PRIMORSKI DNEVNIK Trst, Pelek, 8. junija 1945 - leto I. štev. 24 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st. 1-1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Cena 1.- liro Problemi gospodarske obnove Tajnik PNOO lov. Brecelj o položaju Industrije, kmetijstva, prometa, trgovine ter oskrbe Trsta in Slovenskega Primorja Iz referata tajnika PNOO na s^upščini italijansko-slovenske protifašistične eveae objavljamo v nabojem, drugi del, ki se nanaša aa gospodarska vprašanja Trsta iu Slovenskega Primorja, Lredue so naloge, ki jih imajo Odseki pri PNOO, ki naj kot orga-01 najvišjega oblastvenega foruma Primorskega ljudstva privedejo do navijanja vsak sektorjev primor-»kega gospodarstva, t. J. državnost, zadružnega in zasebnega, ki so bili v času okupatorjeve prisotnost izpostavljeni roparskemu siste-Hitlerjeve Nemčije odnosno faktične Italije, Naša naloga Je urediti primorsko gospodarstvo tako, bo stopnja njegovega razvoja Ugotovila cenovne potrebe ljudstva Po konzumnih predmetih. Pri tem je način našega dela; vzbujati po-'»»do ljudstva s pomočjo naših NOOjev, tako okrožnih, okrajnih in ^»jevnih. Mobilizacija vseh sil za obnovo gospodarstva in naše ponikne domovine je sedaj naša osnov-naloga. ®tovensko Primorje je industrij-pokrajina, katere stopnja industrializacije je poeebno v Južnem Tržič-Tret višja kot v katerem-*t°11 področju Jugoslavije. Zato zahteva reševanje gospodarskega vprašuje Izrednih sredstev tako v proštu, materialu in finančnih sredstvih. Obnova prometa ▼ veliki meri aavisi obnova na-f>a ozemlja od vzpoetatvitve pro- metne mreže. V tem pogledu moremo zabeležiti nekaj uspehov. Danes obratuje ieleznica na progi Trst-Reka, Trst-Postojna, Trst-Tržič, Trst-Pulj z enkratnim prestopanjem. Ostale proge pa bodo vzpostavljene, čim bodo popravljeni večji porušeni objekti. Pomorski promet je otežkočen za radi minskih polj. Odstranjevanje min povzroča velike težave, ker so minska polja položena brez načrta. Vozijo le manjše ladje. Imamo nekaj potniških linij. V popravilu pa so ladje, ki so le količkaj uporabne. Med drugim bo v kratkem dovršenih 6 čistilcev min. Motorni tovorni civilni promtt zavzema po odloku PNOO o prostem prometu za potrebe naše industrije, gradbeništva in poljedelstva vedno večji obseg ker je vozni park še razmeroma dobro ohranjen. Javni autobusni promet je vzpostavljen na progah Gorica-Trst, Gori-oa-Tolmin, Gorica-Ajdovščina-Po-stojna, tako da je danes skoraj vse Slovensko Primorje zvezano s potniškimi prometnimi žilami bodisi z železnico, bodisi z avtobusi. Vzporedno s prometom obnavljamo poštni promet, posluje pisemska in denarna pošta. Telefonske centrale so obnovljene, vendar je promet namenjen trenutno potrebam civilnih oblastvenih organov, vojske in političnih organizacij. V rekordnem času Je oddajal radio Trst, ki nam je zaradi hitrosti prodiranja naših čet nepoškodovan pade] v roke. Položaj in razvoj industrije Vsem napravam naše prometne •Hreie bo posvečena še nadalje naj. ,e*Ja skrb, kajti od nje zavisi u-•Pešno delo v pogledu obnove (in Atrije). Predvsem smo zaintere-•baii merodajne člnitelje za velika Uročila tržaški in t rž iški industriji, ki naj prinese nov tempo v ndu-rtrtjo, ki naj da neštetim delav-zaslužka. Skupna vsota dose-donjih driavnth naročil dosega oa l milijardo Itn -Ob prevzemu oblasti Je bil del industrije v precej brezupnem *ta-alw; deloma zaradi pomanjkanja ^"aovTBtnln surovin, deloma »pri-c° letalskih napadov, tako da so Nekatere tovarne oziroma tvorni Ške naprave porušene do 70% svo- otvoritvene možnosti, so »e naše oblasti zavedale ^aostl položaja in hotele zopet a*ti širokim množicam zaslužka, so *tepile takoj v zvezo a pristojnimi ®°*Podar»klmt in industrijskimi tektorjl našega Primorja. Preteh- tali so vse problem« in možnosti V*l*|etavitve obratovanja v posa-"tetnih industrijah. Tako smo »kil 10. maja L L pri industrijski ^bllci zborovanje, kateremu so *>tt#ostvovall zastopniki vseh ppi-®*°jftlh oblasti ter vseh industrij-panog. Kot plod te konferen-*e j« ustanovila tehnična eko-®0|hska posvetovalna komisija, ki "te nalogo proučevati potrebe v**b industrij v svrho vzpostavitve 3*°»ovnega obratovanja posameznih tvorni« ter nam stavlja svoje fttdloge. Ladjedelnice in strojne tovarne Ker tvorijo glavni industrijski *ktor ladjedelnic* % vsemi tvojimi t>0hiožnlml obrati, smo posvetili v*o pozornost ravno tej stroki in ''■Pelo nam je, da smo v kratkem ***>» vzpostavili delno obratovanje, ^ glavnem bodo ta podjetja od **d*tka zaposlena s vzpostavljenem lastnih naprav ter z repara-'‘jskimi naročili posameznih pojmovanih ali potopljenih ladij, ***hlikih. lokomotiv, mostov itd. oživljen je vseh obratov je dstrljaklh in rudniških obratov je ^ za Industrijo in rudarstvo PNOO na neštetih konferencah Kospodarskimt in industrijskimi ^ sindikalnimi činltelji odredil * Potrebno, organiziral nabave 'njkajočlh surovin, posredoval za **°vne sile ter določeval vrsto t izvodov, ki naj bi Jih določena ^"Ustrljska panoga izdelovala. Na ^ ikčln Je smotrno koordiniral de- • veiike so ovire toda pošrtvovai- »o,t delavstva, združenega v svojih a »Uiuvitva, ŠUi UŽVilugo V »varjais l*1 u 'ltr|lh sindikatih, je bila tista si- lsi . .............. ki je z lzmajdljlvostjo in udar- z našinl j*° delavnostjo skupno dv^biogla k dosegi čimprejšnje »I 0ye našega gospodarstva, kate-rvl uspehi so razvidni iz gor-Podatkov. **«n pogoj obnove Je gradbena (jJ)*vnost. Oglejmo sl v naslednjem A, °dseka za gradnje pri PNOO. 1* 'vrš«na so bila najvažnejša de-*** cestah 'Ji. % ter postavljeni ces-mestu Trstu se mestne oije. Vsa ostala dela za obnovo luke in Iadjedelnio vrši luško ka-pitanstvo kot organ PNOO. Tržaška delavska zadruga popravlja svoja skladišča po lastni pobudi. V tržaškem okrožju se vrši delo na popravilih opornega zidu na državni oesti med Faceanoni in Bazovico, dalje na državni cesti med Trstom in Postojno ter med Faceanoni in Opčinami. Rekonstruirajo se oporni zidovi ob prekopu med Opčinami in Sežano. Obnovljen in predan prometu je most pri Zarečju. V goriškem okrožju se obnavlja vodovod v Gorici. Obnovile so se hladilnice mestne klavnice. Čistijo se ulice od ruševin. Velik del obnovitve prometnih žil se je izvršil z vojaško pomočjo. Zgrajena je brv , čez Vipavo pri Renčah. Nadalje so oddana gradbena dela tvrdkam iz Gorice, ki so prevzele cestne in železniške sektorje De. vin - Tolmin ter cestno omrežje Vipavske doline. Osnovani so delom* iz starega personaia tehnični urad za gori-ško in tržaško okrožje ter za mesto Trst. Razen tega pa deluje pokrajinski tehnični urad kot organ odseka za gradnje pri PNOO. nov. Od nakazane količine ter iz lastnih zalog so okrožja Že prejela po 200 q galice in 380 q žvepla. Izdani so bili ukrepi v svrho zaščite našega kmetijstva, predvsem odlok o zapori važnejših kmetijskih potrebščin, da se na tak način prepreči kakršnakoli špekulacija na račun našega kmeta. Zadružništvo ':‘J Vri napori naše ljudske oblasti so šli v smeri ustanavljanja za. drug, ki naj omogočijo združevanje kmetijskih sil na gospodarskem polju. Tl napori so dobili izraza v osnovanju posebnega odseka za zadružništvo, ki je že pričel s svojim delom. Med drugim je načela redno poslovati vinarska zadruga v Vipavi, nabavljalna in prodajna zadruga v Tomaju, tik pred ustanovitvijo pa je večje število krajevnih zadrug. V Trstu bo obnovljenih 46 zadrug, v tržaškem okrožju 48 zadrug, v goriškem okrožju pa 180 zadrug. Ceste, vodovodi, mostovi Z vprašanjem lesa ter goriva, z nadzorstvom vsega gozdnega bogastva slovenskega Primorja se je bavil gozdarski odsek. V svrho ureditve uprave državnih kakor tudi občinskih gozdov, je bil izdan odlok o ustanovitvi »Uprave državnih gozdov na Slov. Primorju ter o »Upravi občinskih gozdov v posameznih okrožjih*. Najnujnejša naloga odseka za gozdarstvo je oskrba naših mest z drvmi. V ta namen smo izdali odlok o obveznem prevozu drv do cest, ki so sposobne za prevoz s tovornimi avtomobili To bo razumljivo, če