STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1981 • L E T N. 1 K XXXIX • š T E V 1 L K A 6 p. 265-312 Ljubljana, junij 1981 VSEBINA - INHALT - CONTENTS Franc Gašperšič 271 Bodoči gozdnogospodarski načrt i za gozdove v zasebnem sektorju Zukunftige Wirtschaftsplanung tur Priwatwalder in Slowenien Future forest management plans for forests in the private sector Jože Pogačnik 271 Normalizacija gospodarjenja v goz- dovih zasebnega sektorja na ob- močju Gozdnega gospodarstva Kranj Normalization of management in the forests of the private sector in the area of the regional forest manage- ment organization Kranj Jože Kovačič 277 Neposredna krepitev rastne moč i gozda v zasebnem sektorju Ciril Remic 285 Stana Hočevar 290 Dušan Jurc 294 Ferdo Papič 298 Danilo Beden 302 304 306 306 312 The direct strengthening of the growth capacity of the private forests Gozdna mehan izacija in varnost pri delu Opažanja s pregledov v gozdnih drevesnicah Poleganje klic Ekonomski odnosi s tujino in pro- blematika uvoza opreme ter repro- dukcijskega materiala v gozdarstvu Tone Počivavšek- ln memoriam Strokovni obiski Knj iževnost Iz domače in tuje prakse Društvene vesti Naslovna stran foto l. Smolej Tisk CGP DELO Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez Cernač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladn ik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl d r. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkle·r Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 L:iro račun - Cur. acc. 50101-678-48407 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina 210 din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 120 din in za inozemstvo 420 din Ustanoviteljic i revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z. dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.923.4:634.0.627 BODOCI GOZDNOGOSPODARSKI NAČRTI ZA GOZDOVE V ZASEBNEM SEKTORJU Franc Ga š p e r š i č {Ljubljana)* Gašperšič, F.: Bodoči gozdnogospodarski načrti za zasebne goz- dove. Gozdarski vestnik, 39, 1981, s, str. 265-270. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Avtor opozarja na vsebinsko zastarelost sedanjih gozdnogospodarskih načrtov. Taki načrti ne morejo biti mobilizacijski, pri sedanjem reševanju nakopičenih problemov v gozdarstvu zasebnega sektorja. V analizah stanja v gospodarskih načrtih morajo biti temeljito raziskani potencialni nosilci razvoja. Pri oblikovanju ciljev in načrtovanju ukrepov moramo upoštevati individualne možnosti v posameznih kategorijah gozdne posesti ln se spretno prilagajati dozo"revajočim pogojem. Gašperšič, F.: Future forest management plans for forests in the private sector. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, pag. 265-270. ln Slovene with summary in German. The author points out the out-of-date character of the present forest management plans. Such plans cannot be mobilizing for the solution of accumulated problems in the private sector of forestry. The situation analyses made in the management plans have to enclose thoroughly recognized development carriers. For the formation of objectives and planning of measures, it is necessary to take account of individual possibilities within the specific categories of forest ownership, and to provide for the conformity to the conditions arising currently. l. Izhodišča Vzorec načrta za gozdnogospodarsko enoto, kakršnega uporabljamo še danes, se je izoblikoval v največjem valu urejanja slovenskih gozdov po letu 1950.: Naloga teh načrtov je bila ugotoviti gozdne fonde in na njihovi osnovi pred- videti etat t. j. možnosti poseka. Urejanje zasebnih gozdov, ki je sledilo družbenim, je prevzelo isti vzorec, saj je bil namen prvega urejanja popolnoma isti kot za družbene gozdove. Bili smo naivno prepričani, da bo z ureditvijo zasebnih gozdov, ko bo jasno, koliko in kje lahko posekama, problem pri gospodarjenju v glavnem rešen. Vsebinsko so se ti načrti zelo malo spreminjali in prilagojevali novim potrebam in to kljub izrednemu razvoju pri gospodarjenju z gozdovi v 30-Jetnem povojnem razdobju. Spreminjali so se nekoliko le v oblikovnem pogledu. Ena od osnovnih slabosti teh načrtov je, da so prenatlačeni z različnimi, tudi manj pomembnimi infor- * Dr.F. G., dipl. inž. goz., VTOZD za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze Ed- varda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 265 macijami o stanju gozdov in skrajno pomanjkljivi pri odločitvah o ciljih in ukrepih~ ki pomenijo izrazito aktivni in bistveni del vsakega načrta. Tak vzorec načrta predvsem ne more biti v sedanjih zapletenih razmerah gospodarjenja z zasebnimi gozdovi mobilizacijski, tisti, ki bi ))vlekel« v razvoju naprej kot usmerjevalec procesov. Izmeriti lesne zaloge in prirastka ter na takšni osnovi določiti etat in obseg gojitvenih del je sedaj za načrt gospodarjenja z zasebnimi gozdovi odločno premalo. Te pomanjkljivosti - in sicer parcialnega pristopa k načrtovanju - ne more nadomestiti nobena obravnava načrta pred republiško komisijo ali žig republiškega organa ob potrditvi, zakonska določila o obveznosti načrta, vztrajanje gozdarske inšpekcije in predvidene kazni za neizvajanje načrta. če načrt ne vsebuje vsestransko dobro preštudiranih odločitev, ki so odraz dejanskih realnih možnosti za gospodarjenje, vse prej navedeno nič ne pomaga. Z z bi rokratizi- ranimi načrti, sodnijskimi razpravami in sankcijami ne bomo aktivirali neizko- riščenih potencialov v zasebnem gozdu. Gre za paradoks, I B a g o v n a p r o z v o d 1 5°/o 1 43 °/o 1 52 °/o ~ celovito načrt o vanje Število posestnikov v 0 /o skupna površino gozdov v 0 /o Dosedanja strokovna prizadevanja Osnovni cilji, ki jih zasledujemo so naslednji: velikost posesti ha n j a Pospešeno vključevanje vseh gozdov v intenzivno gozdno proizvodnjo. Preoblikovanje kmečkih gozdov v skupinsko raznodobne mešane sestoje z nego zanemarjenih površin. S postopno premene je potrebno aktivirati najboljša rastišča panjastih gozdov, opuščenih steljnikov in grmišč, in to z istočasnim zagotavljanjem lastnikovih potreb. Hitro vključevanje opuščenih kmetijskih površin, da ne podivjajo. Načrtno spreminjanje krajine s krepitvijo preostalih kmetij. čim primernejše vključevanje lastnikov gozdov v delo. Zastavljene cilje smo poskušali doseči z naslednjimi ukrepi: S celovitim gojitvenim načrtovanjem, pri katerem pa je sprememba v orga- niziranosti po letu 1975 zmotila dobro začeto delo. Odpiranje kmetij s cestami in gozdov s sistemi vlak. Stimulativni in jasni ekonomski in socialni odnosi med lastniki in delovno organizacijo (n. pr. maksimalne odkupne cene, povečana bruto dnina za delo· v lastnem gozdu, čim nižji stroški uslug delovne organizacije itd.). Izobraževanje kmetov in vključevanje z delom in delovnimi sredstvi pri vseh delih v go.zdu. 272 900 soo 300 200 100 FINANČNO RA '/. ZMERJE 71 1974 72 73 1979 273 60 40 20 DOSEŽE k NI NORMATIVI om 1 B ur ur 1 ha ... ...... ..... ...... -..... ...... ............ ·' .............. ---~~---.''...... . ... čiščenje --··---=·-.:::-:....-;=...,._. p.redčenje -----.. -- ~ega mL "-·zet ev 1964 1974 1979 Intenziviranje gojenja gozdov Vzporedno z razvojem načrtovanja in strokovnega odkazila so se intenzivirala tudi gozdnogojitvena dela. Obseg negovalnih del je po letu 1968 stalno rastel, tako da smo v zadnjih letih realizirali zaostala dela po območnem načrtu. Pri obnovi pa niso nastali samo bistveni količinski premiki, pač pa smo pogozdo- vanja negozdnih površin pretežno nadomestili s spopolnitvami in pripravo sesto- jev za naravno pomladitev. Tudi obseg premen se je povečal in to na račun posredne premene, kjer so se v delo vključevali tudi lastniki gozdov. Obseg je bil kljub temu vseskozi pod predvidenim območnim programom, in sicer zaradi omejenih finančnih sredstev. 500 400 300 200 100 Opravljeno načrtovanje po letih ,_------~ ---;·\ . \ ./ """""· / ~---· /------· normalni obseg 19Gb 69 ?O ?l 72 73 ").-, . ( :2.9?5 lc::o Dosežena stopnja racionalizacije pri gojitvenih delih Z načrtnim delom so se povečali učinki pri vseh vrstah del in to od 30 do 50 °/o v zadnjem desetletju, bolj pri negi gozdov kot pri obnovi. Ves čas so se zbirala sredstva biološke amortizacije v višini 16 °/o od vred- nosti blagovne proizvodnje pri iglavcih in 10 °/o od vrednosti blagovne proizvodnje pri tehniki listavcev. Vrednost gojitvenih del je iz leta v leto rastla in v letu 1978 je že predstavljala prek 10 °/o vrednosti blagovne proizvodnje. Hitreje kot vrednost blagovne proizvodnje pa je pri tem rastla cena opravljene ure (2 x). Osnovni razlog je pospeševanje obnove s pripravo sestaja in indirektne premene. Pri negi se je povečal obseg nege mladja in prvega redčenja z nižjimi stroški, in to na račun nekdanjega zapoznelega čiščenja gošč. Modeli normalizacije in zaključek Na območju so pri gojitveni dejavnosti uvedli dve stopnji intenzivnosti na- črtovanja: Dopolnjevanje gozdnogospodarskega načrtovanja v obliki modificiranih gozd- nogojitvenih ciljev in jasnejša opredeljevanje neposrednih ukrepov pri manj zahtevnih. objektih neposredno pri izvajanju del, brez podrobnega gojitvenega 274 ' 1 \ \ 1t 1 1 Lcr~endc. _1~2,3 ••• negova1ne eo '-.. __ "; izvršena 1.1968 ~ izvršene 1968-78 ® prod vid eno -~------~ l 1 265 l 1 1 1 -----·- ... --· --- --..._,_·-·- -· ....... 1 1 1 1 1 1 1 r-·-- .. -- ···-- '175 GOJii'·v-:;:'7 :T :i:"il..UR~ - .., 1··i c., _ er .1;. ~X)~A ·H~-mvoi{~;o~tA, o<.1ci. ~L-D~ E 1 : ~.:.;~o Ol':l0l3.t~o: !l:r.:>cvJ.huujc 7-druY.b<:l TAtzv.Jo- 275 1·'a;.::c·!;un, ::::. o"u ~o::.··~::.h ~1l'c­ hn.~n :L·o·bi ~~dJ~u:.;b:i. D::'.cc:-!no- ~\.biot;ctitm ir.:. ~)o ::-obovi~l ·: ,,p.o:::co-Oaa·i;aDČr1;u.l1 (Hraoo··::>) ,. o O~o~ - ~0:~:: 0 '--. .. \ ) 1 { 1 1 1 načrta. Celovito načrtovanje za zahtevnejše objekte (preoblikovanje sestojev - poudarjeno pomlajevanje , premene) v obliki, ki jo prikazujeta dva primera. Glej načrt 1 in 11. Primer razdrobljenosti posesti kaže, da je z načrtnim delom mogoče zado- voljiti številne lastnike in uvajati skupinsko postopno gospodarjenje. Z obnovo načrta, ki ga nakazuje skica, je vidna dinamika posameznih razvojev sestaja, kar se lepo kaže tudi na terenu (načrt 1) . Primer večje gozdne posesti prikazuje: različne gozdnogojitvene cilje, izgradnjo ceste in vlake ter programi rano nadaljnje odpiranje z vlakami; opravljena in predvidena krčitev gozdov, načrtovana in izvršena gojitvena dela. Z obnovo ureditvenega načrta se je etat podvojil. Vsa dela opravlja lastnik sam (od vzdrževanja vlak do pogozditve) in mu vrednost teh del predstavlja letno v dohodku okoli 20 °/o odkupne cene lesa za prodani les. Za uspešno in učinkovito gozdno gospodarjenje v zasebnem sektorju je poleg celovitega načrtovanja, usposobljenega strokovnega delavca in lastnika gozda v osnovi potrebno zagotoviti pogoje dela. Z dolgoročno družbenoekonomsko usmeritvijo moramo zagotoviti sistematično odpiranje gozdov, ustrezno opremo za delo in vzdrževanje gozdne proizvodnje s kontinuiranim zbiranjem sredstev. Ta sredstva naj bi dajali vsi uporabniki gozdnih proizvodov in gozdnega prost(.")ra, tako bomo pridobili večje količine manj kakovostnega lesa, ustvarili pa pogoje za trajneLšo povečano in kvalitetnejšo proizvodnjo . 276 ; 1 UDK 634.0.923.4:634.0.25 NEPOSREDNA KREPITEV RASTNE MOČI GOZDA V ZASEBNEM SEKTORJU Jože K o va č i č (Maribor)* K o v a č i č , J.: Neposredna krepitev rast ne moči gozda v 2asebnem sektorju. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, str. 277-284. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Z drobnimi, vendar kakovostnimi gozdnogojitvenimi deli in s pravilnim pritegovanjem gozdnega posestnika, je možno v relativno kratkem času povečati rastnost in jo približati plodnosti rastišča. K o vač ič, J.: The direct strengthening of the growth capac11y of the private forests. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 5, pag. 277-284. ln Slovene with summary in German. By means ol small but efficient sylvicultural works, and of appropriate engagement of forest owners it is possible to increase the growth rate in a relatively short 1ime, and to bring it close to the yield capacity of the site. Pozitivne spremembe, ki nastajajo zaradi manjše navezanosti lastnika gozdov na zemljo, še niso našle ustreznega odmeva v gozdarski praksi. Cilje moramo prilagoditi spreminjajočim se težnjam gospodarjenja in bio- loški amplitudi drevesnih vrst. čakanje na drugačne, recimo zakonske rešitve, pomeni bistveno izgubo pri prirastku. Prilagojene strokovne pobude dajejo v danih razmerah možnosti sorazmerno hitremu večanju plodnosti rastišč. Pobudo mora ponuditi gozdarstvo. 