^ Ptuj, torek, 30. maja 2006
letnik LIX • št. 41 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993
V
Štajerski
0\
Passat.
Najbolj slovenski avto leta.
Dominko d.o.o., Zadiuini tig 8, 2251 Pluj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Sport
Nogomet • V pokal Intertoto Mariborčani Stran 7
Kolesarstvo •
Golčer in Mervar med zmagovalci na Slovaškem
Stran 8
RADIOPTUJ
89,8-98,e»l04,3
Terme PtUj o PfSprsve na 37. fsstivtíl domače zabavne glasbe Si&verilje
rk
b
VokVaru pdipoavna [etosžesa. festOvaa domače aabavBegpaSûaSOoveri^ ki boas. avgpstavPQU^ oooaganBaaaod^ Ss^ meaaspdggavogenoh amsamOlavOZbaaia sanastop peS^e uveigavigenOh Sn dskazanOh giaSbenSh skupOn, paeostaiah pase
Foto: Martin Ozmec
Reportaže	Po naših občinah	Tednikov pogovor	Po naših občinah	Reportaže
Ptuj o Izbirali	Ptuj o Prvi	Boksar Dejan	Vitomarci o	Ptuj o "Graščaku"
najboljše ansamble	bolnišnični otroški	Zavec o Med nebom	Vlada krši veljavno	prisluhnilo 40
za festival	igralni park	in zemljo	zakonodajo	"tlačanov"
Stran 2	Stran 4	Stran 3	Stran 5	Stran 16
Po mestni občini Ptuj o S stavbnimi pravicami do nujnih investicij
Stran 4
Kultura Zagorje o Oba
gorišniška zbora zlata
Stran 6
Ptuj • Predizbor za 37. ptujski festival
Od 19 ansamblov izbranih šest najboljših
Pred 37. festivalom domače zabavne glasbe Slovenije, ki bo v petek, 25. avgusta, je v nedeljo, 28. maja, v Termah Ptuj potekal predizbor, na katerem je strokovna komisija izmed 19 ansamblov za nastop na festivalu izbrala šest najboljših. Javno prireditev je povezovala Natalija Škrlec.
Foto: M. Ozmec
Na čase je zapihal močan veter, tako da je obračalo tudi dežnike ...
Wïin'
Foto: M. Ozmec
Ženskemu svetu v posmeh sta za dobro voljo z odličnim plesom poskrbela mlada veseljaka.
Uvodnik
Hladna majska prha
Zdi se mi, daje vreme ena zadnjih skrivnosti narave, s katero se ljudje srečujemo vsak dan, nam zares kroji življenje, vpliva na osebno počutje, pa je še nismo uspeli zmanipulirati in si je podrediti. Vsaj ne tako, da bi delovalo po naših željah. Pri vremenskih spremembah smo sicer ljudje imeli zraven svoje pogoltne prste in smo dovolili vse, kar je povečevalo profit. Dolgo časa se je razmišljalo kratkoročno, dolgoročne spremembe, ki se tičejo naših otrok ali vnukov, pa nam niso bile mar.
V zadnjih dneh so nepomembne spremembe zakonov, takšne in drugačne tožbe v kmetijstvu, zaključek šolskega leta, afere, med znanci se daleč največ govori o vremenu. Pa ne zato, ker bi se sogovornika radi znebili s tremi prijaznimi stavki o nevtralni temi. Ne, vreme zadnje čase sploh ni nevtralna tema. Je tema, ki iritira inje imajo vsi čez glavo. Vreme se bo te dni gotovo prebilo med prve novice dneva v osrednjih informativnih oddajah, čeprav je običajno tam čisto na repu.
Pomlad se je že dodobra razcvetela, temperature in sonce pa ne. Ob tem času se običajno povsod poročajo, krilca so vedno krajša in dekleta pokažejo ramena. Letos je to vse drugače. Mislim, daje marsikatera nevesta letos drgetala od mraza, namesto od vznemirjenja. Ljudje smo razdražljivi, nerazpoloženi, skratka tečni, ker nas zebe in ker je bila investicija v poletno garderobo letos očitno povsem zgrešena. K temu je treba dodati še nezadovoljne vrtičkarje, ki so jim letos polži požrli že sadike, obsojeni pa so tudi na gnile češnje in jagode, če bo šlo tako naprej, pa bo podoben tudi paradižnik. Adijo vrtičkarske sanje o doma pridelanem dišečem sadu! Nizkih temperatur in dežja niso veseli niti kmetje, saj jim delo zaostaja, strah pa jih je tudi nevzpodbudnih napovedi, da nas menda letos čaka podobo grdo poletje kot lani.
Skratka: to je odurno vreme. Zdaj pa naj, lepo prosim, kak slavist razloži, kako je »odurno« lahko okrasni pridevek
viki klemenčič ivanuša
V pripravah na letošnji festival poleg predstavnikov družbe Radio-Tednik Ptuj tudi letos sodeluje agencija Geržina Video-ton, poleg tega pa še RTV Slovenija - Regionalni TV-center Maribor ter Založba kaset in plošč RTV Slovenija. Po razpisu so organizatorji za nastop neposredno izbrali pet kvalitetno že dokazanih ansamblov: Vandrovci iz Dolenjskih toplic, Pogum iz Škocjana, Dinamika z Destrnika, Strici iz Turnišča ter Rubin iz Novega mesta.
Na javnem predizboru, ki je potekal v amfiteatru ptujskih Term minulo nedeljo, 28. maja, in ga je prijetno povezovala Natalija Škrlec, pa je strokovna žirija v sestavi Ivo Umek, ZKP RTV Slovenija, Zdenka Majerič, RTV-RC Maribor, Franc Lačen, Radio-Tednik Ptuj, in Damjan Kolarič, profesor glasbe, izmed 19 ansamblov, ki so se prijavili iz vseh koncev Slovenije, izbrala šest ansamblov. Nastop na letošnjem festivalu so si tako zagotovili še naslednji ansambli: Juhejiz Slovenj Gradca, Zreška pomlad iz Zreč, Slovenski šopek iz Senovega, Šum iz Maribora, Tapravih 6 iz Raven na Koroškem ter ansambel Zaka' pa ne iz Prebolda.
Na letošnjem 37. festivalu domače zabavne glasbe Slovenije, ki bo v petek, 25. avgusta, s pričetkom ob 19.45 na Ptuju, bo tako v tekmovalnem delu nastopilo skupaj 11 ansamblov, prireditev bosta tudi letos neposredno prenašala Radio Slovenija in Televizija Slovenija, izšla pa bo tudi festivalska zgoščenka, na kateri bo po vsej verjetnosti po ena boljša skladba od vsakega ansambla. Izvedbo skladbe in besedila bosta tudi letos ocenjevali strokovna žirija in komisija za besedilo, ki jo imenuje organizator, svoje bo izbralo tudi občinstvo, organizatorji pa bomo poskrbeli še za kakšno prijetno presenečenje.
Na svidenje v petek, 25. avgusta, na 37. festivalu!
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Svoje delo je vzorno opravila voditeljica Radia Ptuj Natalija Škrlec; na posnetku je v družbi z ansamblom T'pravi muzikantje iz Griž.
Foto: M. Ozmec
V amfiteatru se je kljub nedelji zbralo okoli 500 obiskovalcev od blizu in daleč, ki jih je sredi prireditve namočil dež.
Foto: M. Ozmec
Na predizboru v ptujskih Termah je kvaliteto 19 ansamblov ocenjevala komisija, v kateri so bili tokrat (z leve) Ivo Umek, Franc Lačen, Zdenka Majerič in Damjan Kolarič.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor z Dejanom Zavcem, slovenskim profesionalnim boksarjem
»
Med nebom in zemljo
«
Dejan Zavec je trenutno najbolj vroča športna medijska osebnost v Sloveniji. Po ubranitvi naslova interkontinentalnega prvaka v velterski kategoriji po verziji WBO pretekli torek na Ptuju, ko je v velikem slogu opravil s tekmecem, daje številne intervjuje za televizijske, radijske in časopisne hiše po vsej državi. Ko smo ga poklicali iz naše hiše, je bil odgovor kratek: »Seveda, za Štajerski tednik ali Radio Ptuj vedno.«
Kako gledaš na Haloze sedaj, ko si veliko časa odsoten?
D. Z.: »S 15 leti sem šel v iskanju boljšega izhodišča za življenje v Ptuj, stopil sem na naslednjo stopničko, s katere sem se lahko odrinil naprej. Mesto je bilo takrat tisto, kar me je zanimalo, kjer sem videl neomejene možnosti za nadaljnje življenje. To je bilo nekaj več od enega kolesa, od motorne žage, od ene ulice, kar so mi takrat ponujale Haloze.
Ko se zdaj vračam v Haloze, zaradi pomanjkanja časa sicer premalokrat, se vedno znova spomnim, da je edino resnično zadovoljstvo zdravje, tam pa vedno doživim tudi pošten, human odnos do sočloveka. Tam se še posebej zavedam, da ni nesreča, če nimaš recimo zlate zapestnice ali drage ure, nesreča je, če nisi med ljudmi, prijatelji, ki te imajo radi.«
Ptuj te prav tako fascinira.
D. Z.: »Ritem mojega športnega življenja je zelo visok, veliko časa preživim tudi v velikih mestih. Ko pa pridem na Ptuj, se mi zdi, da se čas dobesedno ustavi, ljudje se mi zdijo vedno enaki. Fascinira me tudi občutek pristnosti, ki ga tukaj doživljam.«
Nasprotje temu pa je tvoja kariera profesionalnega boksarja, polna stresov in hitrosti.
D. Z.: »Vse skupaj je zelo povezano s svetom zabave, seveda tudi s financami in prestižem. Lepo je bivati v najboljših hotelih s petimi zvezdicami, kjer ti v avli obračajo celo liste v časopisu, a mene to po nekaj urah začne motiti. Prav zaradi tega sem vesel vedno, ko se vrnem na Ptuj ali v Gabrnik in se bom
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Ko pridem na Ptuj, se mi zdi, da se čas dobesedno ustavi.«
vedno z veseljem tudi vračal. Tukaj spet postanem prizemljen, spet se najdem.«
Omenil si, da se v svetu profesionalnega boksa obračajo velike vsote denarja. Kakšen je tvoj pogled na denar?
D. Z.: »Sam ne čutim nobenega pomanjkanja, živim pa popolnoma normalno življenje. Trenutno mi ne manjka po materialni plati nič, vendar je vedno tako, da ko imaš tulipan, si zaželiš vrtnico, ko pa imaš vrtnico, želiš še nekaj več. Če se bo dalo, si želim z boksarsko kariero zagotoviti eksistenco za nadaljnje življenje, tudi za tisti del po aktivni karieri. Sem pa z zdajšnjim stanjem zadovoljen, tudi če tako ostane, bo v redu. Ne obremenjujem se s tem, ali vozim mercedesa, BMW-ja ali fička, veliko pomembnejše se mi zdi, da lahko živim s svojo družino odprto življenje, da sem zdrav in podobne stvari.«
Omenil si avtomobile, ki pa so vendarle tvoja strast.
D. Z.: »Res je. Avtomobili so moja šibka točka, predvsem hitrost me pri njih navdušuje. Ampak sam nimam posebnih želja glede tega, da bi se moral voziti z dragim športnim avtomobilom. Na srečo živimo v času, ko si imamo mož-
nost sposoditi avtomobili ali motor, in to mi je dovolj. Res je tudi, da rad menjavam avte, ampak je to na nek način nuja, saj dosti časa preživim v njem in ga v približno enem letu izrabim. Pri odločitvi o novem pa glavne vloge ne igra hitrost, ampak želim, da mi nudi tisto, kar v tistem trenutku potrebujem.«
Presenečenje pred uradnim tehtanjem
Pred dvobojem z Andrejem Jeskinom je Dejan v nedeljo treniral v Mladiki, po končanem treningu pa je stopil še na tehtnico. Le-ta je kazala »samo« dva kilograma več od dovoljene teže, kar se mu ni zdelo veliko, saj je glede na počutje pričakoval več. Da bi odpravil vse dvome, je zvečer stopil še v hotel Mitra, kjer so imeli uradno tehtnico. Ta je pokazala kar 4 kg več od dovoljene teže! »Šel sem domov po trenirko in copate, potem pa se več kot uro potil po ulicah Ptuja. Sploh nisem vedel, da ima Ptuj toliko uličic in skritih kotičkov. Nato sem še enkrat zbudil ljudi v Mitri in se znova stehtal. Tokrat je bilo le dva kg nad dovoljeno težo. Ker drugi dan nisem nič jedel in pil, je bilo na tehtanju potem vse v redu.«
Stalnica tvojega življenja zadnjih 15 let pa je Nataša, s katero v kratkem pričakujeta naraščaj.
D. Z.: »To sva si želela že zelo dolgo, vendar je bilo tako, da sva najprej dala v ospredje njen študij, nato mojo kariero; želela sva zagotoviti temelje, na katerih bo družina lahko stala. Sedaj so ti temelji postavljeni: Nataša je diplomirala, jaz sem se staci-oniral v tem smislu, da nisem odsoten od doma po več mesecev skupaj, kot je bilo to na začetku profesionalne poti. Moram reči, da oba že komaj čakava na rojstvo otroka in si želiva, da bi do septembra čas hitro minil.«
Pred tem pa te čaka še Amerika, ki je še vedno aktualna tema.