vpoštevamo mesečne potrebe Slovenskega Primorja po kurivu, ki znašajo 377.000 pr. m. Zaloge znašajo okoli 35.000 pr. m. Do sedaj je prišlo v Trst okrog 2000 stotov drv. Te dni pa se bo s pomočjo železnice dotok drv povečal. Za oskrbo z gorivom, gradbenim ter jamskim lesom je osnovan pri odseku za trgovino in oskrbo poseben oddelek. Oskrba 1 milijona ljudi Uprava narodne Imovine Podati hočemo kratek pregled dela pokrajinske Komisije za upravo narodne imovine pri Predse st vu PNOO. Pred/vsem je bilo potrebno izvesti administrativno reorganizacijo komisije z ozirom na nove potrebe. Nameščeno je bilo potrebno število osobja pri pokrajinski upravi ter okrožnih upravah. Največja skrb je bila posvečena premičnemu materialu, ki ga je zapustil okupator. Ves ta material je bil last nemške delovne službe Todt, ki je imela po I vsej pokrajini precejšnja skladišča gradbenega materialen Ves ta material bo na razpolago pokrajinskemu odseku za gradnje v svrho gradbene obnove porušenih in požganih poslopij. Nadalje je bilo prevzeto nemško oskrbovalno podjetje d ruSevln- Oradi se izčrpane. Podčrtati je treba, da je na cesW 1'r*t-Opčine. | v tem Doeledu našft voiskn no-Mi,. Ja s« cesta v Barkovlje, ■rt*»»ar i„ Devin. V 1'4viJa se cesta Vrsj'1''Rr in Devin. V Trstu se 1* *'o Poškodovane rt 6, v neposrednem sodelovanju s trošniki. V tesni zvezi z odsekom oskrbo in trgovino je kmetijski odsek prt PNOO. Delo tega odseka je bilo predvsem preračunano na trenutne potrebe kmetijstva, posebno še vinogradištva. Preskr. beli smo škropila in Žveplo. Iz Celja smo pridobili za potrebe Slovenskega Primorja 10 vagonov modre golide. Dodelitev posameznim okrožjem je bila odrejena po številu trt, ki jih ima tržaško okrožje 43, goriško pa 36 milljo- j nih stanovanj in stanovanjskim P°- poslopij. Vpraianje irska nevtralnosti London, 7, NNU. — Podtajnik' za dominione Evans je na vprašanje, ali ja bila Irska za časa evropske vojne st-ogo nevtralna, odgovoril: «Niman ničesar dodaji k izjavam ministrske-gi predsednika glede dobe, ko je bila zi radi irske nevtralnosti naša varnost, da ne račem naš obstoj, ogrožena. Nimano pa osnov, na podlagi katerih bi se irska vlada lahko obtožila, da je izvršila kako nenevtral-110 dejanje v škodo naše države. Tito sprejel nadškofa Stepinca Zagreb, 7. Tanjug. — Maršal Tito je sprejel zagrebškega nadškofa Alclzja Slapinca v navzočnosti predsednika hrvatske vlade Vladimirja Bakariča, Londonski radio o Trstu London, 7. Radio London. Tržaško pristanišče zopet deluje. Odstraniti bo treba še mnogo minskih polj. Britanska mornarica izkrcu-je 3000-2500 ton oskrbe sa britanske sile, večinoma pogonska sredstva in živila. Maršal Tito pri ranjencih Beograd, 7. Tanjug — Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je obiskal vojaško bolnico v Osijeku. Ranjenci so maršala Tita s navdušenjem pričakovali in ga prisrčno pozdravljali. Maršal Tito se je raz-govarjal z ranjenimi borci in se zanimal za njihovo zdravstveno stanje. Med ranjenci so bili Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci, Italijani iz brigade »Garibaldi* in drugi. Ko je maršal Tito zapuščal ranjene borce, jim je želel čimprejšnje okrevanje. TRŽAČANI! Protifašistični, demokratični italijanski in slovenski meščani! Italijansko-slovenski protifašistični odbor vas vabi da se zberete dne 8. junija 1945. ob 17.30 uri na trgu Unitš da manifestirate zahtevo demokrat čnega ljudstva Trsta, ki hoče resnično ljudsko demokracijo. S to manifestacijo bomo še enkrat potrdili našo odločeno voljo, braniti In podpirati svobodno Izvoljeno ljudsko oblast našega mes*a, ki je najdrašja pridobitev skupne borbe Italijanov in Slovencev proti fašizmu in ki je najvišji izraz resnične demokracije ter trden porok naše nove, srečnejše bodočnosti. Smrt faš smu - svobodo narodu! JZ SOVJETSKE v SZ V Leningradu za časa blokade . 250.000 knjižnic s 300 milijoni knjig - Leninova knjižnica Ameriško sovjetski odnošaji Moskva, 7. Tass. — Eugenj Zu- kov, dopisnik «lzvjestij», poroča iz San Francisca; Kljub naporom protisovjetske propagande se ameriški jsvnost resno in močno zanima za življenje v Sovjetski zvezi. Listi prinašajo članke in poročila o življenju v Sovjetski zvezi in o politiki so-vjolske vlade Prillčno pogosto objavljajo listi izvlečke iz člankov, ki lzkajajo v moskovskom tiska Ameriški razumniki visoko cenijo uspehe sovjetske kulture. Sovjetska znanost uživa zasluženo prizuenje med ameriškimi profesorji. Znanstvene univerzitetne knjižnice beležijo naraščajoče povpraševanje po knjigah sovjetskih znanstvenikov. Cesto se sliši želja po pogosti redni izmenjavi znanstvenikov, igralcev in glasbenikov med obema deželam. Nevyorški «Times» je objavil pismo, ki ga Je poslala uredniku skupina znanstvenikov z univerze «Yale», m se zavzema za poglobitev stikov med Ameriko in Sovjetsko Rusijo. Avtorji tega pisma so izrazili na-ogo predlogov, katerih bistvo je, do bi se s pomočjo medsebojnih obiskov ustvaril bližji osebni slik med sovjetskim in ameriškim ljud-st\om. Poudariti pa Je treba, do vzroka vseh vrst nesporazumov ni iskati v dejstva, da malo Ameri-10 sovjetskih državljanov obišče čnnov obišče Sovjetsko zvezo ali d» Ameriko. Nihče v Sovjetski zvezi ne prišel do takih z?ik!Jučkov v zvezi z ameriško politiko kakor neki cgentlemeni* v Združenih državah glede sovjetske politike. Dobro Je znano, da ni mogoče naleteti nikjer v ZSSR, v časopisih, revijah, pri javnih predavanjih ali oelo v privatnih razgovorih na kake protl-ameriške Izjave ali celo sovražno propagando proti Združenim državam. Nasprotno, v Sovjetski zvezi vsakdo sliši in čita topla pozitivni poročila o Združenih državah, o imeriškem ljudstvu, o ameriški In- dustriji. ' Na nesrečo Je položaj v Združenih držoVih drugačen. Poleg objektivnih poročil človek često vidi In čuje protisovjetsko propagando, ki zastruplja ozračje, pozroča zmedo in »pomnnj- blvalstvu. Od 10. do 30. maja j« kanje razumevanja* v mišljenju pov- bllo razdeljeno vsega skupaj 366 ' prečnega Američana. Želimo prija- železnlšklh vagonov hrane. Goriški okraj Je izdal že nove živilske nakaznice, katerih razdeljevanje so ob vpoštevanju potreb posameznih družin prevzeli kvaril ttljsko posvariti one 'Američane, ki vztrajajo pri medsebojni In enaki odgovornosti s sovjetske in ameriške strani, na propagandi, ki se je vršila v Združenih državah v škodo sovjetskih In tudi ameriških interesov. Ogromna večina sovjetskega ljudstva veruje v trdnost sovjetsko-ameriškega prijateljstva predvsem zato, ker to prijateljstvo ni produkt čustev, temveč Izraz resničnih skupnih interesov obeh držav. To prijateljstvo je praktična potrebi in kr rist tako Sovjetske zveze kot Združenih držav. Sovjetsko in ameriško ljudstvo gojita topla čustva drug do drugega, čeprav ima svoje lastne navade, svoj okus in vedenje. Sovjetsko lurtotvo nikomur ne vsiljuje svojega okusa, kakor ne bo nikoli dovolilo, da bi kdo njemu kaj vsiljeval. Prijateljstvo med ZSSR In ZDA bo Ura močnejša, tim jasneje bodo naši prijatelji onstran oceana spregledali, di potrebujemo drug drugega, čim bolj bodo razumeli, kaj imamo skupnega in v čem se naša velika socialistična demokracija raznlkuje od njih. Moskva, 7. Tass. — Junaška vojaška dejanja in veliki delovni napor leningrajskega prebivalstva v Uku 900 dnevne blokade so splošno mana. Toda malo kdo ve, da tudi v teh težkih dneh meščani niso nehali zai iraati se za knjige. Niti en sam dan ni leningrajska državna knjigarna prekinila svojega dela. V tej dobi Je izšlo 630.000 knjig in 43.000 billlogrsfičnih katalogov za čitatelje. To je najboljši dokaz, kako veliko ljubezen do knjig' gojijo široke ljudske množice v Sovjetski zvezi. V teko zadnjih pet let pred vojno se je število knjižnic v Sovjetski zvozi povečalo od 115.000 do 250.000 in število knjig v njih od 300 milijonov zvezkov na celih 500 milijonov. Mnogo knjižnic je bilo zelo hudo poškodovanih od fašističnih barbarov. Kurska mestna knjižnica na primer je štela pred invazijo Nem-civ 