1. Bioekološke značilnosti 1.1. Vpliv sestojne in rastiščne degradacije na vitalnost Nižinski gozdovi so praviloma sestojno in rastiščno degradirani. To smo dosegli s prebiranjem, izbiranjem in steljarjenjem. Kljub nenehnim negativnim ukrepom, ki so vplivali na plodnost tal in vrednost lesne zaloge, je ostalo raz- merje med drevesnimi vrstami in načinom mešanja le neznatno spremenjeno. Nenehno šikaniranje (odvzemanje hrane s steljo, slabšanje zračnosti tal, pose- ganje po kvalitetnih in vitalnih drevesih v zgornjem sloju) je puščala v sestojih robustna, kvalitetno slabša, najvitalnejša drevesa. Kmečki gozdovi dajejo zaradi rahlega sklepa krošenj in močnejših koreničnikov vtis izredno močne vitalnosti. Najbolj robustna drevesa imajo največ semena. V gospodarskem pogledu so ta drevesa malovredna, za ohranitev vrst in stabilnosti pa je to zelo pomembno. Ravnotežje v naravi se je ohranjalo. Gozdovi so stoletja zadovoljivo opravljali in ohranjevali varovalno in socialno funkcijo. Sedaj so v kratkem času sposobni povečati pomembnost lesne funkcije za 100 °/o in več. Največje spremembe so nastajale v razmerju bukev: hrast. Hrast je izgubil na račun upadanja plodnosti tal morda tudi 50 °/o svojih rastišč. Na teh rastiščih sta sedaj poleg bukve še deloma smreka in bor. Negativni vplivi na rastišče so postopni, majhni in vztrajni. Kljub prehajanju v manj plodne sukcesije so gozdovi ohranjali najpomembnejšo, to je varstveno funkcijo. Danes imamo zato dober izhodiščni položaj. Slabše so razmere v umetno zasnovanih sestojih, vendar je teh zelo malo. * J. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Maribor, Tyrševa ul. 22, 62000 Maribor, YU. 277 Značilna je pestrost rastišč in mešanost drevesnih vrst. Le redko najdemo drevesne vrsto, ki bi nastopala sestojno, posebno ne do stadija letvenjaka, mlaj- šega drogovnjaka. Kmečki gozd je vitalen, vendar je ta vitalnost poudarjena samo v delu vladajočega sloja. Poudarjena potreba po stelji in lesu daje gozdovom dobro preglednost in nizke lesne zaloge. Mladje in gošča nastajata nenačrtno, največkrat ob večjih gospodarskih krizah. Izredna mešanost, ki nastopa v inicialnih fazah, nam daje celo vrsto rešitev za bodoči sestoj. Z zboljševanjem tal, predvsem pa z zračnostjo, se bo vitalnost hrasta, gabra in plemenitih listavcev hitro povečevala. Poznavanje tega problema pri različnih stopnjah degradacije tal je bistveno za določitev mešanosti v mlajših fazah. 1.2. Regeneracijska sposobnost Regeneracijska sposobnost je sposobnost nekega drevesa, da v svoji življenjski dobi reagira na spremenjeno okolje. Moramo jo razlikovati glede na faze sestaja. Utesnjenost na primer izloči nekatere drevesne vrste zelo zgodaj, tako da jih kljub dodajanju svetlobe ni več mogoče ponovno vključevati v sestoj. V izgospo- darjenih gozdovih je to posebej važno; tam so najkvalitetnejša drevesa v vlada- jočem in sovladajočem sloju z manjšimi krošnjami. ln katere so mejne vrednosti pri starosti in dolžinah krošenj? Raziskovanja so pokazala, da imajo najpomemb- nejše avtohtone drevesne vrste to sposobnost pri 100 in več letih. Bukev in bor reagirata zelo dobro, tudi če so krošnje majhne. Hrast reagira zelo dobro, če so krošnje v razponu od srednje do dolge. Te tri drevesne vrste so vitalnejše od smreke in dobro prenašajo utesnjenost krošenj tudi v starosti. Smreka se dobro odziva na dotok svetlobe, vendar samo v starosti 70-80 Jet. Značilno zanjo je, da morajo biti krošnje lepo oblikovane in sorazmerno dolge. Meja reagiranja na svetlobo je pogojena z boniteto tal. Trend povečanega prirastka je pri hrastu, bukvi in boru dolgotrajen, pri smreki pa hitro izzveni. Z regeneracijsko sposobnostjo lahko merimo tudi vitalnost. Obujanje rege- neracijske sposobnosti ima zato svoje meje: preveč svetlobe naenkrat pomeni pri hrastu sušenje vrhov in adventivne poganjke, pri bukvi ožig lubja. Pri vseh vrstah povzroči neodpornost na veter. To pogosto pozabljamo, ko izsekavamo nekvalitetno drevje (pogosti primeri v indirektni premeni). Regeneracijska sposobnost je glavno vodilo pri načinu gospodarjenja. Omo- goča nam, da proizvodnja tudi na manjših površinah ne izostane. V fazi debeljaka odloča regeneracijska sposobnost o vrednostnem prirastku, v fazi gošče in tudi še letvenjaka o mešanosti in deležu posamezne drevesne vrste. če zamudimo z nego v gošči bukve in hrasta, hrast hitro izginja. V gošči, kjer je primešan javor, jesen, češnja, se negovalna dela brez bistvene škode za mešanost lahko zavle- čejo, vendar morajo biti opravljena še v stadiju letvenjaka. V mešani gošči, bukev in smreka moramo smreki pomagati na prehodu iz gošče v letvenjak. Te ugotovitve so bistvene. Zamujanje z nego povzroči osiromašenje mešanosti. Pri bukvi in boru pomeni to zmanjšanje kvalitete, več drobnega lesa, pri drugih primešanih vrstah pa izginjanje. Ohranitev regeneracijske sposobnosti v mešanih sestojih daje ton začetku ukrepanj. Jakost in pogostnost vplivata na vitalnost in vrednost. 2. Praktična plat komuniciranja pri delu v zasebnem sektorju 2.1. Ovire pri gospodarjenju Omejitve, ki jih mora poleg iskanja ustreznih strokovnih rešitev upoštevati gozdar, &o: 278 a) zgodovinska pogojenost, b} mnenje lastnika in javnosti, c) postopnost dela, d) parcelne omejitve. Mišljenje o gozdu se (tu) v nižini skoraj ne spreminja. Posebej velja to za posestnike, ki so ostali na vasi. Prepričani so, da gozdovi niso zmožni dajati dosti več kot že dajejo. V kmetijstvu so bili prisiljeni slediti napredku, se prila- gojevati zahtevam tržišča, v gozdni proizvodnji pa niso nikoli iskali takšnih rešitev, družbene zahteve so bile nejasne. V principu je moral imeti gozd vedno neko zalogo. Sama zaloga je kazala in še kaže stanje posestnika. Vrednost se ceni po zalogi in ne tudi po kvaliteti. Lep primer za to so bili premožnejši po~ sestniki, ki so kupovali 'drva in gradbeni les, čeprav so imeli gozdove. če je večja zaloga toliko pomenila premožnim lastnikom, koliko več je šele revnejšim. Imeti nekaj gozda jim je zagotavljalo manjšo odvisnost. Kdor ni imel gozda, je moral les in steljo odslužiti z delom. Danes so se odvisnosti sicer močno spremenile, sama misel o vrednosti pa je tradicija. Tu moramo tudi iskati vzroke za tolikšno število malodonosnih gozdov. Pri majhni gozdni posesti se les namreč ceni samo kot surovina za domače potrebe. ln kaj rabi takšen posestnik, večinoma drva. Razumljivo je, da ga strokovni ukrepi manj zanimajo. Zakaj je še danes gozdni posestnik nezaupljiv? To dejstvo je zgodovinsko pogojeno in že dolgo znano. Gozdni lastniki so mnenja, da je še sedaj v odnosih mnogo tradicije, kar tudi ne moremo zanikati. 