D. Z.: »Misel na Ameriko mi vedno dvigne adrenalin. Dogovori potekajo, z ameriškimi menedžerji se redno slišimo preko telefona ali si dopisujemo preko elektronske pošte, v naslednjih 10 do 14 dnevih pa bo vse jasno glede odhoda v Ameriko. Po prvotnih planih bi moral na Florido odpotovati že aprila, ampak sem takrat moral odhod odpovedati zaradi priprav na dvoboj na Ptuju. Američani so bili do sedaj maksimalno prilagodljivi, in če bo tako še naprej, bom po vsej verjetnosti z njimi podpisal pogodbo. Vsekakor pa bo v roku enega meseca dokončno jasno, kako naprej.
Moram pa povedati, da si tudi pri klubu SES, v katerem sem sedaj, še nisem zaprl vrat. Ponudbe imam še iz dveh drugih nemških klubov, presenetila pa me je tudi ponudba uglednega angleškega kluba. Na srečo sem sedaj v položaju, ko mi ni treba hiteti s podpisom pogodbe, kar je povsem druga situacija kot
pred tremi leti, ko sem moral sprejeti vse njihove pogoje, čeprav nekateri niso bili najbolj ugodni.«
Zaradi tvojih uspehov je boks trenutno zelo medijsko izpostavljen. Ti to godi?
D. Z.: »Zadovoljen sem, da mi je uspelo boks vsaj delno prikazati v pozitivni luči, saj v preteklosti ni bilo tako. Vedno sem si želel, da bi se odnos do boksa spremenil, saj je bil največkrat prikazan z negativnim predznakom, spraševali so se tudi o tem, ali je to sploh šport. Moje mnenje je, da je dosti boljše, da mladi boksajo v športnem duhu, po pravilih, kot pa da se pretepajo na ulici.«
Za konec še tvoj nasvet za tiste, ki so šele na začetku športne poti.
D. Z.: »Prvi je ta, da ne smejo pričakovati najprej plačila, nato pa dela. Treba si je izbrati cilj in temu slediti. Uspeti v boksu ni lahko, a ni nemogoče. Po mojem mnenju so možnosti sedaj celo veliko večje kot pred leti.
Iz lastnih doživetij lahko povem, da mi včasih ni bilo lahko, poprijel sem za vsakršno delo. Tudi ko so že vsi mislili, da živim od amaterskega boksa, to ni bilo tako. Ko sem izbiral med npr. pijačo s prijatelji in treningom, sem izbral trening. Nisem želel zanemarjati prijateljev, a trening je bil takrat vseeno na prvem mestu. Uspel sem zaradi velike mere vztrajnosti.«
Z vztrajnostjo si torej dočakal trenutek, ko so vsi gledalci v dvorani Center stali in skandirali tvoje ime. Kako si to doživljal?
D. Z.: »To je novo poglavje, novi list mojega življenja, trenutek, ki ga je težko opisati. Ko sem prihajal na ring, nisem vedel, ali sem na tleh ali v zraku. Podobno je bilo pri himni, ko so vsi začeli peti; spraševal sem se, ali sem na boksu in se mi to res dogaja ali sanjam. Tudi danes se še v popolnosti ne zavedam, kaj se je tam v resnici sploh dogajalo.
Vsak gledalec, ki je bil v dvorani je del zmage, zato se vsem še enkrat zahvaljujem, da so žrtvovali svoj čas in energijo in so bili del tega.«
Jože Mohorič
Na tiskovni konferenci po boksarskem večeru se je zbralo za Ptuj rekordno število novinarjev, na posnetku pa še ni celotne ekipe postaje Eurosport. Predstavniki slednje so bili po začetnih dvomih nad vzdušjem v dvorani navdušeni, boksanje Dejana Zavca pa so ocenili s samimi superlativi.
Dejana je v pubu Evropa čakala torta v obliki ringa in množica glasnih navijačev. Med najbolj razgretimi so bili predstavniki kluba SES, še posebej Dejanov manager Ulf Steinfort (levo), ki se je iskreno veselil uspeha svojega varovanca.
Ptuj • Prvi bolnišnični otroški igralni park v Sloveniji
Z igro na prostem do hitrejšega okrevanja
V ptujski bolnišnici so 26. maja odprli prvi otroški igralni park pri kateri od slovenskih bolnišnic.
Glede na enkratnost dogodka so na Ptuju v petek pričakovali tudi ministra za zdravje
Andreja Bručana, a so nekaj ur pred začetkom otvoritvene slovesnosti iz njegovega kabineta
sporočili, da ga ne bo zaradi prezasedenosti. Tudi nobenega od županov občin na Ptujskem v petek niso pozdravili v ptujski bolnišnici, od politikov pa le svetnika državnega sveta Roberta Čeha, predstojnika radiološkega oddelka, ki naj bi bil tudi bodoči direktor ptujske bolnišnice (čaka še na soglasje vlade). Prišli pa so predstavniki brežiške in murskosoboške bolnišnice, predstavnik MO Ptuj, podžupan mag. Miran Ke-rin, ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž ter donatorji, ki se še kako zavedajo, da so darovali v dobre namene, v korist otrok. Na listo donatorjev so se tokrat vpisali Mercator SVS Ptuj, Nova Ljubljanska banka, Tomaž Plavec, Talum Kidričevo in Zavarovalnica Maribor.
Prvi otroški igralni park v slovenski bolnišnici hospitali-ziranim otrokom ponuja razvedrilo na različnih igralih, na stenah stavb, ki ga obkrožajo s treh strani, pa ga bogati 19 milnih mehurčkov - mozaikov akademskega slikarja Tomaža 58 balonov za 58 let dela otroškega oddelka ptujske bolnišnice Plavca, skupne površine okrog
40 m2. Ustvaril jih je v sodelovanju dveh asistentov.
Ptujski otroški oddelek je regionalni zdravstveni center za zdravljenje otrok in mladine na območju, kjer živi 25 tisoč otrok. Predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice dr. Andrej Levanič je ob odprtju otroškega igralnega parka povedal, da gre za kamenček v mozaiku ustvarjanja prijaznih pogojev za bivanje otrok v Bolnišnici Ptuj. V ptujski bolnišnici se letno zdravi 1500 otrok, omogočajo pa tudi sobivanje staršev. Povprečna doba zdravljenja traja štiri dni.
Izkoriščanje naravnih danosti so v ptujski bolnišnici zapisali v strategijo razvoja, je poudaril Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice. S Termami Ptuj sodelujejo v nadaljnji rehabilitaciji bolnikov, s turističnim
menedžmentom Ptuja v okviru dializnega centra, čim več stika z naravo pa so skušali ohraniti tudi pri projektu otroškega igralnega parka. Med zdravljenjem na otroškem oddelku bodo lahko otroci skupaj s starši in vzgojiteljico preživeli marsikateri lep trenutek. Stik z naravo dokazano prispeva k hitrejšemu zdravljenju.
Tudi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž šteje petkovo odprtje zunanjega igralnega kotička v ptujski bolnišnici za izjemen dogodek. Z bolnišnico tako ali drugače sodelujejo že več kot 30 let. Idejo o ureditvi vrtca na otroškem oddelku ptujske bolnišnice je dal bivši predstojnik Dušan Kolarič, ki je tudi v veliki meri skupaj z Lojzetom Arkom pomagal pri realizaciji ideje. 15 let pa dela na otroškem oddelku ptujske
bolnišnice vzgojiteljica Vrtca Ptuj. Pod vodstvom vzgojiteljice Vanje Žuran so otroci, ki se trenutno zdravijo na otroškem oddelku, izdelali tudi vse okrasje za oddelek in otroški igralni park.
V imenu MO Ptuj je najnovejšo pridobitev v ptujski bolnišnici pozdravil podžupan mag. Miran Kerin. Povedal je, da smo znova priče dogodku, na katerem lahko ponovno pohvalimo ptujsko bolnišnico. Čestital je za idejo, ker je resnično nekaj enkratnega, pohvalil donatorje, ki so prepoznali pomen ideje, in še posebej direktorja Lojzeta Arka, ki je za realizacijo številnih bolnišničnih projektov v korist bolnikov znal mobilizirati veliko število donatorjev. Upa, da bo tudi bodoči direktor tako uspešen pri zbiranju donatorskih sredstev, kot je bil dosedanji.
S prerezom grozda 58 roza in modrih balonov, s po enim za vsako leto obstoja otroškega oddelka, sta ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž in direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko tudi uradno odprla prvi otroški igralni park v bolnišnici v Sloveniji.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • 41. seja mestnega sveta
S podelitvijo stavbnih pravic "hitreje" do nujnih investicij
Tudi ptujski mestni svet je na nekdanji praznik mladosti oddelal redno mesečno sejo najvišje občinske oblasti. V dobrih štirih urah so dnevni red s petnajstimi Minuli vikend so na Destrniku praznovali 8. občinski praznik. Zvrstilo se je več točkami izčrpali. V današnjem zapisu se bomo osredotočili na podelitev stavb-
Destrnik • Občinski praznik
Za vse je bilo poskrbljeno
prireditev, spremljala pa jih je dobra kulinarična ponudba.
nih pravic - pilotski projekt, ki ga podpira tudi država.
Praznovanje se je pričelo z večerjo po slavnostni seji v petek zvečer in nadaljevalo v soboto. V soboto so čez dan potekale razne prireditve in se zaključile pozno v noč.
V nedeljo popoldan pa je po maši ob farnem žegnanju sledilo tradicionalno točenje županovega vina. Nekateri so se zbali, da bi lahko nedeljski tradicionalni dogodek odpadel, saj jih je skrbelo za zdravje župana, zato so mu v soboto naročili zdravniški pregled. Na Destrnik je prihitela direktorica Zdravstvenega doma Ptuj
Metka Petek Uhan, dr. med., spec., in dr. dentalne medicine Matej Hasaj ter zobna asistentka Klavdija Sluga. Po kratkem pregledu so sklenili, da je zdravstveno stanje župana kljub 13-letnemu delu v politiki dobro. Zaradi stresnega življenja, ki ga živi kot poslanec DZ RS in župan občine, so mu napisali predlog za l4-dnevno klimatsko zdravljenja v Termah Urban v Janežovcih. Če bo zdravniška komisija ugodila vlogi omenjenih zdravnikov, bo župan deležen posebnih blatnih kopeli, ki jim v termah
strokovno imenujejo "Pišek". Kopeli so narejene iz domače gline, zaradi katere je bila že proti njemu podana kazenska ovadba. Tako na Destrniku ni več nobenega dvoma: županov imunski sistem je dober, ne morejo ga porušiti niti mrzle jesenske noči, ko bo iz kandela-brov in drugih plakatnih mest nagovarjal Destrničane, da je tudi za novi mandat najboljši kandidat za župana.
Več o občinskem prazniku pa v naslednji številki Štajerskega tednika.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Župan Franc Pukšič med zdravniškim pregledom v soboto na Destrniku
Izbrali so ga zaradi tega, ker omogoča najhitrejšo in najenostavnejšo izgradnjo dotrajanih objektov z namenom, da najdejo zainteresiranega ponudnika (izvajalca) investicijskih del, ki bo zgradil nov sodoben objekt vrtca, izvedel prenovo Mestnega gledališča Ptuj in nadgradil rimsko opekarsko peč, da bi ta spomenik kulturne dediščine videlo čim več ljudi.
Najstarejši montažni vrtec na Ptuju ni le sramota za mesto Ptuj, mimo njega namreč vodi glavna turistična in rekreacijska pot do Term, igrišča za golf, konjeniškega centra, temveč že nevarno ogroža bivanje otrok in vzgojiteljic v njem. Mestno gledališče je potrebno obnoviti zaradi dotrajanosti konstrukcij, zastarelosti odra, gledališkega avditorija in vseh instalacij, mesto pa ob tem želi obnoviti porušeni vhod z nadstreškom, kar bo gledališki stavbi vrnilo prvotni izgled.
Še letos naj bi tako s pomočjo podeljene stavbne pravice zgradili vrtec Zvonček na Bregu. Gre za 152 milijonov vredno investicijo, pri kateri bo 30 odstotkov denarja zagotovila država. MO Ptuj bo zainteresiranemu ponudniku za izgradnjo podelila stavbno pravico za obdobje 15 let na 650 m2 velikem zemljišču. Letno nadomestilo za stavbno pravico na tem zemljišču znaša 275.770 tolarjev, v enkratnem znesku na dan cenitve pa 3 milijone tolarjev. Obnova Mestnega gledališča Ptuj naj bi stala 495
milijonov tolarjev, delež države pri tej obnovi pa naj bi bil 156 milijonov tolarjev. Stavbno pravico na dveh parcelah, skupaj merita manj kot 600 m2, naj bi MO Ptuj podelila za 15 let, letno nadomestilo zanjo znaša 705.127 tolarjev, v enkratnem znesku na dan cenitve pa 8,3 milijona tolarjev. Pri rimski opekarski peči pa se stavbna pravica podeli za 99 let, na dan cenitve znaša nadomestilo za imetnika stavbne pravice 126 tisoč tolarjev ali 10.500 dolarjev na mesec.
