Marija Makarovič UDK 398.34:301.162.1 (497.12) Medsebojna pomoč na vasi na Slovenskem (Na primeru Predgrađa v Poijanski dolini ob Kolpi) Tudi pričujoči članek sodi v vrsto nadaljevaljnih prispevkov o vzajemni, medseboj- ni pomoči na vasi na Slovenskem, napisanih na podlagi individualnih raziskovanj, ki so bila doslej že opravljena v prekmurski Nedelici, Ljutomersko-Jeruzalemskih goricah in Orehovcu pri Kostanjevici na Krki v letih 1972 -1974. ^ Z i-aziskovanjem medsebojne pomoči v Predgrađu sem prav tako želela ugotoviti spreminjajoče oblike in pomen navedene institucije nekako od konca 19. stoletja do danes ter vzroke, ki so v obravnavanem obdobju pogajali medsebojno pomoč na vasi. Opredelitev predmeta: Medsebojna pomoč pomeni na eni strani tisto pomoč med ljudmi določene skupnosti, pri kateri sodelujoči ali skupina sodelujočih ni zain- teresirana za neposredni proizvod dela. Vsekakor pa računa na skorajšnje povračilo o d v r a č e k (vračanje) enakega dela, povrnitve izposojene živine, orodja Itn. Na drugi strani pa pomeni one medsebojne, prav tako recipročne odnose, v katere vstopajo posamezniki, računajoč na medsebojne usluge različnega značaja. To so bolj ali manj enakovredni odnosi na podlagi menjave dela, kjer se usluge s proizva- jalnimi sredstvi in materialnimi dobrinami odplačujejo, odslužujejo z de- lom. Mimo medsebojnih, pretežno delovnih odnosov pa vključuje medsebojna pomoč tudi tiste, največkrat nedelovnega značaja, ki jih vzdržujejo posamezniki ali sku- pine ljudi, računajoč na enako povračilo v bodočnosti, ko ga bodo potrebovali, npr. ob nepričakovanih nesrečah, boleznih itn. In končno razne oblike pomoči, ki jo prav tako posamezniki ali pa vaška skupnost izkazuje v zvezi z običajskim življe- njem ljudi. Delovna metoda: Za razloček od prejšnjih raziskovanj v Nedelici in Jeruzalemskih goricah, kjer sem v povprečju zajela z anketnim intervjujem nekaj nad polovico od vseh navzočih reprezentančnih gospodinjstev, sem v Predgrađu anketirala vsa go- spodinjstva v vasi. Za te vrste nedvomno zamudnejšo delovno metodo sem se odločila zavoljo tega, ker sem mnenja, da mi le tako zastavljeno delo lahko poda popolnejšo in predvsem resničnejšo podobo o stanju današnje medsebojne pomoči na vasi. Po drugi strani pasem lahko edinole v stiku z vsemi gospodinjstvi v vasi (tudi na tem mestu naj pripomnim, da ankete nisem izvajala togo, rutinsko), ko sem prav iz človeških pomenkov, ki sem jih vsaj deloma usmerjala v razisko- valnem cilju, spoznavala resnične potrebe za vzpostavljanje in ohranjevanje razno- vrstnih odnosov medsebojne pomoči. Kot v poprejšnjih raziskovanjih pa sem tudi tukaj še v večji meri združevala metodo lastnega opazovanja s samostojno delovno udeležbo pri družinah, s katerimi sem navezala stike. Za razloček od raziskovanj v severovzhodni Sloveniji, pa sem tesne- je sodelovala tudi s tistimi gospodinjstvi, ki se po splošnem mnenju ljudi v vasi ne vključujejo v odnose medsebojne pomoči, "se krajajo", se držijo ob strani. ^ Članek je povzetek obširnejših razprav, katerih raziskovanje je sofinancirala Raziskoval- na skupnost Slovenije, tako Vzajemna pomoč na vasi na Slovenskem I (Nedelica, Ljutomer- sko-jeruzalemske gorice), 1973 in Vzajemna pomoč na vasi na Slovenskem (Predgrad, Ore- hovec),1974. 36 Marija Makarovie Samo ob le-tako zastavljenem prijemu sem lahko ugotavljala dejansko stanje, na- predek, zaostajanje, spreminjanje in opuščanje odnosov medsebojne pomoči, ki predstavljajo tudi v obravnavanem naselju kompleks pojavov, ki bi jih bilo sicer ne- mogoče zajeti v celoti.2 Splošni podatki o Predgrađu Predgrad, največja vas v Poljanski dolini ob Kolpi, šteje — podatek velja za leto 1974 — 189 prebivalcev in ima 78 hišnih številk, od tega je naseljenih le 60 hiš, v katerih je 64 gospodinjstev. 