2.2. Gozd kot rezerva Posebno vrednost ima gozd kot rezerva. Velika gospodarska nihanja so vedno ublažili dohodki iz gozda, ki niso vezani na letni pridelek, kot je to v kmetijstvu. V nekaterih gozdovih na primer niso sekale cele generacije. Posestnik je imel tako samo stroške v obliki davkov. Takšno gledanje moramo sprejeti kot dejstvo in vprašanje je, ali je za današnje stanje pozitivno ali ne. 2.3. Spoštovanje mladega gozda Posebnost nižinskega sveta je veliko spoštovanje do mladega gozda. To. spoštovanje je čutiti pri gozdarjih, pri vseh delavcih, ki se ukvarjajo z gojenjem, vendar vseeno manj kot pri gozdnih posestnikih. ,Njihovo načelo je: v gozd vlagaš takrat, ko pogozduješ. ln lastniki hočejo vsaj na majhnih površinah videti rezultate takoj. Do sedaj so vnašali v gozd le iglavce in navadno s posebno pozornostjo spremljali razvoj do faze mlajšega drogovnjaka, dokler sestoj ni dajal vsaj drobni tehnični les. 2.4. Odnosi kmet-gozdar-družba Delo gozdarja je javno delo in gozdarji smo prepričani, da je pri gozdnih posestnikih naše delo pozitivno ocenjeno in pri večini sprejeto kot del njihovega hotenja. Od tod napreL pri prodaji, pa se posestniki čutijo oškodovane. Pri- kazovanje družbenih potreb in koristi, kot so zagotavljanje delovnih mest, zago- tavljanje izvoza, dvig standarda, odpoveduje. Posebno pa odpoveduje takšno prepričevanje, kadar gre za gradbeni les iglavcev. Razlika v ceni za nekatere sortimente pri nedovoljeni trgovini je tako visoka, da je ustvarjanje pozitivnega mnenja o gospodarjenju brezuspešno. V nižini obstaja še vedno naturalno gospo- 279 darjenje za naslednje sortimente: gradbeni les, drva, sohe, kolje, posebno pa še za steljo. Zamenjava je skoraj nujna, ker je vezana na obrtne in druge storitve. A nemogoče jo je kontrolirati, ker je časovno neomejena in za posameznika majhna. Pomembno je vprašanje, pri katerem gozdnem posestniku bi začeli z inten- zivnejšim delom. V kraju, na vasi, mora vsekakor veljati za preudarnega. Za novejše stvari se ljudje počasi odločajo, zato modrujejo, če bo on, bom tudi jaz. To 'je veriga, ki se lahko pretrga, če so dogovori nejasni, ali pa se v ;teku· ukrepanja spreminjajo na škodo lastnika. V nižini gozdni posestnik nima veliko časa za gozd. Izobraževanja v obliki predavanj, tečajev in strokovnih ekskurzij je neprimerno manj kot v planinskih predelih. Nekaj več spoznanj o gozdu, o njegovi vrednosti in pomembnosti dobi nižinec od področnega gozdarja. ln najlaže je pokazati, navdušiti in si pridobiti zaupanje na uspelih primerih. Pogovor o uspelih rešitvah je primerno usmerjanje naših hotenj. Gozdar mora poznati probleme kmetijstva, imeti mora posluh za odnose med ljudmi, poznati sorodstvene vezi, vedeti, kako vplivajo nanje dediščine in razne nesreče, računati pri dedovanju in lastnini tudi na mnoge špekulacije. Slabe uspehe imamo pri kmetih z majhno gozdno površino, malo boljše, a še vedno slabe, z nekmeti; nekmetom dohodek iz gozda ne pomeni skoraj' ničesar. Prvi so vezani na trajni donos (stelja in drva), drugim so gozdovi kot hobi in čakajo na ugodne priložnosti. Ljudje, ki živijo na vasi in se vsaj delno ukvarjajo s kmetijstvom, imajo pozitivnejši odnos do gozda. Ljudem, ki žive daleč od svoje posesti, je teže svetovati, teže jim je prikazati utrip kraja, stiki so po principu daj- dam. Razumevanje takih in podobnih stvari odpravlja nestrpnosti med gozdnim posestnikom in gozdarjem. Treba je torej poznati ljudi in zakon; največ pa pokazati na uspehih. 3. Praktična plat modela za normalizacijo proizvodnje v zasebnih gozdovih ob primeru Lenarta 3.1. Gospodarske razmere Gozdar je prebiral, lastnik pa izbiral, takšna je bila praksa. Kako sedaj preiti od dolgoletnega prebiranja, ki se je zakoreninila tako pri lastnikih kot pri goz- darjih? Gospodarjenje, ki ga uvajamo, zahteva več znanja, predvsem pa neneh- nega spremljanja ukrepov. Kmečki gozd opravlja varovalne in socialne funkcije zelo dobro, lesna funkcija pa ne more iz poprečnosti. Postopno se krepi varo- valna funkcija z opuščanjem steljarjenja, tla postajajo manj zbita. Plodnost rastišč tudi narašča; čas je, da se vzporedno krepi še lesna funkcija. Kmetijstvo je po vojni izredno napredovalo, medtem ko se je gozdarstvo komaj premaknilo. Lastninske in parcelne meje so velika ovira pri napredku, vendar je enako velika ovira tudi strokovna nezainteresiranost in šibka kadrovska zasedba. Model normalizacije je odvisen od družbenih potreb, stanja gozdov in časa. Prav tako je odvisen še od strokovne zasedenosti na nekem obratu in načina obravnave. Družbene potrebe so najprej definirane s potrebami lastnikov. potem šele z blagovno proizvodnjo. Razmerje je sedaj 65 : 35. Vendar potrebe samih kmečkih gospodarstev niso 65 °/o, ampak 40-45 °/o. Ostalo je menjava v naturalni obliki (drv!l• gradbeni les in celo stelja). 280 3.2. Načrtovanje v enoti Model normalizacije za gozdnogospodarsko enoto Lenart NS smo izvedli iz odd. 63 k. o. Cogetinci. Narejena je razdelitev po odvisnosti od gozda in razdelitev na rastišča. Predstavitev oddelka: Površina 57,00 ha število posestnikov 29 Stevi lo parcel 40 Manj navezanih na gozd 11 lastnikov s 69 °/o površine = 40,0 ha Zelo navezanih na gozd 18 lastnikov s 31 °/o površine = 29,0 ha Površinska razdelitev po plodnosti rastišč 85 : 15 v korist tistih, kjer so dela po zdajšnji oceni koristna. Ocena za gozdnogospodarsko enoto Lenart s površino 4.700,00 ha je naslednja: Manj navezanosti na gozd, 60 °/o s površino 2.800,00 ha. Površinska razdelitev po plodnosti rastišč 80 : 20 v korist tistih, kjer so dela po zdajšnji oceni koristna. Razlike med oddelkom in enoto niso velike, tako je ta oddelek primeren model za enoto. Vso površino smo razdelili na tele faze: l. lnicialna faza (mladje, gošča, letvenjak, mlajši drogovnjak). Il. Optimalna faza {drogovnjak, debeljak). 