Gradnja, ki ni zadolževanje
Stavbno pravico bodo podelili na podlagi metode javnega zbiranja ponudb. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je posebej po-
udaril, da je v razmerah, ko primanjkuje proračunskih sredstev, to edini možni, varni in tudi legalni način, da se izpeljejo potrebne investicije. Gre za novi pristop financiranja investicijskih naložb, za pilotski projekt države, ki na ta način poziva partnerje k investicijskim vlaganjem, vzpostaviti najemni odnos med njimi, nato pa zgrajeni objekt z najemnino odkupiti. Za omenjene tri investicije želi MO Ptuj s podelitvijo stavbne pravice priti do tistih, ki imajo denar. Denarja zunaj proračuna je po besedah ptujskega župana veliko. V bistvu gre za gradnjo z najemom. Lahko si vedno najemnik ali pa z zadnjim obrokom postaneš lastnik. Za MO Ptuj je tak način gradnje ugoden, ker se ta ne šteje za zadolževanje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki so se na 41. seji, ki je bila 25. maja, odločili za podelitev stavbnih pravic pri gradnji treh objektov, za vrtec Zvonček, obnovo Mestnega gledališča in ureditev najdišča rimske opekarske peči (na fotografiji).
Vitomarci • Lovski zapleti
Vlada krsi veljavno zakonodajo
Zapleti med Lovsko družino JurSinci in Lovsko družino Vitomarci se vlečejo že več kot 25 let. Na območju občine Sv. Andraž še vedno lovijo lovci iz Juršincev. Po večletnih prizadevanjih je Lovskemu društvu Vitomarci uspelo pridobiti lovišče na osnovi odloka Vlade RS o loviščih in njihovih mejah. Vlada pa, kljub temu da jo k temu zavezuje Zakon o divjadi in lovstvu, ne razpiše koncesij. Vitomar-ški lovci so prepričani, da vlada krši veljavni zakon.
Državni zbor RS je v začetku leta 2004 sprejel Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list 16/04) in nato na osnovi sprejetega zakona z odlokom ustanovil lovišča (Uradni list 128/04). Na osnovi tretjega odstavka 81. člena omenjenega zakona bi morala Vlada RS najkasneje v treh mesecih po ustanovitvi lovišč podeliti koncesije za traj-nostno gospodarjenje z divjadjo in določiti upravljavca. Kljub temu da zakon velja že več kot eno leto, vlada tega ni storila.
So vzrok cerkvena lovišča?
Starešina Lovske družine Vitomarci Milan Kuri je povedal, da v LD Vitomarci ne morejo v lovišču izvajati nobenih aktivnosti, saj to preprečuje drugi odstavek 81. člena, ki pravi: »Do ustanovitve lovišč iz drugega odstavka prejšnjega člena oziroma do podelitve koncesije nadaljujejo upravljanje v loviščih dosedanji upravljavci.« Milan Kuri pravi, da so veliko vložili v lovišče in pričeli gradnjo lovskega doma, sedaj pa v njihovem lovišču številka 1502 lovijo lovci LD Juršinci, in dodaja: »Vlada ne spoštuje veljavnega Zakona o divjadi in lovstvu. Zastavlja se mi vprašanje pravičnosti in enakosti pred zakonom in nasploh pravne države, na katero se je za-klinjala in nam jo obljubljala sedanja vladajoča koalicija na zadnjih parlamentarnih volitvah. Očitno držijo govorice, da država ne podeli koncesij, ker želi spremeniti zakon in uvesti privatna lovišča tudi za katoliško cerkev.
Veliko vprašanj in pobud smo že naslovili na Vlado RS in njene organe, vendar ne dobimo odgovora. Mislim, da smo izčrpali vsa pravna sredstva in ne preostane nam drugega, kot da o nespoštovanju veljavne
Foto ZS
Starešina LD Vitomarci Milan Kuri
zakonodaje slovenske vlade obvestimo evropske institucije. Zanimivo je to, da vlada od nas zahteva spoštovanje veljavne zakonodaje, ko nam ne dovoli upravljati lovišča, sama pa krši isti zakon. Ta zakonska anomalija se kaže tudi v izpadu dohodka iz lovišča prizadetih lovskih družin, ki vlagajo v lovišče, mi gradimo tudi lovski dom. Prav tako pa iz naslova koncesnin država letno izgublja več sto milijonov tolarjev prihodkov.
S tem kršenjem Zakona o divjadi in lovu s strani Vlade RS se ustvarja konfliktna situacija med lovci ter povzroča materialna škoda v lovski družini in državnemu proračunu, zato se upravičeno sprašujemo, ali je Slovenija pravna država,« pravi starešina Milan Kuri.
Kako je s pobiranjem kon-cesnin, smo povprašali na Ministrstvu za finance. Irena Ferkulj iz Službe za odnose z javnostmi nam je odgovorila, da naj to vprašanje naslovimo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je vsebinsko pristojno za to področje.
Urška Srnec, svetovalka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nam je povedala, da so na ministrstvu v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor pripravili
predlog uredbe o podelitvi koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih v RS, vendar vlada ob oceni dejanskega stanja, ki se nanaša na področje gospodarjenja z divjadjo v loviščih, odločitve o izdaji navedene uredbe še ni sprejela. Svetovalka nam je tudi povedala, da vlada res razmišlja o novem zakonu o divjadi in lovu, saj je na 38. redni seje sprejela sklep, s katerim je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naložila, da pripravi nov predlog zakona o divjadi in lovstvu. Vlada tega sklepa ni preklicala, zato na kmetijskem ministrstvu vodijo vse potrebne postopke za izpolnitev programa dela Vlade RS za leto 2006, v katerem je predvidena tudi priprava tega zakona. Povedala je tudi, da navedeni podatek o izpadu priliva v državni proračun ne presega sto milijonov tolarjev, ampak se po oceni Zavoda za gozdove letni prihodek iz lovišč glede na odstrel divjadi, določen v lovskoupravljavskih načrtih, ocenjuje na najmanj 50 milijonov tolarjev.
Svetovalka Urška Srnec nam je tudi zatrdila, da sta bistveni določili, ki zaplet pojasnjujeta, drugi odstavek 81. člena, ki določa, da do ustanovitve lovišč oziroma do podelitve koncesij
Foto ZS
Novi lovski dom v Vitomarcih
nadaljujejo upravljanje v loviščih dosedanji upravljavci, in drugi odstavek 83. člena, ki določa, da se do izdaje vseh podzakonskih aktov, ki jih predvideva zakon, smiselno uporabljajo določila veljavnih predpisov, ter dodala: »To pomeni, da do podelitve koncesij vse lovske družine upravljajo s tistim delom lovišč, kot so ga upravljale pred ustanovitvijo lovišč po novem zakonu. Same številke novih lovišč pa niso pomembne.«
Vlada zanika kršenje zakonodaje
Na Vladi RS vsekakor zanikajo kršenje veljavne zakonodaje in dodajajo: »Na Ustavno sodišče RS je bilo namreč vloženih že več pobud za presojo ustavnosti Zakona o divjadi in lovstvu. Ustavno sodišče je pobude združilo in jih bo obravnavalo kot eno zadevo. Z vloženo pobudo 16. aprila 2004 je bila med drugim podana zahteva za oceno ustavnosti vseh šestih členov Zakona o divjadi in lovstvu v zvezi s trajnostnim gospodarjenjem z divjadjo. Zaradi zatrjevanih kršitev človekovih pravic teče postopek tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbo-urgu. S predlagano uredbo, ki odpira možnosti za podelitev koncesij lovskim družinam, pa bi lahko prišlo tudi do novih konfliktov med pravicami kon-cesionarjev in upravičenimi pričakovanji lastnikov gozdov in drugih zemljišč, ki v času predložitve predloga uredbe še niso razrešeni. Vlada RS je ob vloženem predlogu besedila uredbe upoštevala zgoraj navedena dejstva. Da bi se izognili ustvarjanju možnosti konfliktov interesov in v smeri reševanja problematike, bo Ustavnemu sodišču RS podan predlog za prednostno obravnavo zadeve, da se čim prej zagotovi pravilno izvajanje sedaj veljavnega zakona oziroma da se pripravijo ustrezne nove rešitve.«
Skratka zanimive razlage. Zakon je pričel veljati 27. aprila 2004, lovišča so bila ustanovljena 30. 11. 2004. Tretji odstavek 81. člena zakona pa pravi: »Vlada najkasneje v treh mesecih po ustanovitvi lovišč podeli koncesijo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču in določi upravljavca.« V prvem odstavku 83. člena pa piše: »Minister izda izvršilne predpise najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.« Torej ne Vlada RS in ne minister nista opravila dela, ki ga jima nalaga zakon. Kaj je torej po slovensko kršenje zakonodaje in kaj pravna država? Ali so zakoni res zato, da jih kršimo, tudi vlada?
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Destrnik • Ne podpirajo pomočnika direktorja v knjižnici
V	ponedeljek, 23. maja, so se na 27. redni seji sestali svetniki občine Destrnik. Najprej so sprejeli zaključni račun občine za lansko leto, v katerem so prihodki znašali 286 milijonov tolarjev, odhodki pa 410 milijonov. Za investicije so lani namenili 185 milijonov tolarjev.
V	nadaljevanju seje so se seznanili tudi s poročilom inventurnih komisij in s poročilom o delu skupne občinske uprave ter s poslovnim poročilom javnega zavoda Lekarne Ptuj. Sprejeli so spremembe in dopolnitve odloka o kategorizaciji občinskih poti, v katerem so javno pot gasilski dom-vežica spremenili v lokalno cesto v dolžini 914 metrov. Sprejeli so tudi odlok o komunalnih taksah v občini in statut Javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj.
Svetniki so obravnavali tudi osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Soglašali so s spremembami odloka, ki ga usklajuje z veljavno zakonodajo. Nasprotovali pa so uvedbi novega delovnega mesta pomočnika direktorja kot strokovnega vodja. Menili so, da naj bo to ena oseba.
V	občini Destrnik deluje tudi režijski obrat in svetniki so zanj sprejeli obseg dela in cenik storitev. Svetnik Jože Korošec pa je svetnikom predstavil tudi idejni projekt javne razsvetljave na območju celotne občine. Občina je projekt naročila zaradi uskladitve javne razsvetljave na območju občine, saj so v njem določeni kriteriji za način gradnje razsvetljave in je usklajen z načrti elektro podjetja, ki določene vode obnavlja in namesto električnih drogov polaga kable v zemljo. V idejnem projektu pa je narejena tudi študija o zamenjavi luči z varčnimi, ki porabijo bistveno manj električne energije.
Ob koncu seje pa so svetniki potrdili predloge prejemnikov občinskih priznanj. Letos bodo podeljena štiri bronasta priznanja, dve srebrni in dve zlati občinski plaketi.
Svetniki so obravnavali tudi vlogo za pomoč pri izgradnji hišnega dvigala za Jana Vilčnika iz Zasadov. Sklenili so, da bodo za dvigalo iz letošnjega proračuna namenili 100.000 tolarjev.
Cerkvenjak • Potrdili dobitnike priznanj
Cerkvenjaški svetniki so na zadnji, 19. redni seji sprejeli zaključni račun občine za lansko leto v katerem so prihodki znašali dobrih 266 milijonov, odhodki pa dobrih 250 milijonov tolarjev. Pred sprejemom so se seznanili s poročilom nadzornega odbora. V nadaljevanju seje so se seznanili tudi s poročilom komunalne inšpekcije za lansko leto in s programom dela za letos. Sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave za inšpekcijski nadzor.
Na predlog komisije za priznanja so potrdili dobitnike letošnjih občinskih priznanj. Ob letošnjem občinskem prazniku, v drugi polovici junija, bodo tako podelili srebrni grb občine in zahvalo občine. Svetniki pa so tudi za 2,5 odstotka povišali ceno vzdrževalnine za pokopališče in mrliško vežico. Vzdrževalnina za družinski grob po novem znaša 5.050 SIT, koriščenje mrliške vežice pa 14.000 tolarjev. Sprejeli so tudi sklep o prekategorizaciji lokalne ceste Gornja Radgo-na-Ivanjci-Cogetinci-Sv. Trojica-Spodnji Porčič v regionalno cesto. Za prekategorizacijo so se odločili zaradi povezovalne vloge med naselji občin Gornja Radgona, Radenci, Cerkve-njak, novonastale občine Sv. Trojica in občine Lenart, saj ta cesta omogoča širšo povezovanje območij med podravsko in pomursko regijo.
V	skladu s pravilnikom o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš ter drugih nepremičnin se v občinah vsako leto določi gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine, stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednost kvadratnega metra nezazidanega stavbnega zemljišča. Po novem torej gradbena cena za kvadratni meter koristne stanovanjske površine v letošnjem letu znaša 164.800 tolarjev.