3 Hiše so pretežno razporejene ob cesti, ki povezuje Predgrad proti severu prek Brezovice z 28 km oddaljenim Kočevjem, proti jugu pa mimo Starega trga z Vinico. Ljudje se večinoma ukvarjajo s poljedelstvom, glavna pridelka sta krompir in koru- za, nadalje z mlečno in mesno živinorejo ter z vinogradništvom. V 19. pa tudi še v prvih desetletjih 20. stoletja so se Predgrajci ukvarjali s krošnjar- stvom. Od druge tretjine 19. stoletja opažamo številnejše izseljevanje v Ameriko, ki je ponehalo med vojnama. V zadnjih letih so se začasno zaposlili v tujini le malo- številni vaščani, v precejšnji meri pa se za stalno zaposlujejo in odseljujejo v Ljub- ljano, Novo mesto in Črnomelj ter v Kočevje in Stari trg, odkoder pa se večinoma vsakodnevno vračajo domov. Število agrarnega prebivalstva se tudi v Predgrađu neprenehoma zmanjšuje. Po statističnih podatkih ^za leto 1971 je bilo od skupnega števila 202 prebivalcev aktivnih 110, s kmetijstvom pase jih je ukvarjalo 76. Leta 1971 je štel Predgrad 63 gospodinjstev, katerim je po velikosti zemljišča pri- padala naslednja posest: brez zemlje 6 gospodinjstev, do 0,10 ha1 gospodinjstvo, od 0,11 do 0,5 ha prav tako 1 in od 0,51 do 1,00 ha štiri. Nadalje je premoglo 5 go- spodinjstev od 1,01 do 2,00 ha zemljiške posesti, 4 od 2,01 do 3,00 ha, 3,01 do 4,00 ha tri gospodinjstva, 4,01 do 5,00 ha eno, 5,01 do 6,00 ha štiri, 6,01 do 8 ha pet, 8,01 do 10 ha devet, 10,01 do 15,00 ha 12 in 15,01 ter več ha osem gospodinj- stev. Tako se je v letu 1971 ukvarjalo samo s kmetijstvom 19 gospodinjstev, 29 gospo- dinjstev je bilo polagrarnih, preostalih 15 pa neagrarnih. Ker statističnih podatkov za leto 1974 še nimamo, naj samo navedem na podlagi lastnih ugotovitev, da se v zadnjih treh letih položaj ni bistveno spremenil. Zmanj- šalo se je le število aktivnih vaščanov in povečalo število zaposlenih na račun kme- tovalcev v povprečju za 6 ljudi. Po podatkih za leto 1974 sta bila v vasi dva traktorja, enajst kosilnic in dve žetveni napravi, nadalje štirje pari konj, šest volov in dvanajst konj. 2 Primerjaj: dr. Matija Golob, Kooperativni odnosi na vasi v preteklosti In danes, Ljubljana 1967, str. 62. Tudi na tem mestu naj navedem, da so mi bila dela dr. Matije Goloba (Koope- rativni odnosi na vasi v preteklosti in danes. I, II, III, Ljubljana 1967,1968,1969) in njegovi nasveti v veliko pomoč. Za tehtne pripombe ob samem delu pa velja zahvala recenzentu prof. dr. Niku Kuretu. Na Matičnem uradu v Predgrađu vodijo sicer 64 gospodinjstev, ker pa sem ugotovila, da je v bistvu 60 gospodinjstev, ker ostarela mati ali oče živijo z otroki v dejanskem skupnem gospodinjstvu, sem jih zato v anketi upoštevala skupaj. 4 Popis stanovništva i stanova 1971 godine, Beograd 1972. Medsebojna pomoč na vasi 37 Odnosi medsebojne pomoči Najrazličnejši odnosi medsebojne pomoči v Predgrađu pokažejo približno od kon- ca 19. stoletja pa do danes, naslednjo podobo: ^ I. IMedsebojna pomoč — pretežno delovnega značaja — ki si Jo izkazujejo posa- mezna gospodinjstva 1. na podlagi takojšnje vrnitve, vračanja istega ali podobnega dela. V precej večji meri kot dandanes so si Predgrajci nekako do druge, še bolj pa pred prvo svetovno vojne pomagali pri različnih sezonskih delih, ki so povezana z rednim obratovanjem kmečkih gospodarstev čez leto. Predvsem velja to za spo- mladanska dela v vinogradih, kopanje, gnojenje, postavljanje kolja in vezanje. Na- dalje so si splošneje vračali sajenje krompirja in koruze. Medsebojno so si poma- gali tudi pri poznih pomladanskih in poletnih delih, kot so okopavanje koruze in drugih okopavin, pri pletvi (premožnejši so najemali osobenice), košnji, žetvi in mlatvi. Prenašanje sena s košenic v dolino pa je še v začetku tridesetih let sodilo med najtežavnejše poletno žensko opravilo. V septembru in oktobru je sledilo skupno izkopavanje krompirja, luščenje fižola in trganje grozdja. Se v dvajsetih letih pa je bilo najznamenitejše in sicer le žensko skupno-opravilo žetev stelje nekaj dni po mali maši (8. september). Po letu 1930, ko so splošneje začeli kositi steljo s koso, je žetev stelje prenehala. Približno v istem obdobju je zamrlo pridelovanje lanu in konoplje ter z njima povezana skupna teritev obeh kulturnih rastlin. V poznem jesenskem in zimskem času so ženske mlatile ajdo druga drugi. Skupaj so lickali koruzo. Nekako do druge svetovne vojne pa so si moški pomagali preva- žati drva iz gozda in voziti krmo s sankami s košenic. Skupno opravilo je bilo tudi čehanje perja in ribanje zelja in repe. Do napeljave vodovoda (v delu vasi okoli 1930. leta, v ostali vasi pa šele leta 1955) so si ženske tudi pomagale pri nošenju vode, zlasti za pranje kislega zelja in repe. Dandanes so si prenehali pomagati pri številnih navedenih delih. Splošneje si pomagajo le še pri delih v vinogradu, zlasti ob kopanju, prašenju in vezanju trtja, pri mlatvi, okopavanju in lickanju koruze. 