1,356.000 knjig, po odhodu Nemcev so pa tam našteti samo še 280.000 knjig. Ostale knjige so nemški fašistični barbari vzeli kot plen s seboj, ali pa požgali. Zelo značilno Je dejstvo, da so bile istočasno e pekarnami in trgovinami za živila takoj urejene in spet odprte tudi knjižnice. Velike nabiralne akcije za kajige so se vršile po celi dižavi v korist osvobojenih pokrajin. Pri teh nabiralnih akcijah niso sodelovale samo mestne in podeželske organizacije in knjižniec, ampak tudi mnogo zasebnikov se je pridružilo temu vsenarodnemu gibanju. Moskovčani sami in moskovske knjižnloe so poslali v osvobojene predele 1,200.000 knjig. Mnogo meščanov glavnega mesta je prispevalo svoje celotne knjižnice. V osvobojene kraje je bilo poslanih skupno okoli 10 miltjonoknjig. V nekaterih mestih so bile »grajene nove stavbe za kajižnice. V Taškentu na primer se je zi čela gradnja nove državne ljudske knjižnice leta 1944. Kakor so bile pred vojno, tako so tud1 še sedaj knjige izredno popularne v Sovjetski zvezi. V letu 1944. je obiskalo Leninovo državno ljudsko knjižnico v Moskvi 900.000 ljudi in so prečitali 4 milijone knjig. V mesecu februarju t, 1. je Leninova državna ljudska knjižnica slavita 20, obletnico, odkar je postala državna ljudska knjižnica ZSSR. V tem času jo postala ena največjih knjižnic na svetu. Število njenih knjig je naraslo od 950.000 v 1. 1917 na 10 milijonov zvezkov v letu 1944. Nasadi čaja in vinogradi Sovjetska Zveza zavzema v po-ljedeljstvu prvo n^sto na svetu. Ogromna polja se obdelavajo z modernimi poljedeljskimi stroji. Tehnika in elektrifikacija Je v narodnem gospodarstvu sila, ki je zbrisala razliko med mestom 'n podeželjem. V času najhujše vojne s« je pokazala moč podeželja, ki je oskrbovala Rdečo armado in zaie-♦ dje a živežem. Znanstvene poljedeljske ustanove so v vojnem ča- Spletke londonskih Poljakov Poljskim internirancem onemogočajo povratek iz Dachaua v domovino Moskva, 6. — »Glos Ludu* priobčuje naslednjo zgodbo: »Bivši ujetnik v hitlerjevskem koncentracijskem taborišču Dachau, Poljak Anton Scezepanski, ki j« prebil 8 leta v tem taborišču, se j« pred kratkim vrnil domov. Scezepanski je z ogorčenjem govoril o nedopustnih načinih, ki jih uporabljajo agenti poljske begunske »vlade* v Londonu, da bi preprečili povratek v domovino onim Poljakom, ki so bili osvobojeni iz hitlerjevskega ujetništva. Scezepanski J» izjavil, da je bilo v času, ko so ameriške čete prišle v Dachau, tamkaj 47.000 ujetnikov, med njimi 10.000 Poljakov. »Takoj*, j« dejal Scezepanski, »se je v Dachau začelo novo življenje.* Ustanovljeni so bili odbori Rdečega križa in odbori za varnost interesov raznih narodnosti. 1. maja Je ameriški polkovnik na pro. slavi v taborišču dejal, d* bi želel, da bi se vsi ujetniki člmprej vrnili domov. Nam so stavili vprašanje: »Kam želite iti?* Skoro vsi Poljaki so odgovorili; »Na Poljsko.* Toda poljski odbor, ki mu je bila zaupana usoda poljskih ujetnikov v taborišču Dachau, je pod uplivom naše begunske »vlade* v Londonu Izločil naše vprašalne pole in ukazano nam je bilo, da ostanemo Se do nadaljnjega v taborišču. Gospodje iz že prej omenjenega »poljskega odbora* s (polkovnikom Kozsko na čelu, so se nastanili v zasebnih vilah, medtem ko »mo ml morali ostati v naših prekletih barakah. Poljski ujetniki niso smeli zapustiti taborišča, ker j« bilo treba dobiti »potno dovoljenje* od »poljskega odbora*. Scezepanski in mnogi njegovi tovariši niso čakali, da bi jih »odbo-rove* oblasti vlekle za nos s povratkov« domov, ampak so skrivaj zapustili taborišč«, prišli v Plzen in nato v Prago, kjer so bili gostoljubno in prisrčno sprejeti. »Sedaj smo doma.* Je Izjavil Scezepanski,* in trebo namje nekoliko počitka, toda takoj nato bomo storili vse, da bi pospešili povratek naših tovarišev iz ujetništva v Dachau. (Tass) su z uspešnim delom dosegle ogromne rezultate za dvig celokupne produkcija Sovjetski agronomi so po dolgotrajnih naporih ustvarili v bližini Moskve pravo južnaško oazo plantaže čaja in vinograde. Znanstvenikom se je posrečilo vzgojiti na severu enoletno čajno rastlino. Poizkusi so bili uspešni. V letu 1942 so bil« mladike vsajene v rastlinjakih, poleti pa »o jih presadili v odprto zemljo. Avgusta so že pobrali prida’.« k. Poizkusi aadnjlh let so pokazad, de more enoletna moskovska veta čaja obroditi trikrat na leto. Nasade čaja v bližini Moskve na ozemlju Tlmerjacov, povečava poljedeljske akademije vsako leto. Ta čaj ni nič slabši od georgojskega. Dognano je sedaj, da more tudi dolgoletna čajna rastlina uspevati v moskovskem podnebju in sicer v obliki malega grmičevja, ki se lahko enostavno obvaruje p-ed mrazom. Znanstveniki pričak (jejc, da bodo severne vrst« grozdja iz vinogradov v bližini Moskve obrodile dober sad. Poizkusi v vzgoji zgodaj zorečih vrst grozdja so se vršili že nekaj let v Moskvi. Prva poizkusna postaja za severne vrste grozdja Je bila ustanovljena. Njeni vinogradi zavzemajo površmo nad 8 is. IZ JUGOSLAV Agrarna reforma v Makedoniji »Borba* je objavila Članek, v katerem pravi, da v Makedoniji fevdalna razmerja po prvi svetovni vojni niso bila popolnoma ukinjena. VeHka večina zemlje, ki je bila v posesti turških ag in spahijev, je bila razdeljena med velikosrbske elemente, ki so prišli od drugod. Bistvo agrarnega razmerja, njegov fevdalni značaj in želja revnih kmetov po zemlji, so ostali isti. V narodno-osvobodilni borbi in posebno po osvoboditvi Makedonije so si sami kmetje s pomočjo narodnoosvobodilnih oblasti razdelili zemljo, pregnali okupatorjeve hlapce in obdelali zemljo. Kmetje niso vprašali, čigavo Je zapuščeno posestvo, pač pa so ga obdelali, da bi tako pomagali svoji državi. Ko »o do kraja izvršili načrt vlade federalne Makedonje glede ietva, so dali vse svoje razpoložljive sile kot bratsko pomoč za setev v Vojvodini. Makedonski kmet je pokazal, kako ogromno zaupa svoji državi. Vse to je ustvarilo potrebne pogoje, da se končno izvede agrarna reforma. Agrarna reforma ne bo niti malo škodovala onim, ki so kot priseljenci prišli v skupinah ali posamično v Makedonijo, ter si zakonito pridobili svojo zemljo. Agrarna reforma ne bo zadela priseljencev, ki so svoje posestvo postano kupili, iztrebili ter ga postopno obdelali. Sovražniki nove Jugoslavije širijo laži, da je federalna vlada Makedonije za vedno prepovedala povratek Srbom, ki imajo posestva v Makedoniji, češ da je bila ta zemlja prepuščena raznim ve- llkobolgarskim kolonistom. Na drugi strani so pa poskušali makedonski šovinisti, hoteč zaščititi svoja po nezakoniti poti pridobljena Veleposestva, izzvati sovraštvo Makedoncev do Srbov, sireč gesla, naj se vsa srbska posestva dajo Makedoncem Dejstvo, da se posestva poštenih priseljencev vračajo lastnikom, slikajo ti krogi kot povratek stare velesrbske hegemonije. Izvajanje agrarne reforme, katere ostrina je naperjena proti vsem onim, ki so s prevaro ali v službi okupatorja prišli do veleposestev, bo še bolj utrdila vezi bratstva in edinosti med Srbi in Makedonci. Prekosili so predvojno produkcijo Nil, 7. Tanjug. — Po zaslugi pcžrtvovalnega dela tobačnih delavcev se j« v desetih mesecih produkcija raške tobačne tovarne v splošnem do-setkrat povečala, produkcija tobaka pa šestkratno. Sadovi tega uspeha se občutijo v pokrajni, kjer je tobak že v normalni prodaji in ga bodo kmalu imeli vsi kraji. V odnosu do predvojne proizvodnje se je produkcija povečala za 100 od sto, kar predstavlja ogromen uspeh glede na razmere, v katerih je tovarna delala od osvoboditve dalje, in glede na to, di je bil del tovarne skupno s stroji poškodovan pri bombardiranju. Kongres slovenskih prollfaiistk Beograd, 7. (Tanjug) — Na poziv slovenskih protifa&istk so danes odpotovale delegacije glavnega odbora AFZ Srbij«, Bosne in Hercegovine, Crne gore in Makedonije na protifašistični kongres, ki se bo vršil 9. in 10. junija v Ljubljani. VVVV'/AVV.VWJ’AVVWVVVVV/VV.