Trnovska vas • Sprejeli zaključni račun
V	četrtek, 25. maja, so se svetniki občine Trnovska vas sestali na 29. redni seji. Najprej so sprejeli zaključni račun za lansko leto, ko so prihodki znašali 344 milijonov, odhodki pa 345 milijonov tolarjev. Med investicijskimi prihodki s strani države je bilo 177,2 milijona tolarjev za gradnjo šole, vrtca in telovadnice, ki so jo odprli v lanskem letu. Na zadnji seji so svetniki tudi sklenili, da bodo pri podružnični OŠ v Trnovski vasi s 1. septembrom odprli kombinirani oddelek vrtca, ki ga bo lahko obiskovalo 19 otrok. Občina se je tudi včlanila v Skupnost občin Slovenije. Potrdili pa so tudi ceno storitve za opravljeno uro pomoči na domu, ki znaša tako kot lani 950 tolarjev. Ob koncu seje pa so se svetniki seznanili z idejnim projektom pesniške kolesarske povezave, ki zajema enajst občin. Kolesarska pot bi potekala od Avstrije do Hrvaške.
Zmago Šalamun
Ptuj - Zavrč • Delo dekanijskega Karitas
V	maju smo se predstavniki sodelavcev župnijskih Karitas ptujske in završke dekanije srečali pri župnijskem Karitasu sv. Marko v Markovcih. Po branju zapisnika preteklega srečanja so sledila poročila posameznih župnijskih Karitas. Karitas sv. Andraž v Halozah (Leskovec) potrebuje pralni stroj, Karitas sv. Trojica v Halozah (Podlehnik) potrebuje štedilnik na trdo gorivo, Karitas sv. Marjeta (Gorišnica) išče televizor, iz Karitasa sv. Barbara v Cirkulanah pa so poročali, da imajo več družin, ki potrebujejo pomoč.
Na srečanju v Markovcih so se predstavniki župnijskih Ka-ritasov dogovorili tudi za skupno romanje vseh sodelavcev ptujske in završke dekanije. Cilj romanja bo letos Kočevski rog. Romali bomo 12. julija.
A.T.
Ptuj • 30 let Ptujskega noneta
Imel bi ljubi dve
V soboto zvečer, 10. junija, s pričetkom ob 20. uri bo Viteška dvorana ptujskega gradu utripala v znamenju slovenske pesmi, ki jo bodo umetniško posredovali mladi pevci Ptujskega noneta pod vodstvom prof. Maksimilijana Feguša.
Samostojni koncert v so-organizaciji KUD Ptujski nonet, Območne obrtne zbornice in Pokrajinskega muzeja Ptuj pod glavnim sponzor-
stvom g. Francija Mlakarja obljublja doživeto poustvarjanje slovenskih ljudskih in umetnih pesmi pretežno ljubezenske, pa tudi domovin-
ske motivike. Naslovna tema glasbenega večera je variacija imena ene izmed 12 pesmi, ki jih bo na koncertu moč slišati. Gre za pesem Luke Ha-
Foto: Stan Zebec
betova »Imel sem ljubi dve«, v kateri protagonist izgubi ljubljeno dekle ter pokloni svoje srce izključno (in dokončno) domovini. Naslov koncerta »Imel bi ljubi dve« pa kaže, da se Ptujski nonet - skladno s svojim značajem - ne odpoveduje nobeni ljubezni.
V program so vpletli pesmi, ki so jih napisali ali uglasbili priznani avtorji, kot so Prešeren, Kette, Ipavec, Marolt, Prelovec, Foerster, Gerbič, Adamič, Savin, Krek, Jereb, Mirk. Druženje s Ptujskim nonetom ob njihovem jubileju bo tako posredno tudi živi stik z izbranimi klasiki in sodobniki ter s slovenskim ljudskim izročilom. Isti program bo zasedba predstavila tudi na zgoščenki, ki jo bo s koncerti promovirala predvidoma jeseni.
Mladi nonetovci, ki so pred šestimi leti od svojih vzornikov nasledili znamko, s katero se danes istovetijo, so v tej sezoni popolnili vsa pevska mesta in k vodenju skupine pritegnili znanega profesorja in skladatelja.
Na jubilejni koncert vabijo vse dosedanje umetniške vodje in pevce, prijatelje, simpatizerje, pa tudi morebitne skeptike. Zainteresirani lahko skupino bolje spoznajo tudi na internetnih straneh, ki jih pletejo na www.ptujski-no.net.
M. M.
Na knjižni polici
Zagorje ob Savi • 20. revija otroških in mladinskih zborov
Oba gorišniška zbora zlata
Šestnajstega in sedemnajstega maja je v Zagorju ob Savi potekala že 20. revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Gre za tekmovanje zborov, ki so ga organizirali: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti z območno izpostavo Zagorje ob Savi in občino Zagorje ob Savi.
Tokratnega tekmovanja se je udeležila tudi Osnovna šola Gorišnica z otroškim in mladinskim pevskim zborom in z zborovodkinjo Slavico Cvitanič, ki s svojimi zbori že vrsto let žanje lepe uspehe na nastopih in tudi številnih tekmovanjih.
Na tekmovanje v Zagorje se pride po dobrem nastopu na območni reviji, na medob-močni reviji in na regijskem
tekmovanju (tu sta bila gorišniška zbora zlata).
Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Stojan Kuret, predsednik, in člani: Andraž Hauptman, Danica Pirečnik, Karmina Šilec in mag. Dragica Žvar, je obema goriš-niškima zboroma prisodila najvišje priznanje, to je zlato priznanje.
Slavica Cvitanič je za nastop otroškega zbora pripra-
vila naslednje pesmi: V šolo Radovana Gobca, na besedilo Neže Maurer, Jaz mam pa konjča belega, ljudsko pesem je priredil Pavle Kalan, Ko smo spali Marija Kogoja v priredbi Jakoba Ježa za otroški zbor, na besedilo Leopoldine Leskovec ter Tomaža Habeta Ko bom velik na besedilo Ivana Sivca.
Mladinski zbor je najprej zapel koroško ljudsko Kme-
tovski ovčar, ki jo je priredil Luka Kramolc, sledila je Frana Gerbiča v priredbi Radovana Gobca Pastirček, tekst je Gerbičev, ter Radijski val Blaža Rojka.
Oba zbora je pri klavirju spremljala Tanja Kozar Sto-šič.
Na tekmovanju je nastopilo 13 otroških in 8 mladinskih pevskih zborov.
Franc Lačen
Mladinski pevski zbor OŠ Gorišnica z zborovodkinjo Slavico Cvitanič na tekmovanju v Zagorju ob Savi
Foto: Arhiv OS Gorišnica
Fani Okič
Da bo Življenje živelo
Ljubljana. Littera picta, 2005
Fani Okič posveča knjigo Da bo Življenje živelo vsem, »ki gledajo in mislijo s srcem«! Že dolgo časa sem želel napraviti zapis o nevsakdanjem in subtilnem literarnem snovanju Fani Okič, ki me je presenetila s teorijo hiper-borejske kulture severa, njenim videnjem Ma-habharate in Ramaja-ne, še posebej pa prvega veličastnega Epa o Gilgamešu, kjer bi naj bil Enkidu android, v bojih naj bi uporabljali lasersko orožje (orožje s svetlobo tisoč sonc). Moram reči, da tudi po pozornem večkratnem branju epa tega kot celote nisem zasledil, pomen metaforike se lahko poljubno razlaga, kar pa ne velja za vsa dela. Ostaja tudi globoko avtoričino prepričanje na povsem tuzemski izvor skrivnosti predhodnih civilizacij in ne na posege iz vesolja. Prebirati dela Fani Okič pomeni zastaviti si povsem nova in samosvoja vprašanja o poteku življenja na tem planetu, zamisliti se nad duhovno ubornostjo današnje civilizacije, v kateri živimo v znamenju imeti in ne biti.
Da bo življenje živelo, je plod štiridesetletnega raziskovanja, da je zdajšnja civilizacija zanikala in razvrednotila žensko počelo in energijo. Predvsem spregovori o obdobju Boginje v preteklih kulturah in civilizacijah, o padcu sedanje civilizacije, ki jo zaznamujejo patriarhat, monoteizem in Darwinova evolucija.
Megaliti so dokaz, da je nekoč obstajala enotna svetovna civilizacija, kajti pojavljajo se na vseh zemeljskih razsežnostih. V človeškem spominu še živijo civilizacije, ki so izginile v kataklizmah. V naših predstavah je Bog moški, starec z belo brado, v megalitskih kulturah sta bila Zemlja in Nebo usklajena v čaščenju Boginje in Sonca. Čas so pojmovali kot vseobsegajočo kozmično dimenzijo in vedeli so, da je materija energija in Zemlja živo bitje. Današnji Homo sapiensi imamo možgansko prostornino 1300 do 1400 kubičnih centimetrov, kromanjonski človek pred 35.000 leti je imel možgansko prostornino 1600 do 1850 kubičnih centimetrov. Ženska v prvinski skupnosti ni bila Darwinova čepeča ženska ob ognjišču. Partnerstvo z Zemljo je vzpostavila ženska, žena, mati, zdravilka, kije napravila prvi korak do kruha, ustvarjalka prvihposodij, obdelovalka kož. V spolnem odnosu sta bila moški in ženska izenačena, bil je nekaj naravnega in ne grešnega, umazanega ter sramotnega. Naravni moški je bil ON, ki je spoštoval NJO. Prvotna figuralika Boginje je kazala značilnosti bistva življenja: plodnost, rodnost, obilje. Krščanstvo je uničilo vse, kar je spominjalo na Boginjo Mater. Jama v globini Lascauxa predstavlja maternico, odkoder izhaja življenje. Smrt je končna, sveta intima vsakega človeškega bitja. Kar nekaj poganskih bogov je bilo brezmadežno spočetih in so bili odrešeniki. Matere so bile čaščene kot boginje. Lepoto, biti ženska, je izrinil mačo - politik. Današnja civilizacija je hibrid gr-ško-rimske antike in krščanstva brez Kristusa. Boginje so izključene iz vere, to je začetek poniževanja in odrinje-nosti žensk iz vseh področij življenja. Vlada jezen, maščevalen, krut Bog z negativnimi energijski naboji. Sveti Avguštin je dejal: »Ženska je manjvredno bitje, ki je Bog ni ustvaril po svoji podobi. Naravnemu redu ustreza, da ženske služijo možem.« Malteška kultura je edina znana kultura, kjer ni značilnosti moškega počela življenja. He-rodot je bil začuden, da so se Likijci na Kreti imenovali po materah, kar je opazil tudi v Egiptu. Kraljice so bile čaš-čene kot faraoni. Celibat so poznali vsi veliki religiozni sistemi, a šele potem, ko so šli posvečenci skozi izkušnjo spolnosti. Amonove svečenice (device) so bile božanske žene, spočetje njihovih otrok je bilo strogo načrtovano. Tako so se spočenjali posvečenci in vladarji. Preganjanje čarovnic je bil genocid nad ženskami, ki nima primerjave v človeški zgodovini in jo je povzročila bolna domišljija posvečenih inkvizitorjev. Skoraj dva tisoč let je bila ženska stroj za rojevanje otrok. Ivana Orleanska je bila leta 1920proglašena za svetnico od iste institucije svojih rabljev in mučiteljev. Španska kraljica Izabela Katoliška je bila ženska, ki je spremenila zgodovino civilizacije in bila enako zaslužna za odkritje Amerike kot Kolumb. Elizabeta I., angleška kraljica, je pustila neizbrisan pečat v svojem času. Katarina Velika je napravila iz Rusije evropsko državo. Marija Terezija je bila rojena vladarica, kije z žensko intuicijo zaznamovala stoletje.
Značilnost velikih žensk je, da se niso odrekle sebi, ženskosti, milini, skromnosti, odrekle pa so se marsikateri življenjski radosti. V Genezi razen Eve ni omenjeno nobeno žensko bitje. Zaradi Evinega »greha« je bilo človeštvo izgnano iz raja. Kako in s kom naj bi se nadaljeval človeški rod? Tvorec Geneze je ponižal žensko za vse čase.
Vladimir Kajzovar
Kolesarstvo
Golčer in Mervar med zmagovalci
Stran 8
Rokomet
Slovan preko Ormoža-nov do obstanka
Stran 8
Nogomet
Zmagi za Rudar in Varteks
Stran 9
Namizni tenis
Piljak in Ovčar klonila šele v finalu
Stran 8
Nogomet
Ormožani v Štajersko, kdo pa v 2. ligo?
Stran 10
Nogomet
Hajdina in Markovci prvaka lig MNZ Ptuj
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
, -, " 2250 Ptuj, Čučkova 7 ^ Telefon: 02/ 787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - liga Simobil - 35. krog
V Intertoto pokal Mariborčani
Maribor Pivovarna Laško - Drava 2:1 (2:1)
STRELCA: 1:0 Rakič (5), 1:1 Berko (9), 2:1 Jelič (44)
DRAVA: Dabanovič, Berko, Šterbal, Lunder, Zečevič (od 56. Gorinšek), Horvat, Kronaveter, Čeh (od 72. Dre-venšek), Trenevski, Kelenc (od 56. Bosilj). Trener: Milko Đurovski.