2. na podlagi skorajšnje povrnitve izposojene živine, orodja ipd. Že pred drugo svetovno vojno so si posamezniki izposojali vprežno živino. Tako sta si lastnika po enega vola ali konja medsebojno "priprezaia" živali za prevažanje težjih bremen. V primerjavi s preteklostjo pa se je prav v zadnjih letih te vrste med- sebojna pomoč močno povečala. Tako premorejo le 4 vaščani po par konj, vsi drugi, 18 po številu, pa redijo po enega vola (6) ali konja (12), ker je vzdrževanje dveh vprežnih živali nerentabilno in predrago. Zato si 18 lastnikov po potrebi skozi vse leto pri preža še po eno žival. Drugi 4 lastniki po enega para konj, ki sicer veči- noma vozijo le za plačilo, pa si priprezajo "četveri, fošpera" edinole pri vožnji hlo- dov iz gozda in potegovanju težko naloženih voz. s Shematično razporeditev medsebojnih odnosov deloma povzemam po delu Zawistowlcz- Adamska, K., Zywe tradycje na wsl, Lodz 1948. 38 Marija Mal^rovi« Mimo tega pa se je v zadnjih letih povečalo posojanje vprežne živine tudi zavoljo tega, ker so marsikje konji pri zmanjšanem obsegu obdelovalne površine ali stroj- nem obdelovanju premalo zaposleni In bi se jih zavoljo prevelikega počitka lotila "praznična" bolezen. V vsem obravnavanem času pa si posamezni vaščani izposojajo razno poljedel- sko orodje, predvsem motike za kopanje v vinogradu. Izposojanje raznih gospo- dinjskih potrebščin, olja, soli in vžigalic pa je bilo v Predgrađu v primerjavi z drugi- mi kraji v Poljanski dolini, razmeroma skromno v navadi, saj je bilo v naselju pred prvo svetovno vojno kar 5 trgovin z mešanim blagom in pred drugo še 2 trgovini. Še pred drugo vojno pa so si vaščani, če jim je pred novim žitom zmanjkalo moke, izposojali po mernik pšenice, da jim ni bilo treba predčasno "izžinjati" žita. Pred prvo vojno so si neveste izposojale naglavni okras "šapol", po prvi vojni, ko so šapole začele opuščati, pa so si revnejše izposojale pri premožnejših pajčolane, "šlajerje", za poroko, kar so navadno odslužile z enodnevnim delom. Medtem ko je izposojanje oblek že nekaj let po prvi vojni prenehalo, pa si tudi dan- danes posamezne ženske posojajo črne obleke in dodatke za žalovanje, zlasti pa za pogreb, če si tega niso utegnile preje pripraviti. 3. na podlagi kasnejše povrnitve Tovrstno medsebojno pomoč so si splošneje izkazovali vaščani do druge svetovne vojne pri gradnji hiš in gospodarskih poslopij, kjer so pomagali pri izkopavanju temeljev in pri prevažanju lesa. Navadno se je zbralo do deset vaščanov na vna- prejšnjo prošnjo zidajočega in pripeljalo potrebni les in drugi gradbeni material v enem dnevu. V letih po vojni, ko narašča število opuščenih hiš, so domačini zaposleni predvsem z obnavljanjem že stoječih poslopij, kjer pa si le še posamezniki pomagajo pri manjših delih. Večina anketiranih domačinov pa je zatrdila, da bi tudi še dandanes priskočili na pomoč z delom in s prevozi vaščanu, ki bi na novo gradil hišo ali go- spodarsko stavbo. 4. na podlagi menjave dela, kjer vaščani odslužijo takoj ali pozneje lastnikom živa- li, posevkov in delomatudi že strojev njihove usluge z raznimi drugimi deli. Nedvomno je tovrstna medsebojna pomoč dobila v zadnjih letih precejšen pomen, saj je v primerjavi s preteklostjo dandanes veliko pogostnejša oblika medseboj- nega sodelovanja kot razne oblike vračanja. Tako lastniki volov, največkrat pa konj vzpostavljajo odsluževalske odnose z nelastniki vprežnih živali s tem, da jim čez vse leto opravljajo najrazličnejše prevoze poljščin, gnoja in drv. Prav tako je v zadnjih letih precej v navadi odsluževanje posevkov, predvsem dete- lje, ki jo lastnik sam poseje, uživalec pa pokosi in pospravi. Te vrste odnose vzpo- stavljajo pretežno osamela in ostarela gospodinjstva, ki so prenehala gojenje ži- vine in si z oddajanjem krme pridobijo ustrezno delovno silo. Najrazličnejša dela s stroji v Predgrađu zaenkrat še zaračunavajo. Posamezni lastniki strojev, predvsem kosilnic in žetvenih naprav pa tudi že deloma ali pa v ce- loti kosijo in žanjejo vaščanom za odslužek, zlasti če so med opravljanjem usluge opustili kako nujnejše lastno delo. Medsebojna ponraC na vasi 39 Navedene oblike vprežnih in strojnih uslug kot posevke pa odslužujejo Predgrajci z raznimi poljskimi deli, med katerimi je najpogosteje okopavanje krompirja in koru- ze ter spravljanje krme. 5. na podlagi