%VVWWlAiVAWA V imenu demokracije Ljudstvo gornje Soške doline je sprejelo zahtevo po odstranitvi naših edinic s desnega brega Soče s splošnim nezaupanjem in nezadovoljstvom. Predvsem je ljudstvo ogorčeno zaradi italijanskih in zapad-nih reakcionarnih elementov, ki sedaj, ko so ze izgubili upanje, da bt Primorska pripadla Italiji, trobijo v svet, da bodo meje ca Soči. V znak odločnega protesta proti razkosanju Primorske, se j« zbralo ljudstvo tudi iz najbolj oddaljenih vasi in v povorkah a napisi in trobojnicami pohitelo v osvobojeni Kobarid. Cez dvati-aočgtava množica se j« razlila preko ultc in prostranega trga. Neprestani vzkliki so odmevali po trgn: Dol s fašisti in Marijanskimi imperialisti 1 Mi tujega nočemo, svojega-ne damo! Ko so naše edinice zapustile desni breg Soče, se je ljudstvo s solzami v očeh poslavljalo od svojih borcev — osvoboditeljev, osvoboditeljev primorskega ljudstva na naj-zapadnejših mejah, izpod fašistične tiranija Ljudstvo j« zkli-kalo: »Ml naše vojske ne pustimo od nas! Mi hočemo našo vojsko na naši zemlji. Ona nas je osvododila, ona naj nas ščiti!* Težka ločitev ljudstva od naših edinic Je bila opravičena. Naše toliko let zasužnjeno ljudstvo, se je dobro zavedalo, kaj mu preti z umikom naših edinic z desnega brega Soče, od italijanskih imperialističnih krogov, ki še vedno segajo po naši primorski zemlji in uživajo pri tem š« vso moralno in materialno pomoč nazadnjaških zapad-nih elementov In res: ljudstvo »e pri tem ni prav nič motilo. Z odho. dom naših edinic se je igra pričela. Slovenski Benečiji so bile s pomočjo teh reakcionarjev formirane oborožene grupe z bivšimi fašisti na čelu. Tako j« Slovenska Benečija v popolnem nasprotju z med zavezniško deklaracijo o kaznovanju vojnih zločincev, postala zatočišč« tujih in domačih kriminalcev. Izmenjava gradbenih nsCrfov Kijev, 6. Tass. — Kraljevo, udru-fenje angleških arhitektov je poslalo ukrajinskemu oddelka akademije za arhitekturo ZS.SR večje število n«črtov za majhne hiše in načrte mest v Angliji, k| »o jih Izvršili arhitekti ]n inienjerjl udruže..ja. Ukrajinski oddelek akademije za arhitekturo je s avoje alrani Bklenll, da pošlje angleškemu udruženju svoje načrte za obnovo Kijeva, posebno njegove glavne avenije »kre-ščttik*, „ . „ . Dne 23. maja 1946. je neka taka grupa oz občin« Drenka obkolila vas Livške Ravne in po starih fašističnih metodah terorizirala mirno (prebivalstvo, ki je ta dan doživelo več strahu kakor za časa vpadov nacističnih band, Povpraševali »o po znanem aktivistu Francetu. Ker ga ni bilo doma, so mu odpeljali la hleva živino. Pri tej roparski akciji sta sodelovala tudi Ma-tuzeli Franc in Juštinin. Pepo iz Lazov, ki sta že L 1943. s fašističnimi bandami ropala in strahovala mirno prebivalstvo te vasi. Dne 30. maja L L »e Je prikradla v agodnjih jutranjih urah iz Sovodenj skupina 20 do 25 mož, oborožena z lahkim minometom, 4 strojnicami, puškami in brzostrelkami. Obkolila je vas Livek in »pet po znanih fašističnih metodah strahovala prebivalstvo. Vdrla je v ljudsko šolo, kjer je bil pouk. Zalili so nacionalni čut prebivalstva ceš, da so bili in da morajo biti Italijani. Potem ko so izropali nekaj hiš in odpeljali nekaj konj, so obkolili vas Jevšček in na s«lo grob način Izvršili hišne preiskav«. Ista banda iz Sovodenj, ki jo vodi nekdanji fašist In poročnik bivše Italijanske vojske. Kljub k vasi Bernas, dela slovenskemu ljudstvu vse mogoče ovir« in zapreke. Pleni mu blago pri zame- njavi pridelkov za moko in druge življenjske potrebščine Iz sosednjo Furlanijo. V zapadnih vaseh Brkinskega kota je teror takih band še hujši. V vasi Robedišče so zadnje dni meseca maja ozzopovci s pomočjo nekaterih domaših izdajalcev potegnili n« drog sredi vasi italijansko fašistično zastavo, strgali s stene sliko maršala Tita in jo poteptali. Otrokom so zbijali z glav titovke in z najhujšlml grožnjami prisili ljudstvo, da je brisalo s sten gesla in parole, ki jih je t navdušenju za Tita in Jugoslavijo samo pisalo po svojih hišah. Potem so v vasi priredili ples, ki se ga pa zavedne mladinke niso hotele udeležiti. Izrazile so se, da bi šle raje plesat z vsakomur, 1« s nasilnimi fašisti in gnusnimi domačimi izdajalci nikoli. V Logeh položaj mnogo boljši. Oddelek zavezniške vojske je 28. maja posekal bj-ez dovoljenja ljudskih oblasti in brez privoljenja lastnikov les za popravo moetu pri Sovodnjem, ki se ga morale naše edinice že v letu 1943. iz strateških razlogov v bojih s nacifašističnimi tolpami porušiti. Ljudstvo se čudi, kako je mogoče, da je zavezniška vojska posekala les bgez vsakega dovoljenja njegovih oblasti in lastnikov in še posebno, ko je v sami bližini mostu dovolj boljšega gradbenega lesu. Naravno, da s« ljudstvo gornje Soške doline boji bolj teh preoblečenih fašistov, kakor prejšnjih na-cifašistlčnih band, ki so se upale v te kraje, kadar ni bilo tam naših večjih edinic. Ker se po vaseh ljudstvo boji ponovnega fašističnega terorja, se vrše po vseh krajih protestna zborovanja in sestanki, ca katerih ljudstvo sprejema sklepe in resolucije, v katerih protestira proti barbarskemu fašističnemu ravnanju oboroženih ozzopovskih grup, ki pravijo, da so rodoljubi in da se bore za demokracijo, v resnici pa kradejo ljudstvu imovino, vdirajo v šole, terorizirajo mirno prebivalstvo ter na vse mogoče način« žalijo njegov narodnostni čut. Resolucije izražajo obenem obžalovanje nad ravnanjem zavezniških oblasti, ki zagovarjajo in nastopajo široka demokratična načela, da morejo vse to dopustiti. Resolucije poudarjajo zahtevo primorskega ljudstva na najzapadnejšlh mejah po združitvi s Titovo Jugoslavijo, za katero je že glasovalo • potoki prelite krvi. Takšen j« danes položaj na Kobariškem. Ce pa bi danes na tej strani Soče bila naša Jugoslovanska armada, Ki si jo ljudstvo želi in jo zahteva v svojih resolucijah, bi bilo zaščiteno in bi si lahko nemoteno gradilo in utrjevalo svojo oblast. Ljudstvo bi se v miru posvetilo obnovi To bi izpolnilo vročo željo našega v težki borbi preizkušenega ljudstva po svobodi. Vsaka drugačna rešitev bi pomenila podpiranje fašistov v škodo primorskega ljudstva, ki je že toliko žrtvovalo za zmago nad fašizmom in ki J« z delom v zaledju v dvomesečnem tekmovanju csnage* doseglo prvo mesto, Vsaka drug« rešitev M pomenila tudi nadaljevanje metod fiašlamst, ki je primorsko ljudstvo nad četrt stoletja socialno in nacionalno kruto zatiral. Pomenilo bi tudi ogrožanje svetovnega miru. Primorski dnevnik — 2 — 8. junija 1S45. TRŽAŠKA KRONIKA 0 prehrani tržaškega prebivalstva Razgovor z dr. Ladom Vavpetičem, ministrom za trgovino in preskrbo Vprašanje: Kaj pravite (c trgitv) Reuterjevega poročevalca Oecila Spriggea, da je triaiko mestno prebivalstvo vsak dan bolj lačno t Temu naj bi bilo vzrok to. da se ni posrečilo prepeljati v mesto livila, čeprav naj bi biU tasegli vse ladje, ki so bile v pristaHiSčU, tako da so ivviila, ki naj M jih pripravili zavezniki s namenom, da pomagajo Trstu, ostala na jugu. Odgovor: Trditev, da je tržaško mesto od oevoboditve dalje vsak dan bolj lačno, j« seveda popolnoma neresnična. Naj navedem samo nekaj dejstev. UNKRA dobavlja vsa živila, tudi tista, ki so namenjena za Slovenijo, v Split. Ras je, da so zveze z Splitom zelo tetke. Telefonskih zvez ni, leležnižklfa zvez ni, prevoz po sestah je silno težaven, pomorska pot iz Trsta je skrajno negotova. Vendar smo dne 28. maja dobili poročilo, da so naia skladišča, t. j. skladišča dobav UNRRA za Slovenijo popolnoma izčrpana ln da Je toga dne dobila naša delegacija v dispozicijo vsega skupaj še 70 vagonov šlta. K temu pripominjam samo to, da smo mogli prehrano Slovenije od osvododitve dalje vzdržati samo na ta način, da so nam ostale federalna edlnice, to sta Hrvatska ln Bosna, odstopile živila od svojih količin, ki sta jih prejeli od UNRRE. Pri tem Je federalna edinlca Bosna storila to kljub temu, da mesto Sarajevo v resnici dobesedno trpi pomanjkanje. Res je, da je prevoz iz Splita po morju do Trsta skrajno težaven. Do sedaj so naletele tri paše ladje na mine in se potopile. Res je dalj«, da nimamo ladji, ker