111. Terminalna faza (mlajši drogovnjak, drogovnjak, debeljak). Terminalna faza je opremljena po gospodarski vrednosti, mlajši drogovnjak pa je prištet k inicialni fazi, ker opravi večino nege temeljna organizacija koope- rantov. Ta razdelitev nam je rabila za izračun potrebnega števila strokovnih delavcev. Izračun za dobo 10 let v oddelku 63: Od kazilo 57,00 ha (-17,00 ha gošča, Ietvenjak, mlajši drogovnjak) Od kazilo Od kazilo 6,00 ha v mlajšem drogovnjaku 6,00 ha v letvenjaku Načrtovanje, kontrola Komuniciranje z gozdnimi posestniki Manj zahtevna gozdarska dela (odprema, domača poraba, odkup, samoupravljanje) Skupaj Stevilo delovnih dni 20 6 12 13 23 49 123 dni Norma N = 2,0ha N = 1,0 ha N = 0,5 ha (polovica časa od dela v prirastniku) 40 °/o vsega časa) Za celotno površino je potrebno 1015 delovnih dni ali 5 strokovnih delavcev. Potrebna je naslednja strokovna izobrazba: 1 gozdarski inženir, 2 gozdarska tehnika, 2 gozdarska delovodja. 281 Površina, ki jo lahko obvlada pri intenzivnem gospodarjenju strokovni delavec, se giblje med 900 in 1000 ha. Razdelitev na faze nam je rabila tudi za izračun delovnih dni pri negi na hektar z intenzivnim gospodarjenjem. Osnova za izračun so normativi, ki smo jih 11 let uporabljali v tem oddelku, pa tudi v enoti Lenart. Izračun potrebnega števila delavcev v negi gozdov. l. varianta Opravljajo se vsa dela v inicialni fazi na vsej površini. Za dobo 10 let je bilo v nego na 57,00 ha vloženih 206 delovnih dni, ali 0,36 dni/ha na leto. Na površini gozdnogospodarske enote je potrebno 4.700 x 0,36 = 1690 delovnih dni ali 8,5 delavca. Il. varianta Opravljajo se vsa dela v inicialni fazi na površini, kjer je navezanost na gozd manjša, 60 °/o površin. Izračun za oddelek 63, manj navezani na gozd, je pokazal, da je potrebno vložiti 0,342 dni/ha. Na površini, kjer je navezanost manjša, je potrebno 4700 x 0,6 x 0,342 = 960 dni ali 5 delavcev na leto. Pri opustitvi nekaterih del v gozdovih z močno odvisnostjo, se bi verjetno odločili za skupino 6 delavcev. Do sedaj smo vlagali med 0,12 in 0,13 dni/ha. Nujno je, da se s povečanjem negovalnih del povečajo tudi sečnje (terminalna faza = slabodonosni gozdovi). Pred intenziviranjem dela je znašal posek 3,37 m3m/ha, v času intenzivnega dela pa poprečno 5,30 m3/ha. Sečnja se je po- večala za 57 °/o in to izključno v terminalni fazi. 4. Gozdnogojitveni načrti - primer za zasebne gozdove v gozdnogospodarski enoti Lenart 4.1. Stanje Pri določitvi gozdnogojitvenega cilja v gozdu odločata lastnik in gozdar. V nižinskih gozdovih je pomembnejši oblikovalec lastnik. Nega v gozdovih za- sebnega sektorja je prilagojena mnogim posebnostim, ki jih pogojuje lastnina. Predvsem se razlikuje od dela v gozdovih družbenega sektorja, ker ni časovno in površinsko trdna. Cilji so nenehno podvrženi spremembam in dopolnitvam. Po- trebna je velika elastičnost in veliko znanja o prilagajanju drevesnih vrst Zaradi številnih majhnih površin v inicialni fazi, ki venomer nastajajo, lahko negovalna dela zamujajo ali prehitevajo. Mnogokrat se tudi menja mešanost drevesnih vrst Gozdar, ki pride na novo v gozdove zasebnega sektorja, ne nadaljuje in ne začenja z nego v pravem pomenu besede, ampak prenaša svoje znanje s prepričevanjem. Pri hitrejšem in močnejšem razgrajevanju manj donosnih sestojev, moramo zvečati delež hrasta, javora, jesena, lipe in češnje. Gre predvsem za kvaliteten premik, ki ga lažje dosežemo kot zvišanje lesne zaloge. lglavci so dobro zastopani, vendar moti predvsem kvaliteta rdečega bora. Sedanja kvaliteta ni odraz samo genetskih lastnosti, ampak doslednega izsekovanja manj primernega gradbenega lesa. Površinsko je močno zastopana inicialna faza, posebno pri lastnikih z majhno posestjo. Mlajši stadiji so na boljših rastiščih urejeni s ca. BO 0/o površine. Dro- govnjaki in debeljaki so urejeni na površini 50 °/o. Na urejanju terminalne faze smo na f:ačetku. Prva naloga je bila ureditev inicialne faze, ker je to najboljša 282 podlaga za bodoče gospodarjenje. Uspehi so tu najprej vidni in najlaže jih je doseči. V mlajših drogovnjakih opravijo ca. 50 °/o fizičnega dela lastniki sami, vsa ostala dela v inicialni fazi opravijo delavci temeljne organizacije kooperantov. V letvenjakih in mlajših drogovnjakih pravilno označimo vse drevje za posek. 4.2. Organizacije Na površini 4700 ha imamo tri revirje. Težko je imeti pregled nad takšno površino, kjer zahtevajo gozdarska opravila (žigosanje za domačo uporabo, ugotavljanje nedovoljene trgovine in sečnje, odkup, oprema in drugo) skoraj polovico časa. Mislim, da so nekatera opravila posebnost slovenskega gospo- darjenja z gozdovi, ker se učinek lahko pokaže v drugi panogi gospodarjenja. Za negovalna dela imamo priučena delavce, ki za to uporabijo večino časa. Uspešnosti in kakovosti dela si ni več mogoče predstavljati brez kvalificiranih (doma priučenih) delavcev. Najvrednejša naložba pa je sodelovanje vodje re- virja in delovodje s skupino. Pri organizaciji, kjer opravlja delo 4-6 kvalificiranih ljudi ob sodelovanju strokovnih delavcev, se porabljene dnine zmanjšajo vsaj za polovico in delavci se tudi ob delu seznanjajo s sodobnimi negovalnimi deli. 4.3. Pričakovani uspehi Za vsak oddelek je treba posebej ugotoviti: a) navezanost lastnikov na gozd, b) rastiščni potencial, c) razvoj ne faze. Kakšno je stanje pod a) in b) lahko ugotovimo v pisarni. Analizo razvojnih faz je treba narediti na terenu. Tako ugotovimo, v kakšnem stanju so. Na tej osnovi predvidimo vrstni red dela, način dela in število dnin. Kvaliteto sestojev moramo pri nas v gozdovih zasebnega sektorja gledati prek še zadovoljivega števila kvalitetnih dreves v drogovnjaku, pri hrastu pa celo v debeljaku. Ta ocena je najvažnejši del strogo strokovnega dela. Brez tega ni uspeha. Ker so rastišča bujna, si brez prakse komaj predstavljamo reakcijo po gojitvenih ukrepih . .Le večkrat so nam zastavili vprašanje, zakaj označujemo vsa drevesa v letvenjakih in mlajših drogovnjakih za posek, ko imamo izurjeno skupino za takšna dela. To ni nezaupanje do ustrezne