menjave proizvajalnega sredstva za delo, kjer vaščani odslužujejo predvsem najeto zemljo, živali in druge materialne dobrine z raznimi deli. Zavoljo pomanjkanja delovne sile je predvsem pri osamelih in ostarelih gospodinj- stvih vedno bolj v navadi dajanje zemlje v najem, ki jo najemajo srednji in mali kmetje. V letu raziskave je odsluževalo zemljo z najrazličnejšimi poljskimi deli in prevozili gospodinjstev v vasi. Odsluževanje plodne zemlje pa je bilo vsaj pri delu revnejšega prebivalstvav Pred- građu močno v navadi v obravnavanem obdobju vse do agrarne reforme 1938. leta. Do tedaj je namreč vaški proletariat, "osibeniki" (bajtarji), ki so največkrat na za- četku imeli le skromno bajto, najemali pri srednjih kmetih po manjši kos zemlje, ki so jo posadili s krompirjem in koruzo. Zemljo so odsluževali s poljskimi deli, kot so okopavanje in pletev. Posojanje vprežne živine, predvsem konjev, je prav tako v navadi, saj si tako vsaj pet gospodinjstev odslužuje drug drugemu. Do končne napeljave vodovoda v letu 1955, ko so premogli "štirne" samo posa- mezni vaščani, so ljudje hodili po vodo k najbližjemu sosedu in jo prav tako na razne načine odsluževali. Ker so vodo jemale le gospodinje, so jo marsikdaj odvra- čale s čuvanjem otrok, šivanjem ipd. il. Pomoč, ki jo posameznik, skupina ali skupnost izkazuje enemu ali več vašča- nom z delom in raznimi darovi 1. ob nepričakovanih nesrečah (ogenj, bolezen, smrt) Ko je julija 1903. leta pogorela večina hiš in gospodarskih poslopij v Predgrađu, so si vaščani drug drugemu pomagali pri zidavi. Prav tako pa so tudi posamezniku, če mu je pred tem časom ali pa kasneje zgorela hiša, sosedje in po potrebi vsi vaščani prostovoljno priskočili na pomoč bodisi z delom ali pa z darovanjem lesa, ki je bilo še poset)ej v navadi, če se je komu podrlo ostrešje. Navadno je prišel sam lastnik poprosit, ker je vedel, kakšno količino lesa potrebuje. Živež za pogorelce — tudi iz sosednjih vasi — pa še zdaj pobirazvozom po vasi predsednik gasilskega društva, če je potreba. Še v letu raziskovanja smo se lahko prepričali, dajev vasi še vedno zelo živa tako- imenovana pomoč "z dobre volje, za bohlonej" (ki je v doslej obravnavanih naseljih zamrla že pred zadnjo vojno), kjer je najmanj deset vaščank posadilo koruzo, če- šenj, čebulo in oplelo korenje in peso vaščanu, ki mu je spomladi nenadoma umrla žena. Ljudje pa so našteli tudi za prejšnja leta vrsto gospodinjstev, ki so jim sosede, so- rodnice in druge vaščanke priskočile na pomoč ob nepričakovanih nesrečah in bo- leznih s tem, da so mimo poljskih del tudi krmile in molzie živali ter skuhale in po- čistile po hiši. Tovrstna pomoč, ko so si ljudje "voščili drug drugemu, pomagali za bohlonej", pa je bila, kot zatrjujejo ljudje, pred drugo svetovno vojno še bolj živa in splošna. 40 Marija Makarović 2. ostarelim in bolehnim vaščanom Za zadnja leta nismo ugotovili pogostnejše delovne ali pa denarne pomoči ostare- lim in bolehnim vaščanom, saj so le-ti ob anie- nih podatkov. Nekakšno kontrolo so izvajali le starejši ljudje, predvsem tete, ki so opozarjale svoje domače, s tem pa tudi sodelujoče, da "naj delajo po redi, ne koli- ko, ampak kako." V primeru, da je na primer pri pospravljanju krme kdo le preveč površno grabil, je prav tako kdo od starejših zakričal: "Kako grabiš, bo še za ene kozo ostalo." Za zadnja leta zatrjujejo ljudje, da sodelavcev tudi opozarjati ne upajo, ker se bo- jijo, da bi potem drugič sodelovanje odpovedali, da bi jim zamerili. Nagibi za vzpostavljanje in oliranjevanje medsebojne pomoči V obravnavanem obdobju ugotovimo vrsto bolj ali manj poglavitniti nagitrav, ki so delujejo pri vzpostavljanju in ohranjevanju medsebojne pomoči. V obravnavanem obdobju ugotovimo vrsto bolj ali manj poglavitnih nagibov, ki so delujejo pri vzpostavljanju in ohranjevanju medsebojne pomoči. Pred nadaljnjim preglednim obravnavanjem raznovrstnih nagibov pa je potrebno tudi za Predgrac Medsebojna pomoć na vasi 49 poudariti, da institucije medsebojne pomoči na porajajo in vzdržujejo pri živijenju aitruistični nagibi, ampai< vsal^danja, večidei gospodarsloj in si največkrat le ob večjih delih, ki terjajo več ljudi (npr. ob mlatvi), pomagajo še z drugimi vaščani iz drugih delov vasi. Medsebojna pomoč običajskega značaja, nadalje pomoč ob nepričakovanih nesre- čah pa zajema vso vas, če je