Vsako obdobje se enkrat konča, tako se je tudi za nogometaše ptujske Drave končala serija neporaženosti in dobrih iger. To se je zgodilo ob nepravem času, v mariborskem Ljudskem vrtu, proti neposrednemu tekmecu za uvrstitev v Intertoto pokal. Favorit v tem srečanju je bila tokrat Drava, saj je domači Maribor zaigral v zelo oslabljeni in pomlajeni sestavi.
Že v peti minuti pa so domačini povedli. Domači napadalec Milan Rakič, sicer znan po močnih udarcih, je
A
liga JL
■ - .-.--■■-,	I III iTir	' ■• " .................... ■__■ ■■ ■ -■_ ■ ■	■ __^
Foto: Črtomir Goznik
Marko Drevenšek (Drava, beli dres) se je po poškodbi vrnil v ekipo Drave in dobil v zadnjih 20 minutah priložnost za igro (desno Mariborčan Erdžan Bečiri, v ozadju Viktor TTenevski)
izvedel prosti strel. Žoga je zadela nekoga v živem zidu, spremenila smer, prevarala vratarja Drave Mladena Daba-
simobiL
O vodafonď
noviča in končala v desnem zgornjem kotu. Dve minuti kasneje se je za strel z razdalje 25 metrov odločil Aleš Čeh, vendar je žoga zletela preko vrat. Že v naslednjem napadu pa je Drava izenačila.
Kot z leve strani je izvajal Tre-nevski, ki je našel prostega Berka na prvi vratnici in žoga je končala v mreži, rezultat pa je bil tako izenačen. Igra je bila precej hitra, vendar nepovezana, s polno napakami,
pravih priložnosti pa skorajda ni bilo. V 15. minuti je Drava imela priložnost za vodstvo, vendar Aleš Čeh ni najbolje zadel žoge. Nekajkrat sta s streli z večje razdalje poizkušala Viktor Trenevski in Rok Kronaveter, vendar neuspešno. Domačini v vijoličastih dresih pa so svoje priložnosti iskali v nasprotnih napadih, ki pa so bili brez pravega zaključka. Igra Drave je šepala na desni strani, saj sta Berko in Zečevič igrala zelo slabo, predvsem pa zamujala pri pokrivanju, na isti strani pa je premalo žog dobival Lucas Horvat. Razlog vodstva Maribora tik pred koncem polčasa leži ravno v tem, ko je Berko zamudil, naredil prekršek na robu kazenskega prostora ter imel srečo, da ni dobil še drugega rumenega kartona. Po prostem strelu, ki ga je ponovno izvajal Rakič, so imeli domačini udarec iz kota. Pri podaji pa je bil najbolj spreten Jelič, ki je brez težav uka-nil ptujskega vratarja in pove-del svoje moštvo v vodstvo.
V drugem polčasu se je pričakovala boljša igra ptujskih nogometašev. Prvo priložnost so imeli Mariborčani, vendar je izven svojega kazenskega prostora dobro posredoval vratar Dabanovič. Sledilo je obdobje boljše igre Drave. V 50. minuti je Trenevski z des-
ne strani naredil lep prenos na levo, kjer je do žoge prišel Kelenc, ki je močno udaril, žoga je letela proti desnemu zgornjemu kotu, vendar se je izkazal mladi domači vratar Pridigar. Dve minuti kasneje je poizkušal streljati Trenev-ski v kazenskem prostoru Maribora, vendar je nastreljal domačega kapetana Vuksano-viča, v 61. minuti pa je Kronaveter močno streljal iz obrata, vendar je vratar Pridigar žogo izbil v kot. Drava je bila sicer nekoliko boljša v igri, imela več žogo v svojih nogah, vendar je bilo v zaključku akcij vse skupaj premedlo. Preveč se je poskušalo skozi sredino in zelo malo po bokih. Trener Drave Đurovski je naredil tri zamenjave, vendar tokrat ni imel sreče pri izbiri le-teh, saj napredka v igri ni bilo. Iniciativa Drave do konca srečanja tako ni prinesla izenačenja.
Po tekmi v Mariboru smo imeli občutek, da bi tokrat Drava z nekoliko drugačno postavitvijo in z več igre po bokih lahko iztržila veliko več kot pa minimalen poraz. Tako pa žal mariborski Ljudski vrt še vedno ostaja neosvojena trdnjava za ptujske nogometaše, ki so zmagovali že pri drugih velikih klubih v slovenskem nogometu.
Danilo Klainšek
Nogomet • 2. SNL
Tadej Rozman vstopil in zadel za zmago
- Drava 2:1 (2:1), Rudar (1:4). Primorie - Domža-
5 5
13 11 12 16 15 15 15
o/
71:30 67:28 51:40 46:39 48:46 48:58 42:50 42:58 35:58
oo-Tn
70 68 54 54 51 49 46 40 34
1 R
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 35. KROGA: Maribor Pivovarna Laško ■ Velenje - Bela krajina 2:2 (0:2), Nafta - HIT Gorica 1:4 le 0:0, Anet Koper - CMC Publikum 2:2 (2:1)
1.	HIT GORICA	35	20	10
2.	DOMŽALE	35	19	11
3.	MARIBOR PIVO. LAŠKO 35	16	6
4.	ANET KOPER	35	15	9
5.	DRAVA	35	14	9
6.	CMC PUBLIKUM	35	15	4
7.	NAFTA	35	13	7
8.	PRIMORJE	35	10	10
9.	BELA KRAJINA	35	7	13
10.	RUDAR VELENJE	35 2 9 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL:
23 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 19 zadetkov: Valter Birsa (Gorica); 18 zadetkov: Oskar Drobne (Anet Koper); 16 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava); 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 13 zadetkov: Dražen Žeželj (Primorje); Jože Benko (Nafta). STRELCI ZA DRAVO: 16 zadetkov: Viktor Trenevski; 9 zadetkov:
Rok Kronaveter; 5 zadetkov: Gennaro Chietti; 4 zadetke: Aleš Čeh; 3 zadetki: Jaka Štromajer; 2 zadetka: Sebastjan Berko, Matej Miljatovič, Lucas Horvat; 1 zadetek: Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Doris Kelenc, Aljaž Zajc.
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 2. SNL:
14 zadetkov: Živojin Vidojevič (Dravinja Duol); 9 zadetkov: Klemen Konc (Tinex Šenčur), Marko Lukačič (Krško); 8 zadetkov: Uroš Veselič (Aluminij), Da-rijo Biščan (Livar), Ranko Nišandžič (Dravinja Duol); STRELCI ZA ALUMINIJ: 8 zadetkov: Uroš Veselič; 5 zadetkov: Nenad Đakovič; 3 zadetki: Jan Šimenko, Matej Ozim, Janez Vrenko, Gregor Dončec; 2 zadetka: Mate Eterovič, Davorin Fridauer, Denis Topolovec; 1 zadetek: Tadej Rozman, Jernej Repina, Andrej Du-
tínlin ^anHi Ťťsh h/ci All iminii^
REZULTATI 26. KROGA: Aluminij - Livar 2:1 (0:0), Tinex Šenčur - Zagorje 3:1 (1:0), Krško - Koroška Dravograd 4:1 (1:0), Factor - Svoboda 1:1 (0:1), Supernova Triglav - Dravi-nja Duol 0:0.
1.	DRAVINJA DUOL 26 14 7 5 45:22 49
2.	FACTOR 26 14 5 7 35:26 47
3.	SUPER. TRIGLAV 26 12 9 5 25:17 45
4.	ALUMINIJ 26 11 7 8 35:24 40
5.	KRŠKO 26 10 10 6 33:33 40
6.	TINEX ŠENČUR 26 8 9 9 34:41 33
7.	ZAGORJE 26 5 11 10 21:29 26
8.	LIVAR 26 6 6 14 28:37 24
9.	DRAVOGRAD -3 26 6 8 12 25:47 23
10.	SVOBODA 26 6 4 16 24:33 22
Aluminij - Livar 2:1 (0:0)
STRELCI: 0:1 Perme (52), 1:1 Eterovič (76), 2:1 Rozman (90)
ALUMINIJ: S. Sagadin, Golob, Topolovec, R. Sagadin, Mlinarič, Kuserbanj (od 61. Marinič), Breg (od 78. Rozman), Medved, Eterovič, Đako-vič, Trstenjak (od 46. Toplak).
Nogometaši Aluminija so zadnje srečanje v tem prvenstvu pred domačimi navijači pričeli v močno oslabljeni, skorajda brez polovice prvega moštva (Tomažič - Šeru-ga, Dončec, Čeh, Veselič, M. Rozman). Kljub temu pa so zaigrali dobro in bili podjet-nejši. Večkrat so poizkušali z udarci z daljave, vendar niso bili natančni. Prvo pravo priložnost so imeli v 23. minuti, ko je po strelu Trstenjaka z leve strani žoga ušla vratarju gostov, Eterovič pa na odbito žogo ni bil pripravljen. Pet minut kasneje je najlepšo priložnost v tem delu igre za goste zamudil njihov napadalec Kastelic, ki se je sam znašel pred domačim vratarjem. Njegov strel s sedmih metrov pa je zletel tik mimo desnega vratnika.
Drugi polčas je bil bolj živahen, tako da so maloštevilni gledalci, ki so srečanje spremljali pod dežniki, zaradi močnega naliva prišli
na svoj račun. Začetek tega dela igre je pripadel gostom iz Ivančne Gorice, ki so v 52, minuti povedli z zadetkom Permeta. Polago ma so se mladi Kidričani dvig nili po šoku in pričeli diktirati tempo igre. Plod takšne igre je bil izenačujoč za detek Eteroviča, potem ko je do bil odlično podajo z desne strani od Topolovca Sledila je ofenziva gostov, ki so imeli kar neka priložnosti, ven dar se je izkazal debitant v vratih domačih Samo Sagadin. V zadnji minuti srečanja pa je Rozman po odlični podaji Eteroviča žogo noslal za hrbet
vratarja Livarja in domačini so se veselili težko priborje-ne zmage.
Danilo Klainšek
Foto: Črt
Tadei Rozman (Aluminii, rdeči dres)
Kolesarstvo • Slovaške enodnevne dirke
Golčer in Mervar med zmagovalci
Foto: Marjan Kelner
Jure Golčer (v sredini) in Radoslav Rogina (desno, oba KK Perutnina Ptuj) na stopničkah za zmagovalce po petkovi enodnevni dirki na Slovaškem, imenovani Grand Prix Hydraulika Mikolašek.
Kolesarji Perutnine Ptuj so ob koncu tedna nastopali na Slovaškem. Na treh enodnevnih dirkah druge kategorije od petka do nedelje so osvojili kar dve zmagi in s tem kot najboljše rangirana ekipa upravičili vlogo favoritov. Zmagi sta
osvojila Jure Golčer na uvodni dirki ter Boštjan Mervar zadnji dan, dobre nastope pa je z dvema tretjima mestoma zaokrožil Radoslav Rogina.
Na petkovi najdaljši (188,7 km) in z več kot 2200 metri višinske razlike najtežji etapi
26.	maj, Grand Prix Hydraulika Mikolašek, 188,7 km
1.	Jure Golčer (Slo), Perutnina Ptuj, 4.46.30
2.	Radoslaw Romanik (Pol), Dhl-Author, +0.34
3.	Radoslav Rogina (Hrv), Perutnina Ptuj
4.	Matic Strgar (Slo), Radenska Powerbar, +1.24
8.	Boštjan Mervar (Slo), Perutnina Ptuj
9.	Jure Kocjan (Slo), Radenska Powerbar 26. Massimo Demarin (Hrv), Perutnina Ptuj
28.	Hrvoje Miholjevič (Hrv), Perutnina Ptuj
29.	Andrej Omulec (Slo), Perutnina Ptuj, vsi isti čas
27.	maj, Grand Prix Kooperativa, 161,7 km
1.	Peter Velits (Svk), Team Konica Minolta, 3.59.12
2.	Jure Kocjan (Slo), Radenska Powerbar
3.	Radoslav Rogina (Hrv), Perutnina Ptuj, isti čas
10.	Kristian Fajt (Slo), Radenska Powerbar, +1.59 13. Grega Bole (Slo), Sava, +2.20
15. Hrvoje Miholjevič (Hrv), Perutnina Ptuj, +2.32
17. Ivan Sever (Hrv), Sava, isti čas
20. Jure Golčer (Slo), Perutnina Ptuj, +5.04
28.	maj, Grand Prix Palma, 171 km
1.	Boštjan Mervar (Slo), Perutnina Ptuj, 4.11.04
2.	Marek Maciejewski (Pol), Weltour Rowery
3.	Matic Strgar (Slo), Radenska Powerbar, vsi isti čas 10. Kristjan Fajt (Slo), Radenska Powerbar, +3.24
sta bila najboljša Golčer in Rogina. V zadnjem od štirih krogov jima je uspel pobeg, z njima pa je kolesaril tudi Poljak Radoslaw Romanik. Perut-ninarja, ki sta bila v številčni prednosti, sta se z napadi poskušala odlepiti od Poljaka, 5 km pred ciljem je to uspelo 29-letnemu Mariborčanu, ki je v cilj prikolesaril s polmi-nutno prednostjo. Rogina je osvojil tretje mesto. Drugi dan je na GP Kooperativa v ospredju ponovno kolesaril Rogina. Kot član skupine devetih kolesarjev je bil v begu praktično od starta, s Slovakom Petrom Velitsom in Juretom Kocjanom (Radenska Powerbar) pa je složno kolesaril zadnjih 30 km. Končen obračun trojice se je odvil v ciljni ravnini. Največ moči je ostalo domačinu, drugi je bil ljubljanski kolesar, Rogina pa je še enkrat stopil na tretjo stopničko.