vsa naša trgovinska mornarica vozi za zaveznike, res Ja, da nimamo možnosti, da bi sami čistili morje od min in da so to nalogo prevzeli zavezniki. Vendar morete iz teh okolnosti, ki smo navedli, razvide-ti, da je selo krivična trditev,-češ da smo krivi pomanjkanja v Trstu mi, ki da nismo sposobni prepeljati nekih domnevnih zalog, pripravljenih od zaveznikov za Trst. Slovenija mora vzdržati tudi druge udarce, o katerih priznam, da so bili zelo dobro namerjeni. Za Trst se je lito mlelo ob Soči. Mlini so pod oblastjo okupacijskih čel zaveznikov. Pričakovali smo, da bo mogoče to mletje opravljati še nadalje, vendar je poveljnik zavezniških čet zjutraj mletje sicer dovolil, nekaj ar kasneje pa ga dokončno prepovedal. Zaradi te prepovedi je bito treba pričeti voziti žito v mletje okrog ISO km daleč od Trsta in to pri težavah, ki jih bom spodaj še posebej pojasnil. Trst in Gorica sta imela mnogo, deloma kupljenih in plačanih deloma kupljenih živil v Furlaniji. Mnogo živil, ki so bila last tržaških in goriških tvrdk, je bilo zaradi bombardiranja tega tnesta vskladi-ščenlh v Furlaniji. Pričakovati je bilo, da bo mogoče prevzeti to blago ekladno z mednarodnimi običaji v trgovini. PNOO se J« skupno s tvrdkami trudil, da bi dosegel uvoz blaga, vendar proti vsemu pričakovanju povsem brezuspešno; Zgodile so se težke stvari, kakor je ta, da Je moral neki naš funkcionar doživeti od zavezniškega častnika grdo psovanje našega maršala Tita, da drugih niti ne o-snenlas. C« k vsemu temu dodate še to, da je proga tik pri Ljubljani, namreč od Borovnice do Ljubljane zaradi bombardiranja borovniškega viadukta in zaradi neverjetnega uničenja po Nvncih razdejan tako, da s njenim popravilom ni mogoče računati v kratkem času, če nadalje rpoštevate, da so Nemci naravnost sistematično odrezali Slovenijo od ostale Jugoslavije s tem, da so porušili vse mostove na Muri, Dravi in deloma na Savi ter tako onemogočili dovoz prehrane iz Vojvodine, Slavonije in Hrvat-eke, če dodate te to, virov bencina knatkomalo ni, potem boste razumeli, da so bili vsi ti udarci v resnici dobro namerjeni- Vendar ni bilo treba zniževati nobenega obroka prehrane v Trstu. Nasprotno, Trst ima danes redni dotok zelenjave, ki se svobodno pro- r hrano, s čimer je poskrbljeno za da ja. Dokler je bil čas za ribolov, ] čimprejšnjo normalizacijo gospo- sp s« ril>e prodajale. na .prostem I daraklh razmer. Preskrbujejo se trgu. Sadja Je ni toliko, da bi moglo biti na prostem trgu,'" vendar prihaja in bo tudi kmalu doseženo stanje, da bo trg svoboden. Mesa pod nemško ‘okupacijo Trst dalj časa ni videl. Od časa osvoboditve ga prejema vsak teden in sicer najmanj po 100 gr na osebo. Maščoba je bila razdeljena dvakrat. Množina mesa, ki se dovaža v Trst, je seveda znatno prenizka, vendar znaša povišek mleka, ki se dovaža v Trst, v primeri z onim, ki ga je dovažal okupator, 90%. Obrok kruha je povišan za 46,2%. 13.000 delavcev ima prvovrstno tudi dodatki v prehrani. Kakor rečeno j« vse to še mnogo premalo, vendar je trditev, da bi bilo tržaško prebivalstvo dan za dnem bolj lačno, objektivno popolnoma neresnična. Mnogo več pa bi tudi Slovenija mogla storiti, če ne bi imela opravka s težavami od strani, kjer jih je bilo najmanj pričakovati. Iz vsega, kar smo doslej napravili, pa tržaško prebivalstvo po poročilih, ki jih imam, spoznava, da mu skušamo skrbno, stvarno in sistematično pomagati in da posvečamo tej pomoči vse svoje napore. ODREDBE OSVOBODILNEGA SVETA Osvobodilni svet za Trst objavlja odredbe o zaplembi imo-vine treh tržaških podjetij, ki so bila v službi okupatorja. Odredbe se glaae: Zaplemba tržaškega E.I.A.R, Glede nato, da je Elite Italiano Audizioni Radio* fouiche, s sedežem v Rimu in z vse premi talne In nepremičnine, terjatve in pravice ln H obenem prevzame vse obveznosti ln dol* gove, te družbe napram tretjim osebam. Kdor misli, da more uveljavlja« kakšne pravice napram družbi, mora tozadevno prijave predloži« ravnateljstvu predsedstva Osvobodilnega sveta za Trst v roku 60 (šestdesetih) agencijo v Trstu, piuzza Ober- dni od dneva objave te odredbe, dan 5, služil izključno fašistič-' T® odredba stopi takoj v veni in kasneje nacifašisttčni pro- Jj&vo. pagandi, sodeloval z nemškim j Trst, dne 7. junija 1943. okupatorjem in tako povzročil j Vse tri odredbe sta podpisala prebivalstvu mesta moralno in1 predsednik sveta Pogassl avv materialno škodo, odreja Osvo-1 Giuseppe in tajnik itoka Franc bodilni svet za Trst zaplembo imovine «E.I.A.R.» v Trstu v korist mesta, v čigar last preidejo s tem dnem vse premičnine in nepremičnine, terjatve in pravice hi ki obenem prevzame vse obveznostt in dolgove mestne agencije «E.I.A.R.» napram tretjini osebam. Kdor misli, da more uveljaviti kakšne pravica.napram tej agenciji, mora tozadevne prijave predložiti ravnateljstvu predsedstva Osvobodilnega sveta za Trst v roku 60 (šestdesetih) dni od dneva objave te odredbe. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Trst, 7. junij* 1945. Zaplemba tiskarne S.T.T. Glede na to, da je Stabilimen-to Tipografico Triestino S. a g. 1. v Trstu, via Silvio Pellico štev. 8, delovala v korist fašistov in nemškega okupatorja, dajoč na razpolago svoja sredstva naci-fašistični propagandi, in na ta način povzročila prebivalstvu mesta moralno hi materialno škodo, odreja Osvobodilni svet za Trst eapiemlm Imovine imenovane družbe z omejeno zavezo v korist mesta Trsta, v čigar last preidejo s tem dnem vse Žigosanj« osebnih izkaznic V smislu odloka Osvobodilnega sveta ra mesto Trst od 1. junija t. 1. se morajo vse osebne izkaznice na novo žigosati, Vsi moški, ki so v posesti osebnih izkaznic jih morejo žigosati do 12. junija od 7. do 19. ure na sledečih sektorjih: . Črke A, B, G in K v Lljudskem domu (vhod Piazza Rosario); D, E, T v šoli v starem mestu (vhod Cor-so Donota); G, H, I, L v stavb! (A.C.E.G.A.T., via Bellini 1); M, N, 0 na hodniku v Novi palači občine Piazza Pieoola); P v šoli via Mazzini; Q in R v šoli via S. Nicold št J«; S v šoli via Tigor 3; T in U v šoli Piazza Hortis 1; V in Z v šoli via Diaz 20. Od 14. Junija dalje se bodo žigo-sete osebne izkaznice ženškim osebam, nakar se bodo po novi objavi izdajale tudi osebne Izkaznice onim, ki so jih Izgubili ali Jih sploh niso imeli. V eentralnem uradu na Piazza Verdi št. 1. naj dvignejo osebne izkaznice vsi, ki so zanje zaprosili v zadnjem času, pa Jih niso še dvignili. 25 let ilvSbo Te dni bo 29 tovarišev s komande mestnega redarstva praznovalo 351etnioo službovanja. Da se dostojno proslavi ta dan, so na pobudo tovariša Vissinija sklenili, da se priredi majhna proslava, katere se bodo udel«žili vsi redarji. Poveljništvo je z navdušenjem odobrilo predlog, v stenskem časopisu pa, ki ga redno izdajajo, j« izšla naslednja veet: »V preteklosti komanda redarjev ni smatrala za vredno, da bi posla- la le en pozdrav in voščila ob sličnih jubilejih tovarišem, ki dan za dnem požrtvovalno in s samo-zatajevanjem vestno vršijo svojo težko službo. Danes pa poveljništvo skupno z notranjim odborom poštlj* voščila in zahvalo tovarišem y€ter.anom, zagotavljajoč obenem, da odslej ne bodo vec pozab- Tudi mi se z veseljem pridružujemo tem voščilom, želeč zvestim in nesebičnim tovarišem redarjem vse najboljše k temu jubileju dela. Udarno delo mladine Požrtvovalno obdelujejo opuščeno polje, zbirajo mleko in sadje za mesto, urejajo svoje domove in knjižnice Naša mladina hoče čimprej od-ijc o zboljšanju dela. na polju ln stranlti žalostne sledove, ki jih je I obravnavajo politične vesti; zapustil fašizem. Poleg sodelovanja v politlčno-upravnem delu, se mladina udejstvuje v kulturnem dvigu svoje okolice. Povsod ustanavlja mladinske domove, knjiž-nioe itd. Tako «i je mladina v Gro-padi pri Trstu ustanovila svoj mladinski dom, v katerim prebije ves prosti čas. Ima svojo knjižnico in radio. Mladina v slovenski Istri je pričela s tekmovanjem za II. kongres. Zlasti se je izkazala mladina iz vasi Babče, v koprskem okraju, ki je nabrala 4500 