potreba. Poglavitne skupnosti, v okviru katerih se odvija v Predgrađu raznovrstna medse- bojna pomoč, so skupnost sosedov in sorodnikov ter občasnejša vaška skupnost in skupnost povabljenih. Skupnost sosedov Skupnost sosedov, ki se tudi v Predgrađu "drži hiše", je tudi še danes najpogost- nejša sodelovalna enota, ki združuje posamezna gospodinjstva v medsebojnih od- nosih. Kolikor je sosed sorodnik, velja prav tako kot sosed. Sosed je v Predgrađu tisti, ki je v bližini, ki "se vidi". Takšnih sosedov se v gručasti razporeditvi nabere povprečno šest. Praviloma pa jih je pri večjem številu sosedov v tesnejši gospo- darski in duhovni povezavi le po dvoje. Velik pomen, ki ga pripisujejo sosedu, najbolj zgovorno odslikujejo naslednji, po- gostokrat izrečeni pregovori: "Dober sosed je boljši kot sorodniki; Ta bližnji sosed je boljši kot vsa žlahta; Dober sosed je več vreden kot oče in mati; Dotier sosed je več vreden kot tri žlahte." To vaščani utemeljujejo z naslednjimi odnosi medse- tx)jne pomoči: "K sosedu se najprej zatečeš, če zboli otrok, če je nesreča pri živini, če je krava na porodu^ če je treba na hitro kaj privzdigniti ali poriniti, če zmanjka kisa, olja, itn." Končno pa tudi danes sosedje sodelujejo pri večini kmečkih opra- vil, ki smo jih nadrobneje navedli na začetku, če jih še opravljajo skupno. Velikega pomena je bila pred drugo vojno pomoč sosedov predvsem ob rojstvih In je še vedno ob smrti. Do uradno nastavljene babice Mete Štaudoharjeve 1939. leta so si ženske v vasi druga drugi pomagale pri porodih. Mimo vaščanke, ki se je ne- kaj bolj spoznala na porode, so dve do tri sosede še nekaj dni po porodu prinašale vodo, prale, čistile in krmile prašiče. Danes pa tudi Predgrajke rodijo v porodniš- nici. Ob smrti sosedje, če je moški, moški, če je ženska, pa ženske, mrliča umijejo in preoblečejo. Kolikor niso že prej prihiteli k umirajočemu, opravijo navedena dela sami od sebe, ne da bi jih sosedje prišli prosit. Prav tako sosedje običajno obvesti- jo o smrti matičarko, grobarja in župnika, pospravijo po hiši in pripravijo pare. Pred drugo vojno, ko še niso imeli grobarja, so sosedje izkopali tudi jamo. Približno do 1960. leta so prvi sosedje umrlega tudi nosili. Danes ga peljejo z vo- zom na prošnjo domačih tisti, ki imajo konje. Prevozniki denarja ne jemljejo za plačilo, tudi če jim ga domači ponujajo. Prav tako še zdaj soseda bodisi doma ali pa pri drugi sosedi, če nima ustreznega prostora, skuha obed za "karmino", po- grebščino, ki je takoj po pogrebu nadomu umrlega, kamor so povabljeni pogrebci. V zadnjem času pa jih pogosteje povabijo v gostilno v Starem trgu, prav tako takoj po pogrebu. ^ Medsebojna pomoč na vasi 57 Pomoč odseljene hčerke staršem Še vedno pa je pomembna posvetovalna vloga sosedov, ko se priložnostno čez te- den ali pa ob nedeljah pogovorijo o bodočem delu. Zlasti v jesenskem in zimskem ¦času, ko je več časa za kuhanje, se sosede mimogrede pomenijo, kaj bodo sku- hale. Tako moški kot ženske pa se s sosedi, s katerimi so v tesnejših stikih, po- svetujejo o nakupu raznih strojev za kmetijstvo in gospodinjstvo, zlasti če sosed že ima enak stroj. 56 Marija Makarovl« Skupnost sorodnikov in botrov Sorodniška mreža, če upoštevamo starše, brate, sestre, strice, tete, bratrance, se- strične ter nečake in nečakinje, je v Predgrađu razmeroma gosta, saj je v navedenih sorodniških odnosih kar 47 družin. In kot nam pokaže anketa, si 26 gospodinjstev, ki so v vasi v sorodu, tudi medsebojno pomaga. Večji del sorodnikov je istočasno vključenih v sodelovalno enoto sosedov, manjši del pa prebiva v drugih delih vasi. Na splošno sodelujejo sorodniki, kolikor so hkrati tudi sosedje, pri istih delih kot sosedje. Bolj oddaljeni sorodniki pridejo pomagat k težjim delom, kot je kopanje v vinogradu ali mlatev, velikokrat pa z njimi sploh ne sodelujejo pri delu, ampak le ob običajskih priložnostih. Tako so imeli v preteklosti (deloma jo imajo tudi še danes) pomembno vlogo krstni in birmanski botri, ki so bili največkrat bližnji sorodniki. Predvsem krstne botre so včasih zelo spoštovali in če so bili s kom v botrinji, je to pomenilo, kot da so v bližnjem sorodstvu. Približno do druge svetovne vojne so obhajale botre in so- rodnice skupaj s porodnico slovesno "kühlenje". Ker so se pojedine, ki je bila na porodničinem domu približno 14 dni po