skupine, ampak dejstvo, da je le majhno število kvalitetnih dreves, ki so gospodarsko pomembna. Tu si ne moremo privoščiti napak. Kvalitetnejši so letvenjaki in tu prepuščamo več dela samim izvajalcem. Na osnovi takšne organizacije so se pokazali dobri rezultati. · 4.4. Konkreten primer, oddelek 86 gozdnogospodarske enote Lenart Stanje v od de 1 ku. Nižinski gozd hrasta in bukve na severozahod po· bočja. Izredno heterogen gozd po razvojnih fazah. Spodnji del, rastišče Querco Carpinetum, nadpoprečne kvalitetna drevesa hrasta in lipe v debeljaku. Zgornji del, rastišče Querco Fagetum, poprečna kvaliteta bukve, hrasta in smreke z izredno slabim barom. lnicialne faze 41 °/o, optimalne faze 53 °/o, terminalne faze 6 °/o. Lastništvo. Trije posestniki s 8,37 ha in ena parcela gozdov družbenega sektorja s 0,91 ha. Od tega je 1 lastnik s površino 0,55 ha močno navezan na gozd. Steljo grabijo na rastišču Querco Fagetum. Vloga gozda 221. Ci 1 j . Na rastišču Querco Carpinetum predvidena dvojna obhodnja. Skupinsko raznodoben na rastišču Querco Carpinetum na prehodu v debeljak že dvoslojen sestoj. Mešanost: listavci sestojno, skupinsko in posamezno, iglavci skupinsko in posamezno. Razmerje iglavci : listavci 20: 80. Na rastišču Querco Carpi- 283 netum proizvodnja furnirske hlodovine hrasta prek 50 °/o, nadpoprečna kvaliteta lipe, gradbeni les smreke. Na rastišču Querco Fagetum poprečna kvaliteta vseh drevesnih vrst, razen hrasta, furnirska hlodovina nad 25 °/o. Razvrstitev drevesnih vrst po pomembnosti: hrast, bukev, smreka, lipa, jesen, bor. U krepi . Intenzivno gospodarjenje pri lastnikih, ki niso močno navezani na gozd. V inicialni fazi 2 x čiščenje oziroma redčenje v 10 letih. Sprememba termi- nalne faze v inicialno fazo prek naravnega pomlajevanja, rok 5 let. Redčenje v optimalni fazi, postopna obdelava v 6-8 letih. Povzetek V zasebnih gozdovih so se ohranile rastiščem ustrezne drevesne vrste. Imamo dolgo vegetacijsko dobo. V populaciji manjka del vitalnejšega drevja. Mešanost prirodnih sestojev je pravilo. Varovalna in socialna funkcija je bila zaradi goste naseljenosti vedno zelo pomembna. Tla so občutljiva na erozijo, zato si še po- sebej prizadevamo ohraniti rastišča in prirodno mešanost Imamo izredne mož- nosti za krepitev vseh funkcij, izrazito možnost ima krepitev lesne funkcije. Gozdarji ne smemo biti samo izvrševalci predpisov. Smo gospodarji dolo- čenega prostora in tako odgovorni za večjo in vrednejšo proizvodnjo. Poznati moramo bistvene značilnosti te težnje, da lahko oblikujemo prostor. Ukrepati seveda ne moremo samo po strokovnih načelih, kot to delamo v družbenih gozdovih. S prisilo do sedaj nismo reševali problemov. Prihaja do očitnih škod pri negi, še bolj do zavlačevanja sečenj v malodonosnih gozdovih. Brez načrtovanja ne gre. Za vsako gozdnogospodarsko enoto je treba postaviti model normalizacije, ki upošteva posamezne značilnosti. Nujno moramo vedeti, kaj želimo imeti, da lahko v okviru danih možnosti dosežemo neki cilj. Brez na- črtovanja je napredek slučajen, odvisen predvsem od zagnanosti posameznikov. Izkoristiti moramo predvsem kvaliteten prirastek listavcev. Postopnost dela nam narekuje, da moramo začeti gospodariti že z drevesom, skupino dreves. Ta pot je najcenejša in daje najboljše rešitve. Korak naprej mora biti oddelčno gospodarjenje, ki bo zagotovilo večji ugled strokovnemu delu in približalo delo gozdarjev v obeh sektorjih lastništva. IZPOSOJENA KARIKATURA Nagrajevanje po času 284 UDK 634.0.304 GOZDNA MEHANIZACIJA IN VARNOST PRI DELU* Ciril Remic (Ljubljana) Uvod Zakon o varstvu pri delu v 2. členu pravi: "varno delovno okolje in varne delovne razmere po tem zakonu se ustvarjajo s tehničnimi, zdravstvenimi, social- nimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in od- pravljajo vzroki zaradi katerih lahko pride do poškodb ali zdravstvenih okvar delavcev. šteje se, da so varno delovno okolje in varne delovne razmere zagotovljene, če delavec ob normalni pazljivosti ter strokovni in delovni sposobnosti lahko opravlja svoje delo, ne da bi pri tem prišlo do telesnih poškodb ali zdravstvenih okvar«. Tako zakon, kaj pa praksa? Bodimo tenkočutni in se vsi skupaj vprašajmo kako in v kolikšni meri izpolnjujemo in izvajamo gornja in ostala določila zakona o varstvu pri delu. Ali smo storili vse, kar smo dolžni storiti in kako smo po~ skrbeli za varno delovno okolje in varne delovne razmere naših gozdnih delavcev? Občutek odgovornosti za varno delo narekuje nenehno angažiranost oz. nenehno prizadevanje za varno in zdravo delo. To mora postati sestavni del uspešnega gospodarjenja in uspešne gozdne proizvodnje. V tem je velika odgovornost in hvalevredno poslanstvo vseh strokovnih služb varstva pri delu in njenih stro- kovnih, pooblaščenih delavcev. V tistih DO, v katerih se strokovni delavci na področju varstva pri delu energično, brezkompromisno in dosledno zavzemajo za uveljavljanje in izvajanje ukrepov, predpisov in obveznosti s tega področja, žanjejo večje uspehe, večjo avtoritativnost in spoštovanje do te službe in do samih delavcev v njej. kot pa tam, kjer tega ni. Cilj in namen učinkovitega varstva pri delu pa je v prvi vrsti vcepiti vsem zaposlenim v OZD, tako strokovnim, kot fizičnim delavcem pravilno pojmovanje in odnos do varstva pri delu. če se bo vsak delavec na svojem delovnem mestu zavedal resnosti te problematike, če bo vsakdo skrbel za izvajanje varstvenih ukrepov pri sebi in pri drugih, potem bo služba varstva pri delu dosegala uspehe in spoštovanje te~ se ne bo mogla pritoževati nad težavami v OZD in neresnim odnosom drugih, zlasti strokovnih delavcev, včasih tudi samoupravnih organov do te službe. V takih primerih ne bo potrebno čakati na streznitev, ki običajno pride takrat, ko se dogodi težja nesreča. S tem hočem poudariti, da je učinkovitost te službe v prvi vrsti odvisna od nas samih, oz. od našega dela in naše aktivnosti. če bi hoteli površno in na splošno ocenjevati to službo v OZD gozdarstva, njeno učinkovitost in odmevnost znotraj samih DO kakor tudi navzven, bi bil ta odmev vsekakor ugoden. Menim, da so OZD gozdarstva in njihovi samoupravni organi naredili odločen premik ne le na področju zagotavljanja, temveč tudi pojmovanja varstva pri delu. To varstvo se v OZD gozdarstva vedno bolj celovito obravnava in uveljavlja iz tehničnega, zdravstvenega, socialnega in drugih zahtev sodobne tehnologije dela. Sodobnega načrtovanja gozdne proizvodnje si ne moremo in ne smemo več zamišljati brez istočasnega upoštevanja in načrtovanja vseh zahtevanih ukrepov in izvajanja predpisov s področja varstva pri delu. Upam, da se ne motim, ko ugotavljam te pozitivne premike v zadnjih letih. Tako * Referat na seminarju ,,Ekonomski problemi pri spravilu lesa«, Glažuta, aprila 1981. 