kg češenj, ln jih je sama pripeljala v Tret ter jih izročila bolnici. Tovarišica, ki jih je Izročila ranjencem, je prejela za svoje požrtvovalno delo lepo Bilko maršala Tita. V Majcah so mladinke same obdelale zapuščeno njivo ki sklenile, da bodo pridelek dale na razpolago oblasti, da ga bo izročila kraju, ki bo najbolj potreben. Skupno z NOO je organizirala mlekarne v Tomaju, Povirju in Repnu, iz katerih sedaj odvažajo mleko v Trst. Mladina iz tega kraja je tudi sklenila, da bo pričela pripravljati drva za Trst. Iz Sežane pomaga 2525 mladink vsak dan v bolnici. Poleg tega so nabral« mnogo posode in vzpostavile etapno kuhinjo. V nabiralni akciji so nabrale precej denarja in kupile zanj sanitetni in tehnični material ter ga podarile borcem IV. armade. V okraju Kozini zbira mladina vsako Jutro mleko in ga odnaša k cesti, kjer ga naložs na kamion in odpčljejo v Trst. Iz dvajsetih vasi Bberejo dnevno okrog 600 litrov mleka. V Rodiku ima mladina od- Iz vasi Rtvlžj hodi pionirka Danica vsak dan uro in pol daleč po časopise, ki Jih razdeli po svoji in bližnjih vaseh. V Kostevcu v gornji Istri so mladinke še v času okupatorjevega terorja nabrale okrog 100 kg testenin, 50 kg moke in precej tobaka. Takoj po osvoboditvi so ustanovile etapno kuhinjo. Ze takrat so Zbrale tudi večjo množino munlcije in jo oddale naši vojaki. Tako dela danes naša mladina za obnovo domovihe. Pod terorjem okupatorja ln izdajalcev Je žrtvovala vse svoje moči ln se ni bala nobenih žrtev, samo da je lahko pomagala našim borcem. Danes pa, ko je domovina osvobojena, je zastavila vse svoje sile v delu za čimprejšnjo normalizacijo Življenja. S svojim udarnim delom izpričuje svojo ljubezen do domovine. snismsi iz sscnsua KINO Od tržaškega Rdečega križa Slovenije smo prejeli seznam internirancev, ki so v Dachau in drugih taboriščih, ali pa so že vračajo v domovino. Zaradi mnogo imen bomo objavili podatke o njih v več zaporednih številkah. Dne 20. maja t. 1. so bili v Dachau: Abram Anton, letnik 1915, Trst, Abram Martin, 1923, Rožno, Abramu- Alojz, 1929, Standrež - Gorica, Adam Angelo, 1900, Reka, Albane-sc Branko, 1910, Sušak, Albaneze Anton, 1907, Omišalj - Krk, Albi-gnani Peter, 1925, Mantavna (Ma-tavun), Albreht Prano, 1905, Ar-sa, Ančik Ivan, 1913, Pazin, Andol-&ek Ivan 1910, Konkonel - Trst, Andrejčič Ivan, 1926, Alfksandrovo-Krk, A nič Nikola), 1926, Sušak, Antolič Josip, 1908, Reka, Arih Vitim, 1917, Gerovo - Cabar, Aracki Mihael, 1904, Gložan, Arbam.ec Ernest, 1922, Trst; Babič Renato, 1927, Trst, Bočno Angolo, 1922, Bajci - Pulj, Bačič Tudi gorlSko lena se pripravljajo Goriške žene so z veseljem prejele novico, da bo v kratkem II. kongres slovenskih protifašističnih žena. Z navdušenjem se pripravljajo na kongres in med seboj tekmujejo v vseh panogah, na gospodarskem polju, pri nabiralnih akcijah, na Stiskalnica olja v Tržiiu Po petih letih zastoja stiskalnica olja v Tržiču zopet deluje. Zaposleno je v njej okoli 400 delav- joie, 1913, Drežnica - Gorica, De Ivan, 1926, Bičiči - Pulj, Babudar Julijo, 1928, Trst, BakSa Marati, 1912, Pulj, BoAutto Olivio, 1928, Sv. Lenart pri Gorici, Ban Anton, 1927, Pazin, Ban Grga, 1907, TršČe - Cabar, Bon Silvester, 1925, Lokev -Trst, Banko Martin, 1900, Boriči Kanfanar, Banoveo Joah-.-m, 1927, Pazin, BarbdUč Franjo, 1924, Sušak, Barbarič Marcel, 1906, Krk, Barbare Josip, 1920, Rovinjsko Se-1 >, Baričtvič. Angel 1920, Dolenja vas - Lupo*lava, Istra, Baričevič Nikola., 1922, Sušak, Bari ni AvgnAt, 1921, Gorjansko - Komen, Bosanič Marjan., 1919, Labin, Bate 'H Atti-lio, 1924, Beneei, Bat e m Anton, 1935, Beneci - Pulj, BateUč Josip, 1903, Reka, BateUč Mihael, 1920, Sugari - Istra, BateUč Oottilio, 1929, Sv. Nedelja pri Pulju, Batič Jožef, 1914, Gorica, Batistič Franc, 1919, Gorica, Baumanm Anton, 1910, Novaki, Belaz Josip, 1923, Pulj -ZadrJčkl, Belussi Ivan, 1893, Pulj, Benazik Viktor, 1924, Benicl- Pazin, Benčan Anton, 1920, Strmci, Postojna, Benčič Anton, 1911, Benčiči-Zmnij, Benčič Božo, 1907, Benčičl-Zmnij, Benko Anton, 1915, Pazin, Berak Anton, 1907, Klana - Reka, Berčun Josip, 1921, Jelša, Berginc cev. Dosedanji rezultati so zadovoljivi, dasi še ne dosegajo predvojne proizvodnje. Od trideset stiskalnic jih obratuje sedaj 7. Dnevna proizvodnja znaša 20.000 kg semenskega olja. Kislin je v olju le 1,4% in gre lahko zato olje takoj v promet. Pred kratkim je bil odstotek 4,5%. Po prizadevanju vsega delavstva se je znižal na 2,6%. S ponovnim izboljšanjem delovnega procesa pa na 1,4%. Delavci si prizadevajo zboljšati kakovost in tudi s tem doprinesti čim več k zboljšanju našega gospodarstva. Pavliha v Postojni Pretekli tedšo so gostovali v Postojni člani prvega lutkovnega gledališča pod vodstvom tovariša poročnika Majcena Krpana. V gozdovih Roga na Kočevskem je izdelal akademik tov. Lojze Lavrič lutke, s katerimi prirejajo sedaj predstave. Prvi je nastopil Pavliha, star par- kulturnem polju, pri izgradnji na-1 tizan in izvrsten borec. Ljudstvu še narodne oblasti, itd. Goriška žena ni klonila pod fašistično zverjo, ki jo je tlačila 25 let. Borila se je za vsakdanje življenje. Ko pa je prišel klic OF, naj se vse zavedne Slovenke združijo v borbi proti okupatorju, se je naša žena temu klicu odzvala in s tem pripomogla pri osvoboditvi naše zasužnjene domovin«. In danes, ko bomo polagali na lično igralsko skupino, ki stalno ; kongresu račune desedanjega delo-nastopa po okoliških vaseh. Pred I vanja žena v tej borbi, bo goriška nekaj dnevi Je bila povabljena od j žena lahko spregovorila in doka-tržaške mladine v Trst zala, koliko Je dala in žrtvovala V vaseh Baroniji in Odosni se je i za našo osvoboditev, zbrala mladina v svoji delovni če- ti, ki v njej vsak dan okoli 30 mladincev obdeluje zapuščeno polje. Po končanem dnevnem delu imajo sestanek, na katerem se razgovarja- ^W*«WWW‘WVS|WW»%,A^ Tržiške žene na delu Uspela konferenca DAi in SPŽZ Kakor po vsej Primorski, tako premičnine !„ nepremičnine, ter-1 g6 protlfaiJatl4ne 4ene tudi v Trti-jatve in pravire In ki obenem l ču z vellUo vnemo pripravljajo na prevzame vse obveznosti In dol- gove te družbe napram tretjim osebam. II. kongies protifašističnih žena v Kdor misli, da more uveljavljati kakšne pravice napram družbi, mora tozadevne prijave predložiti ravnateljstvu predsedstva Osvobodilnega sveta za Trst, v roku 60 (Šestdesetih) dni od dneva ohjave te odredbe. Ta odredba stopi takoj v veljavo. dne 7. junija 1945. Zaplemba imetja družbe „11 Piccolo" Glede na to, da je Becietk’ E-ditrlee Ttafiana de! ePIcrolo* dd. j v Trstu, via S. Pellico št. 2, delovala v fašističnem smislu In sodelovala z nemškim okupato Ljubljani. Predvčerajšnjim so se zbrale n* predkongresni konferenci in so se podrobno dogovoril« o na položajih, v fašističnem zaledju pomagal« rušiti okupatorjevo oblast. Ze ne so govornicam navdušeno ploskale in v debatah, ki so bile zelo žive, so dajale duška svojemu navdušenju. Po volitvah novega odbora SP7Z delu, ki je v zvezi s pripravami za i In DAI za mesto Tržič, so žen« kongres. Zborovale so v gledališki dvorani, ki je bila okrašena z zastavami in cvetjem Okrog 400 žena se je zbralo v dvorani. Prišle so vse, Italijanke in Slovenke. Delavke v tovarni so sl vzele dve url prostega časa, da so se lahko udeležil« pridružila zborovanja Po pozdravu Članice okrajnega odbora italijanskih protifašističniih žena (DAI) je povzel besedo komisar komande mesta Tržiča. V svojem govoru je posebno poudaril sodelovanje italijanskega in slovenskega naroda in žena še posebej. V imenu OF J« govoril šlan trži-škega okrajnega odbora v imenu garibaldincev pa borec iz divizije rjem, ter povzro5i!a na ta na-! Garitaldi. Med posameznimi govori čin prebivalstvu mesta moralno| je godba IV armije igrala parti- in materialno škodo, odreja O-svoliodilni gvpt za Trst zaplembo Imovine imenovane delniške družbe v korist mestu Trsta, v člRar last preidejo s tem dnem zanske pesmi. Največ zanimanja Je zbudil med ženami referat Ug varišlce Nerlne, ki je govorila