porodu, udeleževale same ženske, so slo- vesnost, kjer se je veliko pilo in pelo, imenovali tudi "babja ohcet". Kihlenje so pri- rejali po pet do šest nedelj, da so se zvrstili botri in sorodniki, ki so prinašali vsakič po hlebec belega kruha, liter masti, 20 jajc in štručko — "pletenko" za vsakega otroka pri hiši. Vsaj premožnejše botre pa so še pred vojno prinesle že nekaj dni po porodu po eno kokoš, jajca, fnaslo in mast. Do zadnje vojne so sorodnike vabili na koline, v navadi je bilo tudi nošenj&kolin sorodnikom. Sorodniki iz sosednjih vasi pa so na vabilo domačih, prav tako do druge vojne, hodili na gostije, med katerimi je bila najpomembnejša na Anževo (27. decembra), ko je vaško žegnanje. Skupaj z drugimi povabljenimi sorodniki tudi še danes prisostvujejo svatbam, posebej če so v domači vasi. Vaška skupnost Za razliko od skupnosti sosedov in sorodnikov, ki vključuje po dvoje ali nekaj več gospodinjstev, so v vaško skupnost vključeni lahko tudi vsi vaščani. Pomoč vaške skupnosti se pokaže ob nepričakovanih nesrečah, predvsem pogo- relcem, ter med letom v zvezi z nekaterimi letnimi in življenjskimi šegami. Tako tudi še danes vsa vas obdaruje v maškare oblečene šolske otroke, ki hodijo po hišah na pustni torek, medtem ko je tepeškanje v zadnjih letih že skorajda izu- mrlo. Srenja je obdarovala nadalje tudi "mladence", ki so hodili pred drugo vojno v ženitovanjskem sprevodu po hišah na Gregorjevo (12. marca), in "polaznike", ki so lazili okrog dan pred božičem (24. decembra). Nabrano (jajca, potico, jabolka) so si razdelili in potem pojedli. Jajca so včasih tudi prodali. Se pred prvo svetovno vojno so hodili predgrajski fantje voščit gospodarjem "imendan". Ko so pred hišo zapeli in na tamburice zaigrali nekaj pesmi, jih je go- spodar povabil v hišo in pogostil. Kot po drugih vaseh pa tudi v Predgrađu hodijo vaščani varovat umrlega. Do zadnje vojne so morala vsa gospodinjstva, po odredbi občine, skrbeti za vaške siromake tako, da so jih po hišah prenočevali in prehranjevali, kadar so pač prišli na vrsto. Medsebojna ponx>č na vasi 59 Povab I jen i V primerjavi z že obravnavanimi sodeiovainimi sl^upnostmi so povabljeni ne- dvomno manj pomembna, predvsem pa kratkotrajnejša zveza ljudi, ki se oblikuje ob posebnih življenjskih priložnostih, kot so svatba, srebrna in zlata poroka, nova maša in tudi že omenjeno vaško žegnanje. Tako povabijo domači tudi še danes na svatbo, ki jo obhajajo doma v večjem ob- segu, mimo sorodnikov, botrov tudi prijatelje in znance, včasih so to dobri so- sedje, vaščani ali vabljenci iz drugih krajev. Povabijo, kot pravijo, "veliko žlahto in veliko prijateljstvo". Dandanes prinašajo povabljeni v dar na dan poroke servise, pritKDr, posteljno opremo. Pred drugo vojno pa so največkrat le pajdaši in pajdašice prinesli mladoporočencema v dar povesma prediva, platno, rjuhe in brisače. V istem času je bilo tudi še v navadi obredno darovanje mladoporočencev, ki so ga naznanili štirje svatje, ko so "k darom zvali" s pesmijo: "Oče, mati pristoplajte, svojo hčerko darovajte ..." Svatje so denar metali v lesen krožnik, ki je stal pred že- ninom in nevesto. Darovanje so opravili na nevestinem domu takoj po polnoči. Z bogato pojedino je združeno tudi obhajanje nove maše, kamor povabijo sorodni- ke, sosede in prijatelje. V navadi je še danes, da prinašajo vaščani v času priprav- ljanja jedi za svatbo jajca, kure, šunke, sladkor itd. Zaključek Medsebojna pomoč, ki v Predgrađu kaže tako v preteklosti kot tudi še danes naj- različnejše oblike delovnih in raznih drugih medsebojnih sodelovanj, je še posebej v zadnjih letih postala ena izmed poglavitnih institucij, ki vzdržuje največkrat že populacijsko oslabljena in ostarela kmečka gospodinjstva pri vsaj za silo rentabil- nem gospodarskem obratovanu. Tudi za Predgrad smo ugotovili, da so najrazličnejši odnosi zlasti delovne pomoči, pa naj temeljijo na vračanju ali odsluževanju, povsem racionalni, stvarni in reci- pročni. Medsebojne pomoči zatorej ne utemeljujejo kakšni altruistični nagibi, ampak čisto določeni, največkrat gospodarski. Ljudje si nenehno pomagajo po na- čelu: "Ti meni, jaz tebi. Ce ne boš ti meni, tudi jaz ne bom tebi." Tudi v primeru takoimenovane usmiljene pomoči, ki je v Predgrađu še dandanes v navadi, lahko trdimo, da vaščani vsaj po večini pomagajo zavoljo tega, ker se še