V nedeljo pa je bila na sporedu še zadnja dirka za VN Palma, ki je bila po profilu najlažja. Kolesarji so se ta dan izognili hribovitih Tater, ki so krojile razplet v prejšnjih dveh dirkah. Utrujenost tekmovalcev, spremenljive vremenske razmere ter zavita proga pa so nepričakovano naredili veliko selekcijo med tekmovalci. Do
cilja jih je od 130 na startu prišlo le 18. V prvi skupini sedmih je bil od perutninarjev Boštjan Mervar, ki je pokazal, da je še vedno odličen, kadar gre za skupinske zaključke dirk. Njegova druga letošnja zmaga je jubilejna dvajseta ptujskih kolesarjev v tej sezoni. Zadnji med najboljšimi je Jure Golčer, že devet od šestnajstih pa se jih v letošnjem letu ponaša vsaj z eno lovoriko. Prepričljivo najboljši je Idrijčan Borut Božič, ki je bil nepremagljiv že devetkrat. Od Slovencev se je zadnji dan na tretje mesto uvrstil Matic Str-gar (Radenska Powerbar), njegov moštveni kolega Kristjan Fajt je bil deseti.
Srečko Glivar, športni direktor Perutnine Ptuj, je bil ob koncu zelo zadovoljen: »Dirke niso bile tako lahke, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Konkurenca je dobro seznanjena z našimi sposobnostmi, zato smo za te rezultate zelo trdo delali. Fantje so pokazali dobro pripravljenost, čeprav je v tej konkurenci to težko ocenjevati. Težke dirke v mesecu juniju so še pred nami. Upam, da bomo v takem ritmu nadaljevali.«
UG
Rokomet • 1. A SRL - moški
Slovan preko Ormožanov do obstanka
Liga za obstanek
REZULTATI 9. KROGA: Rudar - Ribnica Riko hiše 30:30 (12:16), Adria Krka - Termo 23:21 (13:8), Slovan - Jeruzalem Ormož 27:26 (13:12)
1.	JERUZALEM ORMOŽ 9
2.	RIBNICA RIKO HIŠE 9
3.RUDAR 4.SLOVAN
5.	ADRIA KRKA
6.	TERMO
26 24 22 17 15 10
Slovan - Jeruzalem 27:26 (13:12)
JERUZALEM: G. Čudič (5 obramb), Cvetko (7 obramb), Dogša (2 obrambi), Belšak 5,
Korez, Koražija 4, Bezjak 2, Bogadi, Hebar, B. Čudič 7 (3), Ivanuša 1, Grizolt, Potočnjak, Blažević 5. Trener: Saša Pra-potnik.
Po zmagi Slovana nad Jeru-zalemčki smo v 1. A-ligi dobili nov odgovor. Iz lige se namreč poslavljata novomeška Krka in Škofjeloški Termo, nadomestilI pa jih bosta moštvi Sviš iz Ivančne Gorice ter Velika Nedelja.
Slovan je uvodoma po zaslugi kar štirih zastreljanih se-demmetrovk Ormoža povedel s petimi goli prednosti (8:3). Po začetni krizi so se varovanci trenerja Saše Prapotnika po-
časi le postavili na noge in vse bolj prevzemali vajeti v svoje roke. Ob koncu prvega polčasa so tako Ormožani zaostajali le za gol, v 50. minuti pa je na semaforju v športni dvorani Kodeljevo pisalo 25:21 za Jeruzalem. Kljub lepi prednosti in ob dobrih obrambah mladinskega vratarja Blaža Cvetka v vrstah Jeruzalema je prišlo do preobrata in zmage Slovana, kjer zmagoviti zadetek 48 sekund pred koncem tekme dosegel Lunder. Zadnji napad za izenačenje Ormožanom ni uspel in začelo se je veselje "mladih levov" ob zmagi ter potrditvi obstanka v ligi. V
sredo ob 20. uri je na sporedu še zadnji krog letošnjega napornega in predolgega prvenstva, na Hardeku gostujejo Trboveljčani.
Uroš Krstič
Liga za prvaka
REZULTATI 9. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 34:36 (16:17), Trimo Trebnje - Prevent 27:28 (14:13), Gold Club - Gorenje 26:26 (12:12)
9
1.	CELJE PIVO. LAŠKO
2.	GOLD CLUB
3.	GORENJE
4.	TRIMO TREBNJE
5.	PREVENT
6.	CIMOS KOPER
Namizni tenis • DP do 21 let
Piljak in Ovčar klonila šele v finalu
Minuli konec tedna je v športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru potekalo prvo prvenstvo severovzhodne Slovenije za rekreativce ter drugo državno prvenstvo za člane in članice do 21 let, katerih so se udeležili tudi ptujski namiznotenisači. Naslov najboljšega med rekrea-tivci do 50 let je osvojil Darko Drčič (Ptuj), ki je bil skupaj z Ljutomerčanom Darkom Fijavžem tretji v igri parov. V
igri dvojic med člani do 21 let je ptujska naveza Danilo Piljak - Urban Ovčar izgubila v finalu. S 3:2 (10, -21, 9, -8, 9) sta Ptujčana premagala Jan Žibrat (Sobota) in Dominik Škraban (Kema Puconci). Poleg omenjene dvojice so državne naslove v Ljutomeru osvojili še Jana Tomazini (Ilirija Ljubljana), Bojan Ropoša (Sobota) in dvojica Jana Tomazini in Petra Škabar (Iskra Vrtojba).
MŠ
Kolesarstvo • Mlada ekipa PP
»Vogrinec pokazal, kje je najboljši«
Niko Vogrinec, član mladinskega pogona kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, je z dobrimi predstavami na uvodnih dirkah sezone v Italiji prepričal selektorja slovenske reprezentance Marka Polanca, da ga je uvrstil v ekipo za dirko GP Matoušek na Češkem. Na težki tridnevni dirki v začetku maja, kjer ni manjkalo težkih vzponov in močnega vetra, je nastopilo 17 reprezentanc iz vse Evrope. Od osemčlanske ekipe se je najbolj izkazal prav Vogrinec, ki je v drugi etapi osvojil drugo mesto. Lanski državni prvak na cestni dirki je tretje mesto v skupnem seštevku držal do zadnje etape, ko je z nekoliko slabšo vožnjo v posamičnem kronometru nazadoval na 20. mesto.
»Vogrinec je na dirki pokazal, kje je najboljši - na klancu. Pokazal pa je tudi, da bo potrebno v prihodnosti trenirati kronometer, kjer ima še precej rezerve. Ne glede na končni rezultat bi njegov nastop na tako težki dirki ocenil
kot odličen,« je povedal trener Boštjan Lampret.
Zadnjo zmago mladih pe-rutninarjev pa je dosegel Alen Tement, ki je bil prejšnjo soboto najboljši na Bledu. Tement je izkoristil (ne)po-zornost, ki jo konkurenti namenjajo Purgu in Vogrincu, ter praktično vso 35 km dolgo dirko prevozil sam v ospredju in se veselil prve letošnje zmage, Marko Purg je bil 12. Med starejšimi mladinci, ki so vozili na 59 km dolgi progi, pa je Nino Dončec osvojil 9. mesto. V nedeljo so se udeležili še dirke v Varaždinu na Hrvaškem. Na 63 km dolgi progi je bil najboljši domačin Črnila, Marko Purg je pod njim stopil na drugi stopničko, Robert Janžekovič pa je osvojil 13. mesto. Starejši mladinci so prevozili 115 km skupaj s kategorijo članov. Dončec je bil tudi tokrat najboljši na šestem mestu, v deseterici pa sta bila še Rok Jerenko ter David Jerič na osmem in devetem mestu.
UG
Niko Vogrinec, član KK Perutnina Ptuj
Rokomet / Prijateljska tekma
Trešnjevka - Mercator Tenzor Ptuj 27:28 (11:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajišič (17 obramb), Kelenc (6 obramb), Ha-meršak, Majcen, Šijanec, Prapotnik 2, Ciora 7, Lazarev 1, Kalan 3, Potočnjak 2, Brumen 3, Murko 1, Raškovič 4, Strmšek 2. Trener: Mišo Toplak.
Ptujske rokometašice so v Zagrebu odigrale srečanje s četrtouvrščeno ekipo hrvaškega ženskega rokometnega prvenstva. Gostje so igrale dobro in prvi polčas dobile s tremi zadetki prednosti.
V drugem polčasu so bile domačinke dobre nasprotnice Ptujčankam, tako da prednost slednjih ni mogla narasti na več zadetkov. V končnici srečanja so bile bolj zbrane rokometašice iz Ptuja in so si priigrale minimalno zmago.
Danilo Klajnšek
Foto: UG
Nogomet • Turnir NŠ Poli Drava Ptuj
Zmagi za Rudar in Varteks
Več kot štiristo mladih nogometašev je v soboto na ptujskem Mestnem stadionu igralo na 2. mednarodnem turnirju, ki ga je organizirala nogometna šola Poli Drava Ptuj. Turnir je bil za generaciji U - 8 in U - 10, v obeh starostnih kategorijah je nastopilo po šestnajst ekip. Te so prišle iz Hrvaške, Srbije in Črne gore, Madžarske in Slovenije. Tako so na turnirju igrale ekipe Maribora, Fo-texsa, Zlatoličja, Domžal, Goo-dyeara, EP Triglava, Rudarja iz Velenja, Aluminija, Primorja, Slobode Derma, Factorja, Med-žimurja, Publikuma, Slavena Belupa, Bjelovarja, Varteksa, Pomilja, Malečnika, Lorka in Poli Drave.
Na več igriščih hkrati so se najprej mladi nogometaši pomerili v kvalifikacijah in nato za popoldan še za posamezna
mesta na turnirju. V konkurenci U-8 so na koncu zmagali Velenjčani, v U-10 pa Varaždinci. Najboljše ekipe so dobile pokale in medalje, ki jih je podelil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
Turnir si je skozi ves dan ogledalo veliko gledalcev, ki so videli zares veliko nogometnega znanja in lepih potez mladih nogometašev, ki jim bo tekmovanje na Ptuju prav gotovo ostalo v lepem spominu. Vodja nogometne šole Poli Drava Ptuj Boris Emeršič je bil po dolgih pripravah in prestavitvi turnirja zelo zadovoljen z izvedbo in je napovedal, da bo naslednje leto na Ptuju še večji turnir, saj bodo mladi takrat lahko igrali tudi na umetni travi. Sam pričakuje, da bo prihodnje leto sodelovalo vsaj štirideset ekip. Drugi medna-
Športne novičke
Katja in Aljaž Valič in trener Andrej Cafuta
rodni turnir pod organizacijo nogometne šole Poli Drava Ptuj je dobro uspel in je prav gotovo največji takšne vrste v Sloveniji. Rezultati turnirja: U - 8:
-	za tretje mesto: NK Fotex - NK Bjelovar 5:6
-	za prvo mesto: NK Rudar Velenje
-	NK Medžimurje 3:1
Končni vrstni red: 1. NK Rudar Velenje, 2. NK Medžimurje, 3. NK Bjelovar, 4. NK Fotex, 8. Aluminij, 9. Poli Drava Ptuj 1, 16. Poli Drava Ptuj 2. U - 10:
-	za tretje mesto: NK Slaven Belupo
-	NK Bjelovar 2:0
-	za prvo mesto: NK Poli Drava 1
-	Varteks 1:3
Končni vrstni red: 1. Varteks, 2. NŠ Poli Drava Ptuj 1, 3. NK Slaven Belupo, 4. NK Bjelovar, 7. NK Aluminij, 10. NŠ Poli Drava Ptuj 2.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Mladi nogometaši so na Ptuju prikazali veliko nogometnega znanja (na sliki je prizor s tekme Publikum - NŠ Poli Drava Ptuj v konkurenci U-8).
Karate-do klub Ptuj • Aljaž in Špela prvaka v Ljutomeru
V ljutomerski športni dvorani je na 9. mednarodnem turnirju v karateju za pokal mesta Ljutomer nastopilo 350 karateistov iz 40 klubov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
Iz Karate-do kluba Ptuj je Aljaž Valič zmagal v konkurenci kadetov v disciplini »kate«, prav tako je Špela Horvat v športnih bojih med mladinkami pometla z vso konkurenco. Med deklicami pa je Katja Valič v katah dosegla drugo mesto.
AC
Strelstvo • Boštjan Maček zmagovalec GP Slovenije 2006
Strelski center Gaj - Pragersko in Strelska zveza Slovenije sta od 18. do 21. maja organizirala tradicionalni mednarodni Grand Prix Slovenije v streljanju s puško šibrenico na leteče tarče (»glinaste golobe«) v olimpijskih disciplinah trap, dvojni trap in skeet. Tekmovanja se je udeležilo več kot 60 strelcev iz Avstrije, Hrvaške, Finske Slovaške, Madžarske in Slovenije.