v imenu italijanskih protifašističnih žena, ki so prav c oko kakor borci zbrale iz svoje srede delegatke za II. kongres protifašističnih žena Slovenije. Sklenile so, da bodo poslale v Ljubljano 12 italijanskih delegatk In 20 udeleženk, medtem ko bodo slovenske žene zastopale 3 delegatk« in 8 udeleženk. Tovarišica Zmag* je ženam v kratkih besedah orisala borbo žena Jugoslavije ln naglasila, da morajo primorske žene stremeti za tem, da bodo postal« vredne tovarišice jugoslovanskih žena, Iti so bile često tudi junakinj« borbe; Z navdušenim klicanjem maršalu Titu, demokratični federativni Jugoslaviji in s pozdravnimi resolucijami, ki so j-h poslale tovarišu Titu, slovenski vladi ln v znamenje protesta zoptr napačno tolmačenje volj« primorskih žena tudi Italijanskemu ministrskemu predsedniku Bono-miju, so tržiške žene dokazale, da nočejo prav'nič zaostajati za ostalimi ženami v Jugoslaviji. Protifašistično delo v Postojni Kamor pogledaš, povsod čutiš tisto prisrčno živahnost, ki je značilna za Primorsko, odkar je osvobojena. Mladinke si ustanavljajo mladinske domove, prirejajo kulturne prireditve, po vaseh pridno obde-lsvajo polja, da bo čim več sadov v jeseni, da ne bo več težko za prehrano ljudstva. Mladinke jn pionirji iz. Postojne so si v nedeljo izvolili svoje predstavnike* v okrajni odbor ZSM. Tudi žene se povsod pridno udejstvujejo, Imele so predkongresno konferenco SPZZ, katere se je udeležilo veliko Žena iz okraja. Govorile so matere, ki so žrtvovale svoje sinove ln može v borbi za osvoboditev domovine. Pozivale so vse žene, naj z vsemi močmi pomagajo pri obnovi naše mlade federativne demokratične Jugoslavije. Po govorih so se vršile volitve okrajnega odbora. Najboljše matere ao bile Izvoljene kot častne članice v Okrožni plenum. Konffrenca se je zaključila s krajšo prireditvijo, ki »o Jo uprizorili naši borci. j.; ugajal in ga je pozdravljalo z živahnim ploskanjem. Sledile bo znane partizanske pesmi, in štlrl-dejanka: Jurček in trije razbojniki. Igra je vzeta iz življenja našega ljudstva za časa okupacije. Zadnja točka sporeda pa je predstavila Hitlerja od rojstva do samomora v najbolj sarkastičnem tonu. To je bila prva igra te vrste v Postojni. Ljudstvo Želi ponovnih obiskov te igralske skupine z novimi deli. AJDOVŠČINA MLADINSKI MITING so priredili v nedeljo v Lokavcu. Sodelovali so tudi bratje Srbi iz tamkajšnjih vojaških edinic, ki »o zaigrali kolo, slovenski narodni ples. Govoril je tovariš Stane Satej. NOO, ZSM IN SPZZ v Lokavcu so imeli sestanek, na katerem so sklenili, da se bodo od sedaj naprej pogosto sestajali in skupno obravnavali probleme, ki so v zvezi z zboljšanjem položaja v vasi. Z združenimi močmi bodo lahko rešili vse težave. ČRNIČE CRNIC KRMIN ČUDNI GOSTJE. Pred nekaj dnevi so prišli v Krmin Štirje karabinerji, ki so sedaj stalni gostje v hotelu «Leon Bianchl*, čigar Ustnik je bil znan fašist in zaupnik fašistične in nsmšk« policije. Ljudstvo se čudi, na kakšen način je mogoče, da se morejo tam še vedno nahajati predstavniki fa'l-stidnih oblasti. MLADINA IZ CRNIC je petek poklonila zastavo junaškim borcem 14. brigade. Na trgu pred cerkvijo se ji zbrala velika množica ljudi. Po cesti pa je prikorakal 4. bataljon 14. brigade. Vesela pesem iz grl boroev ln prebivalstva se Je združila v veliko navdušenje. Mladinka lz Crolč Je pristopila k tov. politkomisarju in mu poklonila po kratkem nagovoru zastavo. Tovariš komisar se ji je v imenu cele brigade zahvalil. Igralska skupina j i nato priredila slovesen miting. B O R J A N A USPEL MITING. V ponedeljek s« je vršilo v Borjani v«čje zborovanje in miting. Mladina je uprizorila igro «Aki», razne recitacije in šaljivko »Zaklad*. Na mitingu je bil sprejet eklep, da bo vai vzela v oskrbo dvajset osirotelih otrok padlih partizanov in žrtev bombardiranja. Vsi so bili ganjeni, ko je tovariš Krosim Ludvik zaprosil zb. dno teh sirot, čeprav mu j« okupator odgnal iz hleva zadnjo kravico zaradi sodelovanja z OF. Na mitingu J« bilo zbranih tudi 1110 Ur za vaško knjižnico. Bernardi Piter, 1912, Gozovo - Pre-kopra, B&rnetič Josip, 1913, Sent Peter na Krasu, Bemrtič Hektor, 1925, Gradišče - Pazin, Bevk Franc, 1892, Trst, Bezjak Marjan, 1921, Sušak, Biasoo Ivan, 1921, Pazin, Bvasco Anton, 1910, Pisanj - Pazin, Biasina Dominik, 1898, Labin, Bi-čič Anton, 1913, Vinez - Labin, Blh-čič Josip, 1911, Reka, Bilič Iialo, 1926, Sv. Vincenc - Pulj, Bilič Jar nez, 1907, Reanci - Pulj, Biličič Josip, 1911, Reka, Bitežnik Peter, 1910, Ravno - Grgar, Bizjak Henrik, 1927, Male Zabije - Gorica, Bje-kar Josip, 1888, Trst, Blaiič Karlo, 1910, Lokvice, Slaško Alojzij, 1926, Blaakovlči, Blagonič Karlo, 1913, Pagobiči Pazin, Blečič J osip, 1913, Cabin pri Pazinu, Bonivento ilfario, 1920, Reka, Borsi JosiV, 1909, Pazin, Borsi Ivan, 1914, Gračišče -Istra Božič Ivan, 1926, Rovinj, Bra-darič Rada, 1911TBudjanovci, Bra-dičič Daniel, 1?11, Moščenice - Re-' ka, Brajko Gioaochino, 1915, Bra-koviči - Pazin, Brajko Ivan, 1915, Brajkoviči, Brajkovič Josip, 1928, Grtpole - Rovinj, Brajkovtič Rudolf, 1926, Pazin, Brajkovič Stanko, 1925, Brajkoviči - Pazin, Brajnik Jože, 1896, Sv. Makov, Gorica, Brajnik Maks, 1926. Gorica, Brankovič Mirko 1926, Vrtojba, Brejnik Andrej, 1907, Standrež, Bresoi Ludvik, 1926, Pagavice * Pazin, Brez Valerij, 1926, Puce pri Kopru, Brezič Danijel, 1924, Postojna, Birsco Gu-glielmo, 1917, Gorica, Bmabič Nikola, 1922, Stara Baška, Krk, Brožič Ludvik 1902, Vrbica - Ilirska Bistrica, Broznič Viktor, 1926, Reka, Bromini lAutvik, 1904, Pulj, Bipcoi Marij, 1920, Vines - Labin, Budav Rudolf, 1927, Standrež, Bo-garin Mato, 1924, Kapela, Bojan Vinko, 1899, Sušak, Bukovec Egi-dij, 1926, Kozica pri Čedadu, Bukovec Franc, 1907, Bukovec pri Gorici, Buratovič Andjelko, 1889, Gla-votok na Krku, Butkovič Mate, letnik 1912. Pulj: Carli Rajmund, 1912, Gorica, Ceo-ohl Anton, 1913, Poreč, Chiacič Alfred, 1920, Sv. Lenart pri Čedadu, Chiucchi Nikola, 1905, Ronk! pri Trstu, Codelia Emil, 1921, Trst, Colja Kristjan, 1905, Senožeče, Colo-ni Aloje, 1929, Podgrad pri Divači, Cosza Anton, 1923, Pulj-Valeš, Istra, Cfrkvenik Mario, 1910, Izola, Istra, Crnogorac Albert, 1914, Trst; Cemjul Mirko, 1921, Sv. Martin pri Lab nju, Calič Tone, 1926, Mar-čana pri Pulju, Cebron Viktor, 1926, Martine pri Brjah, Cebron Vojko, 1924, Rlhemberg, Celbar Manja, 1922, Sent Peter na Krasu, Černigoj Franc, 1911, Postojna, Cok Leon, 1928, Trst, Corič. Petan, 1911, Vjelnlk, Černilogar Jernej, 1908, Straža pri Cerknem, Cuk Adrijan, 1927, Trebeč pri Trstu, Curtč Ivan, 1928, Prisoje-Grabovlca, Cvek Peter, 1923, Cerkno; (Nadaljnji v jntriinji itevilkij ROSSETTI. 10: Družba Willy-Mu-rer podaja: «Nadvojvodinja»,-0-pereta-revija, in »Nič novega v...», satira za vsakega. NAZIONALE. 16: »Onstran trnine*, R. Taylor, Irene Dunne. SUFERCTNEMA. 15.30: »Leteči vragi*, St. Laurel, O. Hardy. FILODRAMMATICO. 16: »Vrtnica iz krvi*, V. Romanc«, G. Fla-manc. Cecohelin: »Natakar se zabava*. IT ALI A. 15.30: »Trije kadeti*, J. Fontaine, L Hayward. ALABARDA. 15.30: »Gospodove- lec», Clive Brook, M. Carrol. -J IMPERO. 15: »Rdeča sled* (J. London) s psom gmory. VIALE. 15.30: »Poljubi me tako*. Madelelne Carroll, Mischa Auer. MASSIMO. 15.30: »Zabloda*. Corin-ne Luchalre. ODEON. 15.30: »Ljubezenske norosti*. June Astor, Claud May. SAVONA. 15.30: »Iščem svojo ljubezen*. Ginger Rogers, Fred A-staire. MARCONI. 15: »Zenska, ki jo ljubim*. Carole Lombard. AZZURRO. 15.30: »Kaj pa je ta Afrika*. R. Torrers, R. Wolsey. RADIO. 15: »Nagon*. Alan Baster,1 Jaeoueline Wells. Sledi Micky-miška. VTTTORIA. 16: »Poročimo sc nocoj*. Willlam Haines, E. Ralston. CENTRALE. 15.30: »Duplina smrti*. Ken Maynard. Avantura. ADIJA. 16.30: «Modro jeklo*. John Wayne in Buffalo Bill. VENEZIA. 15.30: »Skrivnost biserov*. R. Talmadge (Bambii) in komika. OARDUCOI. 15: »Junak po sili*. Joe Brown. Zelo šaljivo. RELVEDERE. »Zenska iz platina*-Jean Harlow. Po’zved!be MARINŠEK FRANC, po negotovih vesteh v ustaškem taborišču r Zagrebu, Sv. Duh 60. — Marinšek Ana, Zagon 20. Postojna, Trst. PAVLINA MARIJA, odpeljan* 18. 