Slovenske humoreske.
Po narodnih pravlicah spisal Vicko Dragan.
Zenitva v  Verbovcu.
V                                                           /v
Častitljivi „purgar" oce Mihalkovič so sklenili svojega sina Mih al a oženiti. „Sinko Mihalko! rečejo — ti si moraš ženke poiskati, jaz sem že star; hočem ti gospodarstvo izročiti. Iši po Verbovcu med poštenimi hčerkami ljubico svojega serca — pa le po Verbovcu, ker okoli Verbovca so samo veščani — brez ptirgarske kervi. Glej, da bode prignala k hramu brejo kravo, prinesla 200 laktov platna, in polno tunjo mastne zaseke. Ti rad tolčne žgance ješ, pa jaz tudi nebi rad na stare dni kverdov žvekal. Trudil sem se dosti, da sem kaj prigo-spodaril — saj nima nobeden Verbovčan še nabitega hrama, pomalanih polk in okola iz hrastovih soh. Razun tega imam pet kobil in pet krav, — na dilah v starem čebru pet sto pintov suhih sliv, sem brez dolgov; že znaš k staremu J u r e ž u iti in za M i n k o prositi. Vzemi si ž u-pana na pomoč,   in   že  lehko  nicoj   poskusiš svojo  srečo.
Sinko Mihalko beži k županu, in jih prosi, naj grejo ž njim na večer v snoboke.
„Ta pa že rad grem — odgovorijo oče župan — tam bomo starino pili,   in Jurežica zna pogače peči ka-
—  109 —
kor nobena druga Verbovčanka, no mastno župo skuha, da se ne vidi v njej tram, kakor v župici, ktero moja gazdarica kuha."
„Ti pa bi le dobro sunil, — se jezno županja obregne
—  saj imaš veliko službo, kupi več svinj, da bodemo petkrat v letu klali,   potem pa boš lahko samo zabel   lockal."
„Ne zameri starka, saj veš, da ni vsaka beseda konj"
—   jo oče župan vtiščejo in še enkrat obljubijo večer z Mih al o m Mihalkovičovim v snoboke iti.
Mihalko se da pri lončarji lepo obriti in lase sko-drati, pretepa svojo č oh o vi no, „sbiksa" z vodo kuhanih suhih hrušk svoje čižme, in komaj pričakuje srečnega večera.
Kure so šle že spat, zvezde že svetijo prijazno nad Ver-bovcom, ko župan stopijo v Mihalkovičevo hišo rekši: Tak ali! —
Stara matka Mihalkova mu velijo se poškropiti z blagoslovljeno vodo, in v žep luk utekniti, ker brez luka nesme se v snoboke. „Za klobuk si pa utekni dve betvi babje dušice, na persa deni rožmarin — in tako idi v imenu božjem."
Ju reže vi so ravno pri večerji, ko naša snobača stopita v hišo.
,7Dober večer! poštena družba", rečejo oče župan. „Bog daj!"  vsi odgovorijo.
Snobača se h peči vsedeta. Jureževa Minka berž spozna, kaj ta pozni pohod pomeni, in zleti ko vrabec, kadar puška pokne, iz hiše gori na dile.
Skoz okenjak radovedna posluša, ali bodo oče privolili ali ne.
„Zagrabita si pri nas" — rečejo stari Jurež snoba-čema. „Lepo zahvaliva, prej ne greva k mizi, dokler niste nama volje spolnili"  —  odgovorijo oče župan.
„Kaj je pa Vajna prošnja?" barajo oče Jurež.
Župan začnejo:
?)Stari sokol je opešal, lovec mu postrelil edno krilo; reče mlademu : preživi me; jaz več ne morem; tudi ni mati tvoja sokolica. Pošteni mož in „purgar" Mihalkovič ne more več korit kopati; rad bi na stare dni zibal, zato reče mlademu sokolu Mihalku, naj gre po tisti les, s kterim je Adam svojo ženo pervokrat, ko ga je svadila, pretepal. Na Vaši zemlji raste, in radi bi za starega Mihalkoviča napravili zibelko."
„Dajte nam ga, — saj veste, da nije zadnja hiša v Verbovcu Mihalkovičeva. Mladi sinko je pošten paj; je že dvakrat sam vino v Gradec vozil, in trikrat meni pomagal železno skrinjo prevzdigniti, v kteri so naše drage pravice. Razun tega ga niso še nikdar pajbi vlovili na nepošteni njivi, da bi mogel žerd jezditi, ali pa, da bi mu bili lesico ali pa bučico odrezali."
wVse to je lepo — rečejo oče Jurež — pa moramo tudi barati drugo polovico sv. zakona, ali bo tudi naša Minka privolila."
Minka pri teh besedah kihne na dilah skoz okenjak, in vsi rečejo: „Da Bog pomagaj zakonskemu duhu, kteri nas je poslušal/
Min k o pokličejo v hišo. Vsa sramožljiva stopi pred Mihalka in se mu na en zob nasmeja.
Razjasnjenja: Purgar ali purgar, ker u po vec krajih Slovenskega izgovarjajo kot w; tunja, Kiibel; zaseka, Speck; k ver d, Sohlenriemen; nabiti hram je iz ilovce. kakor se kraj Mure pogosto nahajajo; polka, Balken; okol, Schweinhof; ceber altes Paasj dile, Dachboden; luk, Zwiebel; okenjak, ein Luft-loch am Plafond, dureh vvelches die Zimmerluft auf den Dachboden Btrdmmt; suniti; fressen, lockati, schliirfen; paj, pajb, fant. Šavničarje in murski poljanci obsodijo pajba, kterega ponoči pri de-kletah vlovijo, da more žerd jezditi; lesi ca, Hosenthiirl; buči ca, leinwandener Knopf zur Befestigung der berguše; ž ure, holzernes Weingefass; dulec, der Hals am Trinkgefass, zderzgati, rau— spern; p unči ca, Schvriegermutter.                                             Pi8«
-----  110    —
Pravijo naimre, da nevesta, kadar se smeja, nikdar ne sme zob pokazati. Mihalko njeni smeh razume, in hitro stopi k mizi in testu Jurežu in punci Jurežici roko kusne.
Za župana pa je že čakal žurč starine, kteri poprej, kakor ga nastavi, pregovori tako:
„Na zdravje starih hrastov, ktera sta danes sopet ozelenela: na zdravje očetov Mihalkoviča in Jure za!" — Potem nastavi dulec v gerlo in se zderzga.
Drugokratpregovori: ;)Na zdravje sladkodišečih lip: poštenih mater Mihalkovičeve in Jurežičeve, ktere ste danes sopet razcvete!" Potem nastavi dulec v gerlo in se zderzga.
Tretjikrat prigovori: „Na zdravje mladega tersa in mlade rozge, da bi rodila dober sad: na zdravje ženina Mi h al k a in neveste Minke." Potem nastavi dulec v gerlo, in se zderzga.
Snobača se sedaj podata domu, in začele so se priprave za gostovanje.   Kakšne? —  bodem Vam drugikrat povedal.