V	disciplini dvojni trap je zmagal Richard Bognar iz Madžarske s 160 pred najboljšima Slovencema Marjanom Preskarjem s 159 in Sandijem Rolihom s 142 zadetimi tarčami.
V	disciplini skeet je bil najuspešnejši Thomas Gangemi iz Avstrije s 138 pred najboljšima Slovencema Bojanom Rakušo s 126 in Antonom Ajstrom s 115 zadetimi tarčami.
V	najpopularnejši in najbolj kvalitetno zasedeni disciplini trap, v kateri je nastopala tudi reprezentanca Slovenije, je bilo tekmovanje izjemno razburljivo do zadnjega strela, saj je bil nosilec pokala za tretje mesto Kristjan Kancelar iz Hrvaške znan šele po razstreljevanju v finalni seriji z Juretom Vebrom iz Slovenije.
Zmagovalec GP Slovenija 2006 je z rezultatom 138 (116) tarč, ki šteje tudi v mednarodnem okolju, postal član Slovenske A-reprezentance Boštjan Maček iz Murske Sobote. Drugo mesto je s 135 (112) tarčami dosegel Franz Tichy iz Avstrije, tretje pa Kristjan Kancelar iz Hrvaške s 132 (115).
V	ekipni konkurenci trap je zmagala A-reprezentanca Slovenije v sestavi Boštjan Maček, Dani Šmid in Denis Vatovec s 328 zadetimi tarčami pred ekipama SD Kamnik (Janez Glavač, Miro Lešnik in Andrej Starc) in ekipo iz Hrvaške.
Med mladinci je bil v trapu najboljši Boštjan Markeljc (103) pred Žanom Šfi-ligojem (100) in Anžetom Macurjem (93), med ženskami pa Maja Frangež (59) pred Jasmino Maček (57).
Pokale in nagrade najuspešnejšim sta podelila predsednik Strelske zveze Slovenije Gorazd Maloič in predsednik Strelskega centra Gaj Igor Rakuša.
Branko Sramen
Kasaštvo • Gostom štiri zmage
Pred približno 1000 gledalci so pretekli teden v Ljutomeru potekale druge kasaške dirke v organizaciji najstarejšega in najuspešnejšega slovenskega kluba, četrte na slovenskih hipodromih letos. V sedmih preizkušnjah dneva je nastopilo 54 kasačev iz sedmih klubov, ki so se pomerili na 2100 metrov dolgi progi. Gostitelji so osvojili tri prva mesta, prav tako tri zmage so si privozili kasači in vozniki iz ljubljanskih Stožic, ena zmaga pa je odšla na Brdo. Na ljutomerskem hipodromu bodo najboljši slovenski in uvoženi kasači nastopili 18. junija.
Jason GL (Roman Jerovšek, Brdo) je v finišu pete dirke premagal Saxona MS (Marko Slavič, Ljutomer).
Rezultati; prva dirka za 3- do 4-letne kasače z zaslužkom do 60.000 tolarjev: 1. Fjuri AS (Jernej Slavič, Ljutomer) 1:22,8; druga dirka za 3- do 5-letne kasače z zaslužkom do 150.000 tolarjev: 1. Dora November (Janko Sagaj, Ljutomer) 1:21,4; tretja dirka za 3- do 6-letne kasače z zaslužkom do 300.000 tolarjev: 1. Roki (Davorin Puhar, Ljutomer) 1:22,4; četrta dirka za 3- do 12-letne kasače z zaslužkom do 600.000 tolarjev: 1. History Vita (Janez Hrovat, Stožice Ljubljana) 1:20,1, 2. Lund I (Dejan Jureš, Ljutomer) 1:20,2; peta dirka za 3- do 12-letne kasače z zaslužkom do 1.000.000 tolarjev: 1. Jason GL (Roman Jerovšek, Brdo) 1:19,3, 2. Saxon MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:19,8; šesta dirka za 3- do 12-letne kasače z zaslužkom do 2.000.000 tolarjev: 1. Olimpiko Vita (Janez Hrovat, Stožice Ljubljana) 1:20,2; sedma dirka za 3- do 12-letne kasače z zaslužkom nad 2.000.000 tolarjev: 1. Doxy Pan Vita (Matej Osolnik, Stožice Ljubljana) 1:17,9.
Miha Šoštarič
Atletika • Najmlajša je bila najboljša
V	soboto se je s prvim tekmovanjem v Mariboru začel 2. Štajerski pokal v mnogobojih za pionirje letnik 1991 in mlajše. Za pokal se šteje seštevek uvrstitev, ki jih tekmovalci dosežejo na vseh treh tekmovanjih, poleg Maribora še v Slovenski Bistrici in na Ptuju. V tekmovanju podmladkov štajerskih atletskih klubov so člani Atletske šole Mirka Vindiša dosegli pet uvrstitev na zmagovalni oder. Najboljša je bila najmlajša - Maja Bedrač, letnik 1999, ki je suvereno zmagala v dvoboju teka na 60 metrov (10,3 sekunde) in skoka v daljino (322 centinetrov). Pri dekletih je njen uspeh dopolnila Tanja Nahberger, letnik 1996, ki je bila tretja v troboju. Fantje so dosegli tri druga mesta: Rok Koderman, letnik 1999, Boštjan Nahberger, letnik 1998 in Mark Drevenšek, letnik 1995.
Prejšnji četrtek je prav tako v Mariboru potekalo srednješolsko področno tekmovanje, ki so se ga udeležili člani AK Keor Ptuj, ki so tokrat zastopali ptujske in mariborske srednje šole. Za Gimnazijo Ptuj sta zmage dosegla Mitja Horvat v teku na 100 metrov (11,38 sekunde) in Rok Panikvar z novim osebnim rekordom na 400 metrov (50,52 sekunde), drugi je bil Aljoša Vajda na 1000 metrov (2 minuti in 42,02 sekunde), kakor tudi štafeta 4 x 100 metrov (46,90 sekunde). Barve Ekonomske šole Ptuj sta zastopali Laura Pajtler z drugim mestom na 1000 metrov in Sabina Rajh, ki je bila četrta na 400 metrov (63,48 sekunde). Za eno izmed mariborskih šol pa je zmagal Matej Krušič v suvanju krogle (14,17 metra).
UE
Atletika • Nedeljčani uspešni v Mariboru
Ker se zaradi zaključne ekskurzije ne bi mogli udeležiti tekmovanja na območju Ptuja, so se učenci devetih razredov OŠ Velika Nedelja z mentorjem Stankom Bezjakom udeležili področnega tekmovanja v atletiki v Mariboru. Sedem mladih Nedeljčanov je doseglo odlične rezultate: Uroš Škripec je bil v skoku v višino tretji, Alen Majcen peti, Marina Uplaznik pa druga. V teku na 60 m sta Samo Šincek in Larisa Krabonja dosegla tretje mesto. Prvo mesto v metu žogice je dosegel Klemen Krabonja. V teku na 1000 m je bil Samo Škrjanec peti.
Na Ptuju je na področnem tekmovanju v atletiki za učence osnovnih šol Po-dravja nastopilo kar 156 učencev iz vseh preostalih šol v občini Ormož.
UK
Atletika • Področno tekmovanje Spodnjega Podravja
V	četrtek je na Mestnem stadionu Ptuj potekalo področno tekmovanje v atletiki za osnovnošolce iz Spodnjega Podravja. Velike atletske prireditve se je tokrat udeležilo kar 642 učencev, ki so se na tekmovanje uvrstili na podlagi rezultatov iz predhodnih medobčinskih tekmovanj. V kategoriji mlajših učencev nastopajo učenci iz druge triade osnovne šole, v kategoriji starejših pa iz zadnje triade. Najboljši se bodo na podlagi vseh področnih tekmovanj, ki potekajo v
ostalih delih Slovenije, uvrstili v finale državnega prvenstva, ki bo 6. junija potekalo prvič na Ptuju. Organizatorji - Športni zavod Ptuj, Atletski klub Keor Ptuj in OŠ Olge Meglič - vabijo bralce Štajerskega tednika, da si popoldansko tekmovanje ogledajo v živo in navijajo za domačine. Festival atletike mladih bo na isti dan dopoldne dopolnil tudi finale državnega prvenstva za srednje šole. Boljši rezultati področnega tekmovanja učencev ptujske regije: mlajši učenci: 60 metrov: 3. Primož Zemljič, OŠ Ljudski vrt, 8,78; 300 metrov: 3. Domen Vidovič, OŠ Breg, 48,09; 600 metrov: 1. Rok Kajzer, OŠ Destrnik, 1:49,63; Skok v daljino: 1. Miha Čuš, OŠ Dornava, 4,55 metra; Met žogice: 1. Jaka Zorko Vrabič, OŠ Borisa Kidriča, 44,31 metra;
mlajše učenke: 60 metrov: 1. Eva Kaučič, OŠ Olge Meglič, 8,72, 2. Maja Štumberger, OŠ Ljudski Vrt, 8,85, 3. Tjaša Flanjak, OŠ Mladika, 8,94; skok v višino: 1. Pia Milič, OŠ Ljudski vrt, 130 centimetrov; met žogice: 1. Lucija Pukšič, OŠ Dornava, 38,27 metra;
starejši učenci: 60 metrov: 3. Gregor Kranjc, OŠ Juršinci, 7,80; 300 metrov: 2. Dani Petek, OŠ Gorišnica, 39,66; 4 x 100 metrov: 1. OŠ Juršinci, 48,51; skok v višino: 1. Primož Ciglar, OŠ Dornava, 168 centimetrov; skok v daljino: 1. Peter Dobnik, OŠ Videm, 5,47 metra; met žogice: 1. Gorazd Butolen, OŠ Žetale, 61,96 metra;
starejše deklice: 60 metrov: 3. Patricija Rajh, OŠ Juršinci, 8,73; 300 metrov: 1. Urška Škerget, OŠ Breg, 43,30j 4 x 100 metrov: 2. OŠ Ljudski Vrt, 54,36; skok v višino: 1. Sanja Ivanjšič, OŠ Juršinci, 147 centimetrov, 2. Urška Horvat, OŠ Gorišnica, 145 centimetrov; skok v daljino: 3. Nina Zupanič, OŠ Ljudski Vrt, 4,69 metra.
UE
Paintball • Odlična predstavitev
V začetku maja je na olimpijskem strelišču v Zelenem gaju pri Pragerskem potekal 1. Slovenija Open Paintball turnir drugega kola 2. Land slovensko-hrva-ške lige. Turnir je organiziralo športno društvo Paintball Viper iz Ptuja v sodelovanju z Garex, d. o. o. - Garpaint paintball.
Na turnirju je sodelovalo 18 ekip, vsaka je imela 7 igralcev (5 + 2 rezervi), skupaj torej več kot 130 igralcev. Štiri ekipe so prišle iz Slovenije, iz Hrvaške jih je bilo 11, dve iz Avstrije in ena iz Češke.
Prvo mesto je zasedla ekipa Fast Fingers Force, drugo MRD Com in tretje PC Matrix - Ghostbusters. Ptujska ekipa Viper je zasedla 12. mesto med vsemi ekipami in 9. mesto v konkurenci 2. Land lige, v kateri sodelujejo le slovenske in hrvaške ekipe.
Na olimpijskem strelišču v Pragerskem so tekmovalci v paintballu odlično predstavili svoje tekmovanje, ki je privabilo tudi veliko število gledalcev, ki so z zanimanjem opazovali kako se tekmuje v tej športni zvrsti. Organizatorji so si za odlično izvedeno tekmovanje zaslužili veliko pohval. Naslednji turnir na Pragerskem bo potekal 1. julija letos.
Danilo Klajnšek
Avtomobilizem • Ljubitelji Hond v Hajdošah
Ponavadi je bil mesec maj na kartodromu v Hajdošah namenjen voznikom kartinga, tokrat pa je bil v znamenju ljubiteljev avtomobilov Honda. Zbralo se je veliko pristašev te blagovne znamke, saj so se preizkušali v tekmovanju v tuningu in stylingu ter v avto akustiki. Videli smo lahko tudi testne vožnje novih avtomobilov znamke Honda ter vožnje s kartingi in avtomobili. Lastniki hond so se družili, izmenjali izkušnje in se zabavali. Drugo mednarodno srečanje ljubiteljev znamke Honda je v popolnosti uspelo.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. in 2. liga MNZ Ptuj
Ormožani v Štajersko, kdo pa v 2. ligo?
