STOLI
iz upognjenega lesa združu/e/o na/oečfo eleganco z Izredno odpornost/o in trpeinost/o.
REMEC-Co.
KAMNIK
Zahtcrajt« r thA poMttr*-
nlfe trgvrtnth 1« *iie “se
Urejuje in ca uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. Cei. — Istlaja za konzorcij »Delavske Pravice«: 8. Žumer.