285 oceno opiram v največji meri na aktivnosti odbora, oz. članov odbora za varnost pri delu našega združenja in priznanja poznavalcev te dejavnosti iz drugih področij našega gospodarstva. Seveda pa nas take ugotovitve ne smejo zavajati in uspavati. Nasprotno, morajo nam biti vzpodbuda za še uspešnejše in učinko­ vitejše nadaljnje delo. Mehaniziranost gozdne proizvodnje Ta pregled in osvežitev podatkov o opremljenosti s stroji je potreben za lažje razumevanje problematike varstva pri delu, saj se morajo ukrepi za tehnično zaščito in varno delo prilagajati in ravnati po tehnologiji dela s stroji oz. delov- nimi napravami in pripravami, ki jih uporabljamo v gozdarstvu. Podatki, ki jih bom navajal, veljajo za konec "1978. 1., ker se novejši podatki zbirajo in analizirajo v letošnjem letu. Zaostanek dveh let ni pomemben, saj ugotavljamo, da meha- niziranost gozdne proizvodnje v zadnjih letih močno stagnira, če ne celo na- zaduje. To velja tako za družbeno proizvodnjo, kot tudi za zasebno gozdno proizvodnjo, saj praktično v zadnjih dveh, treh letih nismo uvozili nobene po~ membnejše gozdne opreme, če izvzamem 18 kamionov Magirus v preteklem letu in domačo opremo, ki pa se nanaša v glavnem na kamione in adaptirane kme- tijske traktorje. Seveda pa moramo s tem, ko ugotavljamo stagniranje gozdne mehanizacije, več ali manj ugotoviti tudi stagnacije tehnologije dela v gozdu. Začnimo z motornimi žagami: 1. Motorne žage 1968 1978 Indeks Vrsta in struktura lastništva kosov j kosov j kosov kW kW -v lasti DO 1.978 6.587 3.081 9.668 156 - v lasti del. pri GG 344 1.146 269 896 78 zaloge pri GG 542 1.805 -- skupaj v druž. proizv. 2.322 7.733 3.892 12.369 168 - v zas. lasti (ocena) 7.922 26.380 31.277 104.153 395 - vse skupaj 10.314 34.113 35.169 116.522 341 Sečnja oz. podiranje gozdnega drevja je v celoti mehanizirana. Danes ne vidimo nikjer več, niti pri zasebnih lastnikih gozdov, da bi še kdo z ročno žago opravljal to delo. število motornih žag v družbeni proizvodnji se je ustalilo pri številki 3.800 do 4.000, pri poprečnem učinku 508m3 podrtega in obdelanega drevja na motorno žago. To število skupaj z rezervami popolnoma zadostuje. Občutnejši porast motornih žag opažamo v zadnjem 1 O-letnem obdobju v zasebni gozdni proizvodnji. Ocena števila motornih žag je prej prenizka kot previsoka. Motorna žaga je postala nepogrešljivo delovno orodje ne samo za sečnjo, tem- več tudi za druga opravila na kmetiji. S pojavom in uveljavitvijo motornih žag, se je tudi varstvo pri sečnji in izdelavi gozdnega drevja močno spremenilo, saj se je spremenilo delovno orodje in tehnologija podiranja ter izdelava. Začetnim uspehom in navdušenju nad revolucionarno spremembo v tisočletni tradiciji uporabe sekire in· ročne žage, je kot hladen tuš sledila vibracijska bolezen, ki je morala strezniti pred·· vsem delavce v službi varstva pri delu in tehnologe. Mislim, da je bil ravno na tem P?dročju narejen največji napredek na področju varstva pri delu v 286 gozdarstvu. Uvedena so bila nova zaščitna sredstva (spomnimo se čelad z glušniki in zaščitno mrežico, rokavic, novih delovnih zaščitnih oblek); motorne žage so se izpopolnile najbolj zaradi zaščite delavcev (znižana teža, antivibra- cijski ročaji, zavora verige, ogrevani ročaji), vpeljana je bila posebna tehnologija dela, izobraževanje gozdnih delavcev pa je s tečaji za motoriste doseglo širok razmah na vseh gozdarskih DO. K temu prištevam tudi pripravo primerne lite- rature, kot so priročniki za motorne žage, navodila za varno delo, itd. Razen tega pa so bili vpeljani redni zdravniški pregledi gozdnih delavcev, uveljavljen pa je bil zanje tudi beneficirani delovni staž. Podobno je tudi z zaščito sluha, ki v zadnjem času postaja skorajda večji problem kot vibracijska bolezen. Mislim, da lahko danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bilo na tem področju opravljeno veliko in koristno delo in s tem zmanjšana možnost nesreč in poklicnih obolenj na najmanjšo mero, zlasti če delavci disciplinirano upoštevajo navodila za varno delo pri sečnji in izdelavi gozdnega drevja. 2. Spravilna mehanizacija {traktorji) 1968 1978 Vrsta in struktura lastništva kosov 1 kosov ! Indeks kW kW - kolesniki 107 3.182 230 9.780 215 - zgibniki 43 2.690 - goseničarji 29 666 51 1.942 176 Skupaj v družbeni lasti 136 3.848 324 14.412 238 Skupaj traktorji v zasebni lasti 10.911 255.245 Skupaj vsi traktorji 11.235 269.657 Iz števila traktorjev lahko ugotovimo, da je bila mehaniziranost spravila lesa s traktorji pred 12. leti še relativno zelo majhna. Takrat smo uporabljali samo adaptirane kmetijske traktorje, predvsem dobro znani Fe 35. Prvi zgibniki so se pri nas v tem času šele začeli pojavljati. Mehaniziranost spravila s traktorji je bila takrat v družbeni proizvodnji 31 °/o, danes pa je še enkrat večja, t. j. 62 °/o. Podobna stopnja mehaniziranosti spravila lesa s traktorji je tudi v zasebni gozdni proizvodnji. Značilno za uporabo traktorjev pri spravilu lesa je, da je v pre- teklih letih celotna tehnologija spravila lesa slonela na uporabi lažjih trak- torjev {Fe 35, in podobnih), sedaj pa v pretežni meri prevladujejo težji traktorji (n. pr. IMT 558 in podobni) vključno z zgibniki. Tehnologija dela je sodobna {načrtovanje usmerjenega podiranja). število goseničarjev je že vrsto let nazaj konstantno, uporabljajo pa jih predvsem v težjih alpskih terenih. Podobno je tudi z zgibniki. Pri površnem sklepanju bi lahko zaključili, da je število teh traktorjev že optimalno, vendar ni. Težki uvozni pogoji znatno omejujejo nakup teh trak- torjev, ki bi jih brez dvoma potrebovali še nekaj desetin. Motorni villi oz. žični žerjavi Ta vrsta mehanizacije in spravilo z njo se je v 10. letih