vedno čutijo dolžni za usluge, ki so jih takšna gospodinjstva izkazovala v preteklosti. Na splošno si vaščani tudi v ustreznem moralnem smislu pomagajo med seboj toliko časa, dokler sodelavca lahko vlagata, dajeta enako pomoč. Če katero izmed gospodinjstev te pomoči ne more več vračati ali odsluževati na ustrezni ravni, ga srenja nedvomno prav sebično izloči iz odnosov medsebojne pomoči. Predgrajski vaščani nedvomno tudi še dandanes vzpostavljajo najrazličnejše od- nose medsebojne pomoči predvsem zavoljo tega, da bi zadovoljili lastne potrebe po pridobivanju materialnih dobrin. Veliko bolj kot v preteklosti, ko je bila vaška in z njo povezana družinska populacija v Predgrađu po posameznih gospodinjstvih dokaj številnejša, sili danes predgrajske vaščane k nenehnemu vzpostavljanju 15 Primerjaj ugotovitev dr. Matije Goloba, n. d. I, str. 5. 60 Marija Makarović medsebojnih odnosov in k isl^anju novih oblik medsebojnega sodelovanja čista gospodarska nuja. Posebej velja to za majhna nemehanizirana gospodinjstva. Pa tudi družine z zadostnim številom zadelo sposobnih članov in ustrezno mehaniza- cijo so prisiljene, vsaj pri tistih delih, ki terjajo večje število delavcev, kot jih pre- more gospodinjstvo, vzpostaviti odnose medsebojne pomoči. Mehanizacija kmetijstva in sodobnejši načini kmetovanja predvsem v zadnjih letih vedno bolj prodirajo tudi v Predgrad. Kljub temu pa tudi še danes ostaja vrsta naj- različnejših, z načinom življenja agrarnih in polagrarnih gospodinjstev povezanih del, ki terjajo ročno delo. In ker bi se taka dela preveč zavlekla, se zatekajo ljudje za njihovo pravočasnejše, predvsem pa gospodarneje dokončanje k različnim odno- som medsebojne pomoči. Po drugi strani pa prav nekateri stroji, ki terjajo večje število delavcev (mlatilnica) ali pa razni drugi poljedelski stroji (traktor, kosilnica, žetvena naprava), porajajo v Predgrađu nove oblike sodelovanja, boä'\s\ na podlagi odvračanja ali odsluževanja. V naselju z vedno bolj razrahljanimi tradicionalnimi vezmi pa, končno, medsebojna delovna pomoč in predvsem pomoč, ki si jo Izkazujejo vaščani v zvezi z običajskim življenjem naselja, ne pomeni samo izraza materialne pomoči, marveč tudi izrazi- tejšo družbeno in družabno povezanost ljudi, ki živijo v agrarnem okolju in jih način življenja še vedno sili k raznovrstnim medsebojnim odnosom. Medsebojna pomoč, ki jo porajajo isti delovni interesi, in prostorska omejenost ljudi — naj se odvija v okviru sosedstva, sorodstva ali vaščanstva — pa še naprej vzdržuje tesnej- še komunikativne stike med vaščani. Zusammenfassung Gegenseitige Hilfe Im Dorf In Slowenien (Am Beispiel von Predgrad an der Kolpa im Poljanetal) Mit einer 1974 durchgeführten Untersuchung über gegenseitige Hilfe in Predgrad, wollte die Autorin die sich verändernden Formen und die Bedeutung der betreffendenden Institution von Ende des 19. Jahrhunderts bis heute und die Umstände, die in dem erfassten Zeitab- schnitt die gegenseitige Hilfe im Dorf begünstigten erforschen. Nach einer genaueren Definition und einer aufzählung der mannigfaltigen Formen der Hilfe bei verschiedenen Bauernarbeiten (z.B. beim Dreschen, Maisschälen, usw.) sowie bei einigen anderen Gelegenheiten (bei Feuer, Tod, in verschiedenen Unglücksfällen, usw.) folgen die Ergebnisse der Enquete und die Schlussfolgerungen der Autorin bezüglich der vielfältigen Arten gegenseitiger Hilfe zwischen allen Haushalten des Dorfes. Ferner ist die Regelung und Bewertung der gegenseitigen Beziehungen mit der Evidenz ge- genseitiger Beziehungen übersichtlich beschrieben und die Zahl der Menschen, die bei den verschiedenen Arbeiten helfen und die Dauer der Arbeiten angeführt. In dem Kapitel über die Gründe für Entstehen und Erhaltung, Auflassung und Veränderung der verschiedensten Formen gegenseitiger Hilfe untersucht die Autorin die verschiedensten Beweggründe, unter ihnen demographische Faktoren, Geselligkeitsformen, die Beschäfti- gung der Dorfbewohner, die Mechanisierung der Landwirtschaft und modernere Methoden der Landwirtschaft, Tradition, Konformismus, usw. Nach einer Übersicht der Hauptgruppen der Zusammenarbeit, in deren Rahmen sich die ver- schiedensten Formen gegenseitiger Hilfe zwischen den einzelnen Haushalten entwickeln, schliesst die Autorin ihre Ausführungen wie folgt: Gegenseitige Hilfe, die in Predgrad in