2. 1944 iz Coronea v Nemčijo’ — Pavlina Olga, Nabrežina 183, aU Čepar, Trst, Via Udine 61. Sest letni JOŠKO se je pred dve" mi leti v gozdu blizu doma izgubil-Baje Je z nekim partizanskim komandantom kot partizan in se tedensko vozi z avtom n«, progi Bi' strica-Trst. — Marija Magllča, Golac 86. Herpelje - Kozina. KOFOL VILJEM, 3. komp., *• bat. 15. brig. 15. div. — Kofol Ivan, Dekani 15, Trst. BASCHERA LUCIANO »GUNO VER*. Udine, zaprt v Gorici, pote nejs bej4 v Trstu. — Baschera, Cii vidale 131, Udine, ali Pittoritta, Na' brežina, Casella 55, Trst. PITTORITTO REMIGIO, 1941 v Tržiču. — Pittoritto, Nabrežina-Casella 55, Trst. Jevgtnij Petrov: 34 Vojaški Prehladil se Je, kašlja in govori 8 hripavim glasom. Ravnokar se je izvlekel lz snega (njegov bataljon je obkolil vas), sedaj gre zopet nazaj. Noč j«. Vendar dobro pozna pot. Prižgal si je še eno cigareto v topil sobi, potem pa je šel. Velik kot Je in širok sl Je obesil zaplenjeno nemško avtomatsko puško. — Mislim, da bo zjutraj vas že naša*, reče komondant, zadržujoč m ša nekaj časa v hdši. Zjiltraj bo zasedena *e ena vas. njeno ime. pa | ne bo v poročilu, zato, ker bo zasedeno Istočasno še več vasi, 13. februar 1942. V FEBRUARJU. Ze tretji mesec je, odkar je vojne stopila v novo fazo. Napredujemo in zapuščamo komor« za sa-ho. Na to so se ie priučili borci in komandanti. Nezadržno napredovanje ai samo vojaška naloga, temveč tudi življenjsko vprašanje armade. Pokazale so s« mnoge življenjske potrebe, ki jih je pokazala ta nova doba yojne. To pa zatot ker armada, ki napreduj«, mnogo izve o armadi ki ge umika, zve., to, kar popr-ej ni mogla (zvedeti. Pred našim napredovanjem smo poznali Nemce samo v splošnih oblikah, iedaj Jih pa pbznamo podrobno in v poedlnostlh, To Je ravno tako kot s predmetom, ki si ga spočetka gledal e prostim očesom, ln si zapazil samo njegove splošna erte, ko si ga pa pogledal skozi mikroskop, sl zagledal do tedaj neznani svet mikroorganizma. Zvčdeli smo o Nemcih značajne in neznačajne, gnusne in smešne stvari. Najvažnejše je pa to, da se e tem niso seznanili samo stabl (štabi so ji« poprej vedeli, kdo so Nemci) temveč vsa množica rdeče-armejcev. Ze pri prvih Yeo)ih umikih se je nemška armada pred nami odkrila v svoji sili in slabosti, s svojo komoro, s štabt, poveljstvom, skladišči ln ceHm navidezno krrasno ursjenim vojnim stro. Jam, ki igr« tako vežno vlogo v življenju vsake armade. ^fi. stvar v tem, da se Je pri kp-mandi mesta tajtorekoc dvakrat o., kotila nemška ovčarka, ali. <1® rde- če armejcl kadijo nemške Ersat* cigarete in se jeaijo nad njimi (ker so kisle ln slab« kot slama), ampak je zadeva v tem, da j« skupaj z lažnim nepremagljivim orlom padel z Nemca tudi skrivnostni orel, ki ga Je cel cas vodil. Nekatere podrobnosti govorijo o tem, da je organizem nemške armade obrabljen. V zvezi a tem Je bilo poprej nekaj nejasnega. V vojni p* j« nerazumljiva stvar. Zdaj komoraši razumejo Neme«. Pred nekaj dnevi so N«moi nenadoma napadli našo komoro. Poleg vasi B. Napad Je bil resen proti-manever ln od njega so Nemci mnogo pričakovali. Na isti cesti j« bila naša komora. Po navadi se srečanje podhodnlce in komore konča s hitrim porazom komore. Toda naše komore so hitro organizirale obrambo. (Komandant komore je bil energičen). Nemški napad Je bil odbit, vrgli so Jih daleč nazaj ln Jim prekrižali vse načrt«. To jim Je napravila komora, katera največkrat vozi konje, kajti tudi to J« vojaka. Čeravno «6 pred tem dogodkom prehodili dolgo pot, so videli dosti nemških trupel, sežganih vasi, prebivalce, ki so Jih Nemci pobili, avtomobile, topove, ki so Jih Nemci zapustili In nam- si ustanovili svoje prepričanje, da Nemci poleg vseh' svojih zverstev niso več tako močni kot Je to iv gledalo poprej. In res: Nemci so odstopili, ko so občutili odločnost | ln hrabrost komorake zaščita. Zanimivo J«, da s« nemške komore, katere smo dostikrat ujeli, nahajajo v popolnoma nasprotnem psihološkem stanju od naših in nikoli niso mogle izdržati napad« naših predhodnic. Rdeča armada se je sedaj seznanila tudi e slabo stranjo svojega sovražnika ter istočasno obogatela za eno Izkušnjo, ki ji daje možnost, da vidi jasno, kakšno silo predstavljajo nemški vojaki sedaj v mesecu feb-uarju. Lahko Jih pogojno razdelimo na dve kategoriji — v redno vojsko, v kateri so neki »veterani*, v sov-jetsko-nemški vojni, in rezervist«, ki so bili pnslpnl na bojišč* januarja ln začetku februarja. »V«t«raiti* s« obupno borijo. Niso vsi enaki, vendar sestavljajo vojsko, ki mnogo zdrži. Verjetno sem Jih zaradi tega videl v glavnem vse mrtve. Mnogo Jih Je po cesteh, na robu gozda, pod snegom ln v rovih, nolog kmečkih hiš, ki so Jih oni utrdili. Bili so s« uporno, v ške ujetnike. Prav zaradi tega eo i strganih hlačah, ušivih plaščih, revnih škornjih, zavitih v ženske rut«. V teku kratk« vožnje, sem jih naštel par sto. še isti dan sem se pogovarjal s pravkar ujetimi rezerviiti, ali bolje rečeno, ki so se ravnokar prodali. Bili so v glavnem, vojaki, ki so bili v neborbenih edinicah. Vai so bili v popolnoma novih uniformah, čeprav ne v zimskih. Niti eden od njih nj bil več kot 14 dni na fronti. Bili pa so tudi taki, ki so šele pred 3 dnevi prileteli s letali lz Nemčije. Vsi so bili enaki, ne zato, ker ao bili oblečeni v enake oblek«, temveč po duševnem bistvu. Vsi so govorili eno ln isto. Prepričani so bili,1 da Nemčija ne mor« zmagati. Vsi so imeli eno samo željo — rešiti atbe! R»šltl se za vsako cenoi N« smete misliti, da sem videl razredno zavedne delavoe ali kmete, ki bi razumeli reakaionarnl imperialistični značaj hitlerjevskega režima. Bili so tipični, topi hitlerjevski vojaki, lahko bi rekel bitja brez duš«, več ali manj stari, samo n« ljudje. Smisel celega njihovega življenja je samo Jesti in piti, razlikujejo ze od živali zgolj v tem, d« žival ne obiskuje javne vojaške hiše, he nosi vojaške suknje z epuletaml ter nima v denarnici pornografskih slik poleg fotografij žene ln otrok. Nisem točno povedal, ko sem rekel, da tl rezervisti niso Imeli zimske opreme. Eden med njimi — narednik Krištof Zajc — je bil lastnik razkošnih »Ersatzvalenk*, ki so bile pred kratkim poslane nemški armadi v zelo majhni količini, namenjene so bile samo vojakom na straži ln opazovalcem. Krištof Zajc, ugleden, dobro oblečen Nemec, Je stal v krogu rdečsarmejcev in vznemirjeno ogledoval svoj« noge. Rdečearmejcl so pokali od smeha. Valenkl (ki jih J« imel Krištof Zajc na nogah), izdelani za rusko zimo od specialista, ao lzgledali ta ko: prednja stran J« bila lz navadnega blaga, podplati pa so bili lz losa. Očlvidno Je potem, ko J« temeljito okusil ruski mraz, specialist dal valonkom se ozko obliko čevljev. — Dokler stojiš, še kar gr«, Je rekel Krištof Zajc. — Toda nemogoč« je hoditi v njih. Kakor hitro stopiš, tl f^f pri strani *n«g vanj«. Narednik Krištof ni bil niti na strnil, niti ni hodil na opazovanja. Živel je v zaledju kot ekonom zaščitne č«te na frontnem letališču. (Dalje prihodnjič) Obnovljen most Beograd, 7. Tanjug. — Po zaslugi udarniškega dela delavcev In tehničnih voditeljev Je bil obnovljen železniški most pri Alaksancu, ki ga je sovražnik porušil oktobr« 1942. Delo na mestu ge Je začelo še pozimi, teda zaradi mraza In pomanjkanja potrebnega gradbenega materiala se Ji le poča«! nadaljavalo. Zldtnje Je bile otežkočeno tudi zaradi tega, ker je bil most globoko zabit v zemljo ter se J« konstrukcija dvigala vsega 5 do 6 cm dnevno. Kasneje je rastel most po 60 om dnevno In danes Je obnovljen in vzposobljen za promet. Ves potrebni material za gradnjo mostu Je bil izdelan v naših delavnicah. BENCIC JOŽEF, 19. brig., div., 9. Korpus. — Benčič 3o&(! Gornje Vrem« 28. Vremski BritO« Trst. ZLOBEC MIRKO, roj. 7. 6. 199' v Krajni vasi. Bil v minerskem vo* du 2. čete. Pri pohudu v Trst ga j: mobilizirala 19; Kosovelova ibrig. Zlobec, Krajna vas, 23. Trst. KALIN MARUA, 25 let, aretira' na marca 1944. Tri meeec« v C