močno zmanjšala. če smo takrat spravili s temi napravami še okoli 200.000 m3 lesa ali skoraj 17 °/o lesa v družbeni proizvodnji, se je ta količina v l. 1978 zmanjšala na vsega 51.000 m3 ali 4 °/o. Ko ugotavljamo in analiziramo problematiko spravilne mehanizacije v luči varnega dela, pridemo do zaključka, da so se z zmanjšanjem števila motornih 287 vitlov in žičnih žerjavov zelo zmanjšale nesreče in poškodbe in s tem vsi problemi okoli zaščite in varnosti delavcev, ki delajo s temi napravami. Nasprotna pa je ugotovitev za spravilo lesa s traktorji. Večje število traktorjev, večje število traktoristov, večji problemi. Problemi pa niso večji samo zaradi teh dejstev, tem- več tudi zaradi sodobnejše tehnologije dela (poldebelni in debelni način), uporabe traktorjev na težjih, strmejših terenih, s pomanjkljivo tehnično in varnostno opremo (uporaba verig, varnostnih kabin, nimamo radijsko vodenih vitlov, ne- primerni sedeži za traktorista, i. pd.), pomanjkljive priprave traktorskih vlak, pa tudi dostikrat zaradi dotrajane traktorske opreme. Vsi ti problemi so razumljivo še pogostejši v zasebni gozdni proizvodnji, zaradi tega je v zadnjih obdobjih vse več težkih nesreč s smrtnim izidom, niso pa redki tudi v družbeni gozdni pro- izvodnji. čeprav je tudi, v pogledu varnega in zdravju neškodljivega dela s traktorji narejen precejšen napredek, nas čaka še mnogo dela, da bi dosegli tiste stopnje varnega, zdravega in učinkovitega traktorskega spravila lesa, s katerimi bomo lahko zadovoljni. Med objektivne težave sodijo predvsem omejene možnosti nabave in unifikacije sodobnih priključkov in opreme. Vsekakor je skrb za pridobitev sodobnih delovnih sredstev primernejša in boljša rešitev, kot pa trud in neskončno prepričevanje odgovornih ljudi za uveljavljanje beneficirane delovne dobe traktoristov. V ročno spravilo in spravilo z živino se na tem mestu ne bom spuščal, saj je tega vsako leto manj, problemi varstva pri delu pa so znani že dolgo, pa čeprav jih tudi ne bi smeli zanemarjati. 3. Prevozi lesa 1968 1978 Vrsta vozil Indeks ton/km ton/km štev. v 000 Kamioni (družbeni) 199 17.000 22.953 298 33.800 45.625 199 Kamioni (najeti) 60 7.600 6.095 42 4.500 3.826 63 Skupaj 259 24.600 27.385 340 38.300 49.451 180 Polprikolice 44 146 Kamion. prikolce 33 2.044 25 1.691 83 Trakt. polprikolice 614 35 1.094 178 Trakt. prikolice Skupaj 77 2.924 214 2.815 96 Vse skupaj 24.600 30.309 38.300 52.266 172 Prevozi gozdnih sortimentov iz gozdov do porabnikov so v celoti mehanizirani. Vzporedno s tem, ko se povečuje letni posek, se povečuje tudi število kamionov oz. GTK. Imamo vse več težjih vozil, saj se je poprečna nosilnost dvignila od 6,0 t po kamionu na 8,7 t. Zelo se je povečalo število GTK na račun solo kamionov. Pred 10. leti je prišla 1 polprikolica na 4,5 kamiona, sedaj pa pride polprikolica že na vsak kamion. To pa je tudi razumljivo, če smo ugotovili, da se v gozdarstvu uveljavljajo močnejši oz. težji kamioni, ki so bolj el ..Q o o o o o c: ~ "'O c ~ :a .r:::. Q) eti Q) eti Q) '(ij' a.. a.. '§. '(ij' 0.. >ERGONOMSKI PROBLEMI PRI SPRAVILU LESA~~ Vzporedno z uvajanjem mehanizacije v gozdno proizvodnjo in oblikovanjem tehno- logije dela se je pojavila oz. v veliko večji meri kot poprej, postala aktualna potreba po prilagoditvi dela človeku-delavcu. V prvem obdobju je bilo prizadevanje ome- jeno le na ožje področje varstva pri delu, v zadnjih letih pa se tudi pri nas intenzivno razvija interdisciplinarna veda ergonomija, ki se v okviru organizacije dela ukvarja prav s prilagoditvijo dela človeku. Gozdnotehniška enota VTOZD za goz- darstvo BF je v okviru raziskovalnega pro- grama IGLG v preteklih letih opravila ob- sežne znanstvene raziskave o ergonomsl•ih problemih pri spravilu lesa s traktorji in žičnimi žerjavi. Rezultati teh raziskav so bili predstavljeni na dvodnevnem seminarju 21. in 22. aprila v Glažuti na Kočevskem, ki ga je ta enota organizirala skupaj s Splošnim združenjem gozdarstva Slovenije. Seminar je bil v prvi vrsti namenjen odgo- vornim gozdarskim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z načrtovanjem tehnologije dela in z varstvom pri delu v gozdnogospodar- skih delovnih organizacijah. Poleg posredo- vanja novih spoznanj je bila želja organi- zatorja popularizirati to relativno novo znan- stveno področje in nakazati možnosti za njegovo aplikacijo v praksi. Seminar je obsegal terenske oglede s praktičnim delom vseh udeležencev in vrsto referatov o obremenitvah delavca pri spra- vilu lesa. V prvem, terenskem delu, je bilo prikazano merjenje ropota pri spravilu lesa s traktorjem IMT 558 in merjenje vibracij na traktorskem sedežu. Udeleženci so spo- znali tudi metodo ergonomske presoje goz- darskih strojev tako, da so po ergonom- skih vprašalnih pqlah ocenjevali dva tipa traktorjev, IMT 558 in Timberjack, in primer- jali rezultate z rezultati predhodnih raziskav. v ukabinetnem(( delu so bili naslednji referati: Ciril Remic, dipl. ing.: Gozdna mehanizacija in varstvo pri delu Dr. Marjan Lipoglavšek: Opis metod ergonomskih meritev Pavel Kumer, dipl. ing.: Socialne razmere in poškodbe traktoristov v gozdu Mag. dr. Mario Kocijančič: Bolezni traktoristov v gospodarstvu Dr. Marjan Lipoglavšek: Obremenitev delavcev pri spravilu lesa z ropotom Boštjan Košir, dipl. ing.: Obremenitev traktoristov z vibracijami Dr. Marjan Lipoglavšek: Ergonomske značilnosti traktorjev Mag. Tone Gregorič: Možnosti izvajanja ergonomskih zahtev v praksi Tematika seminarja je aktualna in postaja nujen sestavni del znanja vsakega gozdar- skega strokovnjaka, ki se na katerikoli, ravni ukvarja z mehanizacijo, tehnologijo in organizacijo pridobivanja lesa ali z varstvom pri delu. Zato je škoda, da je možno tal<- šen delovni seminar izpeljati le ob omeje- nem številu udeležencev. Medtem, ko bomo naštete referate obja- vili v Gozdarskem vestniku pa na tem mestu ponovimo le nekaj misli in predlogov, ki so jih prispevali razpravljalci na tem seminarju. Možnosti za humanizacijo dela pri spra- viru lesa so v nekaterih tehniških izboljša- vah in spremembah strojev ter v ukrepih organizacijske narave. Tehniške izboljšave bi bile potrebne zlasti pri kabini, vitlu in sedežu. Pri tem moramo računati z možnostjo, da bi ergonomsl