der Vergangenheit sowie auch heute die verschie- Medsebojna ponraC na vasi 61 densten Vorzüge der Zusammenarbeit bei der Arbeit und bei verschiedenen anderen Gele- genheiten zeigt, hat sich besonders in den letzten Jahren zu einen der wesentlichsten Faktoren entwickelt, die es den grossteils schon unterbevölkerteten und veralterten Bauernhaushälten ermöglichen gerade noch rentat}el zu wirtschaften. Auch für Predgrad gilt, dass die verschiedensten Beziehungen, besonders der Arbeitshilfe, ob auf Erwiderungs- oder Abarbeitungsbasis, vollkommen rationell, sachlich und wechsel- seitig sind. Gegenseitige Hilfe wird also nicht aus irgendwelchen altruistischen Motiven heraus geleistet, sondern aus ganz bestimmten, meist wirtschaftlichen Erwägungen he- raus. Die Menschen helfen einander laufend nach der Devise "Du mir und ich dir. Wenn du mir nicht hilfst, dann helfe ich dir auch nicht." Auch in Fällen sogenannter barmherziger Hilfe, die in Predgrad zum Beispiel bei plötzlichen Todesfällen noch heute üblich ist (frei- lich nur wenn Not im Haushalt herrscht) stellt die Autorin fest, dass die Dorfbewohner, we- nigstens der grossteil von ihnen, helfen, weil sie das Gefühl haben, dass sie diesen Haus- halten noch immer etwas schulden für Hilfe, die sie in der Vergangenheit erhalten hatten. Im allgemeinen helfen die Dorfbewohner einander, auch moralisch, nur solange beide Sei- ten gleiche Hilfe einsetzen können. Wenn einer der Haushalte nicht mehr In der Lage ist, diese Hilfe auf entsprechendem Niveau zu enwidern oder abzuarbeiten, schliesst siedle Ge- meinde, zweifellos egoistischerweise, von den Erträgen der gegenseitigen Hilfe aus. Dies ist heute besonders bei veralteten und vereinsamten Haushalten zu beobachten, und meistens auch bei Haushalten, wo es nur Frauen gibt. Die verschiedensten Beziehungen der gegenseitigen Hilfe halten die Dorfbewohner von Predgrad zweifellos auch heute noch aufrecht, um ihre eigenen Bedürfnisse nach materiel- len Gütern zu befriedigen. Viel mehr als in der Vergangenheit, als die Dorfpopulation in Predgrad und damit auch die Familienpopulation in den einzelnen Haushalten viel zahl- reicherwar, werden die Dorfbewohner von Predgrad heute zur Einführung immer neuer Be- ziehungen und Formen gegenseitiger Zusammenarbeit aus reiner wirtschaftlicher Not ge- zwungen. Dies gilt besonders für kleine, nich mechanisierte Haushalte. Aber auch Fami- lien mit einer genügenden Zahl arbeitsfähiger Mitglieder und entsprechender Mechanisa- tion sind gezwungen, zumindest bei jenen Arbeiten, bei denen einegrössere Anzahl von Ar- beitern benötigt wird als der einzelne Haushalt aufbringen kann (z.B. beim Dreschen), Be- ziehungen gegenseitiger Hilfe aufzustellen. Die Mechanisierung der Landwirtschaft und moderne Methoden dringen, besonders in den letzten Jahren, auch In Predgrad vor. Trotzdem gibt es aber auch noch heute eine Reihe ver- schiedenster,mit der Lebensform der agrarischen und halbagrarischen Haushalte verbunde- ne Arbeiten, die manuell gemacht werden müssen. Und weil diese Arbeiten sich zu lange ziehen würden, bedienen sich die Dörfler verschiedener Arten gegenseitiger Hilfe, um die Arbeit rechtzeitig und damit wirtschaftlicher vollenden zu können. Andererseits sind es aber gerade einige Maschinen, die eine grössere Zahl von Arbeitern benötigen (Dreschmaschine) oder verschiedene andere landwirtschaftliche Maschinen (Traktor, Mähmaschine), die neue Formen der Zusammenarbeit notwendig machen, entweder auf erwiderungs- oder Abarbei- tungsbasis. In einer Siedlung mit immer schwächer werdenden traditionellen Bindungen stellt schliess- lich gegenseitige Hilfe, und besonders Hilfe, die die Dorfbewohner in Zusammenhang mit den Bräuchen der Siedlung leisten, nicht nur einer Ausdruck materieller Hilfe dar, sondern bedeutet auch eine ausgeprägtere gesellschaftliche und gesellige Zusammengehörigheit der Menschen, die im agrarischen Raum leben und die die Lebens- und Beschäftigungsart noch immer zu verschiedenartigen zwischenmenschlichen Beziehungen zwingt. Gegensei- tige Hilfe, die von gleichen Arbeltsinteressen und der räumlicher Begrenztheit der Men- schen gesprägt ist, ob sie sich nun im Rahmen der Nachbarschaft, der Verwandschaft oder der Dorfgemeinschaft abwickelt, erhält aber weiterhin engere kommunikative Kontakte zwi- schen den Dorfbewohnern.