3. SNL VZHOD
REZULTATI 24. KROGA: Zavrč - Pohorje 0:1, Šmarje pri Jelšah - Stojnci 0:3, Tišina - Holermuos Ormož 3:0, Paloma - Tehnostroj Veržej 2:0, Železničar - Kovinar Štore 0:2, Mura 05 - Črenšovci 3:1, Beltinci - Malečnik 0:4
1. MURA 05	24 16	4	4	52:14	52
2. KOVINAR ŠTORE 24 15		6	3	46:12	51
3. ČRENŠOVCI	24 14	4	6	36:25	46
4. PALOMA	24 12	4	8	39:20	40
5. MALEČNIK	24 11	6	7	49:35	39
6. STOJNCI	24 12	3	9	43:36	39
7. ZAVRČ	24 10	8	6	36:23	38
8. POHORJE	24 10	5	9	32:31	35
9. TEH. VERŽEJ	24 10	3	11	34:41	33
10. ŠMARJE	24 8	8	8	31:36	32
11. ŽELEZNIČAR	24 6	5	13	28:48	23
12. TIŠINA	24 5	3	16	23:47	18
13. HOL. ORMOŽ	24 2	7	15	24:54	13
14. BELTINCI	24 3	2	19	17:68	11
Mura 05 je na poti v drugoli-gaško društvo naredila še eden korak naprej, saj je v 24. krogu uspela v derbiju kroga premagati Črenšovce. Edini, ki so ji tako še za petami, so nogometaši iz Štor, ki so bili uspešni v Mariboru.
Lanskoletni Prvaki iz Zavrča so proti Pohorju na domačem igrišču doživeli neugoden poraz in zdrsnili na sedmo mesto na prvenstveni razpredelnici. Prav tako so izgubili nogometaši Holermuosa Ormoža v Tišini proti direktnemu konkurentu v borbi za obstanek. Sedaj bo potrebno pripraviti ekipo za Štajersko ligo, istočasno pa je treba misliti na to, da se jim ne ponovi usoda sosedov iz Središča, ki so po izpadu iz Štajerske lige potonili tudi v 1. ligi MNZ Ptuj.
Stojnčani nadaljujejo z uspešnimi igrami. Tokrat so brez težav premagali ekipo iz Šmarja pri Jelšah in se povzpeli na šesto mesto prvenstvene razpredelnice v 3. SNL - vzhod. Na dnu je vse jasno, tako da bo v zadnjih dveh krogih v ospredju borba za prvo mesto in kakšen »kozmetični« popravek.
ZAVRČ - POHORJE 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Magdič (49)
ZAVRČ: Dukarič, Gabrovec, Sluga, Lenart, Meznarič, Kokot, Murko (od 79. Fridl), Železnik (od 58. Zdelar), Golob, Korez, Poštrak. Trener: Miran Emeršič.
ŠMARJE PRI JELŠAH - STOJNCI 0:3 (0:2)
STRELCA: 0:1 Murat (5), 0:2 Habrun (42), 0:3 Murat (85)
STOJNCI: Starčič, A. Vilčnik, Milošič, Janžekovič, D. Vilčnik, Murat, Rižnar, Rumež (od 60. Herga), Habrun, Žnidarič, Murat. Trener: Miran Klajderič.
TIŠINA - HOLERMUOS ORMOŽ 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Predoš (65), 2:0 Dettelbach (86), 3:0 Kuzma (80)
HOLERMUOS ORMOŽ:
Šnajder, Govedič, Jurčec, Pi-berčnik, Boris Prapotnik, Novak, Zidarič (od 70. Juršek), Velečič, Fijavž, Zadravec (od 14. Kolarič), Lesjak (Borut Prapot-nik). Trener: Dušan Dimič.
Ormožani na Tišini niso razočarali, a so vseeno doživeli visok poraz, ki pa je glede na prikazano igro previsok. Prvi polčas je minil v enakovredni igri, kjer so imeli žogo več v posesti Ormožani, ki pa so pred vrati Tišine pletli in pletli namesto, da bi akcije zaključevali s streli od daleč na težkem in razmočenem
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev so se z zmago v Šmarjah povzpeli na 6. mesto lestvice 3. SNL - vzhod; na sliki je Robert Janžekovič.
igrišču. Tik pred odhodom na odmor so bili Ormožani najprej nevarni pred golom Tišine, vendar so akcijo slabo zaključili. V protinapadu se je napadalec Tišine sam znašel pred vratarjem Šnajderjem, ki pa je zaustavil največjo priložnost gostiteljev na tekmi. V drugem polčasu je padla odločitev o zmagovalcu. Najprej je Kolarič pri Ormoža-nih zapravil idealno priložnost, ko se je znašel iz oči v oči z domačim vratarjem, nato pa so v naslednjem napadu po napaki Ormožanov zadeli nogometaši Tišine. Do konca tekme je prestrogo dobil rdeči karton najboljši posameznik Ormožanov Fijavž, kar je bil prevelik šok za gradbenike, ki se do konca tekme niso več pobrali in so tako doživeli nov poraz. Poraz, ki jih je popeljal v Štajersko ligo.
Uroš Krstič
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 24. KROGA: Dornava
-	Get Power Šampion 1:2,MU Šentjur - Šentilj Jarenina 3.4, Bistrica
-	Oplotnica 3:1, AJM Kungota - Ge-rečja vas Unukšped 3:6, Peca - Zreče 0:3, Brunšvik - Rogatec 0:3, Šoštanj
-	Tehnotim Pesnica 3:1
1.	MU ŠENTJUR	24	16 6	2	59:23	54
2.	ŠOŠTANJ	24	13	4	7	46:27	43
3.	ZREČE	24	12	4	7	44:27	40
4.	TEH. PESNICA	24	11 2	11 36:42	35
5.	ŠENTILJ JAR.	24	9	7	8 35:34	34
6.	ROGATEC	24	9	6	9	45:38	33
7.	BISTRICA	24	10 3	11 38:36	33
8.	GEREČJA VAS	24	8 8	8 34:34	32
9.	AJM KUNGOTA	24	8 6	10 39:46	30
10.	OPLOTNICA 24	8	6 10	31:24	30
11.	G. P. ŠAMPION 24	9	2 13	42:44	29
12.	DORNAVA 24	8	4 12	32:40	28
13.	BRUNŠVIK 24	7	4 13	36:52	25
14.	PECA 24	7	4 13	25:41	25
Dva kroga pred koncem tekmovanja v Štajerski ligi je prvak znan. To je ekipa Šentjurja, ki je bila v tem tekmovanju superiorna. Malo so si pokvarili slavje z domačim porazom. Pomembno zmago v lokalnem derbiju so dosegli nogometaši Bistrice, ki so ugnali Oplotnico in po vsej verjetnosti rešili vprašanje glede obstanka v Štajerski ligi. V drugem delu prvenstva so igrali dobro, kar jim bo na koncu prineslo veselje, ki se mu reče obstanek. Avtoprevozniki iz Gerečje vasi so prav tako naredili korak k obstanku z zmago v Kungoti. Za obstanek pa bo potrebno osvojiti še kakšno točko.
Nogometaši Dornave se nahajajo v nevarnih vodah in bodo morali krepko potegniti, da bi se rešili izpada. S porazom proti direktnemu konkurentu Get
Power Šampionu so si sami pokvarili razpoloženje, saj vemo, da takšne zmage štejejo dvojno. Borba za obstanek bo v zadnjih dveh krogih še zelo zanimiva.
KUNGOTA - GEREČJA VAS UNUKŠPED 3:6 (3:5)
STRELCI: 1:0 Simonič (2), 1:1 Gajšek (13), 1:2 Vtič (14), 1:3 Kokot (17), 1:4 Kokot (28), (43), 2:4 Burim (37), 2:5 Vtič (38), 3:5 Hrženjak (43), 3:6 Rozman (89. z 11 m)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vogrinec, Sagadin, Vidovič, Hab-janič, Krajnc, Gajšek, Sel, Kokot, Vtič, Rozman, Novak (od 86. Ja-kopec). Trener: Ivan Ornik.
DORNAVA - GET POWER ŠAMPION 1:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Lazičič (21), 0:2 Jevšenak (32), 1:2 Cvetko (84)
DORNAVA: Gomboc, Golob, Makovec, Jurič, Ratek, Jambri-ško (od 73. Šuen), Serdinšek, Cvetko, D. Novak, R. Novak (od 46. Trunk). Trener: Meod Verle.
BISTRICA - OPLOTNICA 3:1
(1:0)
STRELCI:1:0 Frelih (22), 1:1 Perbil (56), 2:1 A. Stegne (64), 3:1 Poljanec (88)
BISTRICA: J. Stegne, Frelih (od 85. Dragič), Robar, Mlinar, Zupanič, Tkavc (od 80. Drosk), Jelenko, A. Stegne, Poljanec, Rampre, Plevnik (od 59. Haj-šek). Trener: Marjan Penik.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 20. KROGA: Gorišnica - Apače 1:1, Hajdina - Boč 2:1, Pod-vinci - Mark 69 Rogoznica 1:1, Cirku-lane - Videm 2:1, Središče - Skorba 3:3, Bukovci - Slovenja vas 4:0.
1.	HAJDINA	20 14	3	3	57:22	45
2.	APAČE	20 11	4	5	37:25	37
3.	VIDEM	20 11	2	7	51:24	35
4.	PODVINCI	20 10	3	7	44:31	33
5.	MARK 69 ROG. 20 9	5	6 33:25	32
6.	GORIŠNICA	20 8	6	6 35:41	30
7.	CIRKU^NE	20 9	2	9	32:39	29
8.	BUKOVCI	20 8	4	8 42:35	28
9.	SKORBA	20 8	4	8 44:50	28
10.	BOČ 20 6 3 11 21:32 21
11.	SLOVENJA VAS 20 3 4 13 14:52 13
12.	SREDIŠČE 20 2 2 16 28:62 8
GORIŠNICA - APAČE 1:1 (1:1)
STRELCA: 1:0 Zavec (10), 1:1 Predikaka (35)
BUKOVCI - SLOVENJA VAS
4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Mar (14), 2:0 B. Bezjak (56), 3:0 Mar (73), 4:0 J. Bezjak (87)
HAJDINA - BOČ 2:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Strmšek (31), 1:1 Krajnc (43), 2:1 Hotko (88. z 11 m)
SREDIŠČE - SKORBA 3:3 (2:1)
STRELCI: 1:0 Kosec (7), 1:1 Rojko (30), 2:1 Kosec (31), 2:2 Toplovec (70), 3:2 Kolarič (77), 3:3 Vogrinec (79)
CIRKULANE - VIDEM 2:1
(0:0)
STRELCI: 0:1 Pečnik (55. z 11 m), 1:1 Jurišič (61), 2:1 Klaj-derič (70)
PODVINCi - MARK 69 ROGOZNICA 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Šebela (37. av-togol), 1:1 Petrovič (79. z 11 m)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 17. KROGA: Zgornja Polskava - Hajdoše 1:0, Grajena
-	Spodnja Polskava 0:1, Pragersko
-	Podlehnik 1:3, Markovci - Tržec 6:4, Leskovec - Lovrenc 1:4
1. MARKOVCI	17 12		2 3	46:24	38
2. ZG. POLSKAVA	17	9	2 6	39:23	29
3. LOVRENC -1	17	8	4 5	32:24	27
4. LESKOVEC	17	8	3 6	30:23	27
5.HAJDOŠE	17	8	3 6	36:32	27
6. PODLEHNIK	17	7	3 7	32:26	24
7. TRŽEC	17	6	1 10	39:45	19
8. SP. POLSKAVA -617		7	2 8	29:33	17
9. PRAGERSKO	17	4	3 10	21:42	15
10. GRAJENA	17	4	1 12	19:51	13
GRAJENA - SPODNJA POLSKAVA 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Tropan (42)
ZGORNJA POLSKAVA -HAJDOŠE 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Vuk (9. z 11
m)
LESKOVEC - LOVRENC 1:4
(0:2)
STRELCI: 0:1 Pišek (3), 0:2 Ivančič (44), 0:3 Pišek (51), 0:4 Pišek (60), 1:4 Vindiš (28)
PRAGERSKO - PODLEHNIK 1:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Arnuš (30), 0:2 Vaupotič (36), 1:2 Lončarič (44. z 11 m), 1:3 Arnuš (89)
MARKOVCI - TRŽEC 6:4 (3:2)
STRELCI: 0:1 Gabrovec (14), 1:1 Golob (20), 2:1 Štrafela (35. z 11 m), 2:2 Krajnc (40), 3:2 Pre-log (43), 4:2 Zver (60), 5:2 Štrafela (61), 5:3 Skrbinšek (65), 6:3 Zver (84), 6:4 Skrbinšek (85)
VETERANSKI LIGI
VZHODNA SKUPINA - REZULTATI 14. KROGA: Grajena - Savaria Rogoznica 1:1, Gorišnica - Tržec 6:4. Dornava - Markovci 2:3
1.	MARKOVCI 12 10 1 1 50:10 31
2.	DORNAVA 12 8 1 3 22.11 25
3.	GORIŠNICA 12 7 1 4 31:19 22 4.. GRAJENA 12 4 2 6 14:33 14
5.	TRŽEC 12 3 3 6 22:36 12
6.	SAVARIA ROG. 12 1 4 7 19:30 7
7.	LESKOVEC 12 1 4 7 15:34 7
ZAHODNA SKUPINA - REZULTATI 14. KROGA: Lovrenc - Prepolje 2:0, Polskava - Pragersko 1:2, Hajdina - Skorba 3:1, Boč - Apače 3:1
1.	HAJDINA	14	9	2	3	45:16	29
2.	SKORBA	14	9	1	4	43:22	28
3.	PRAGERSKO	14	7	3	4	24:22	24
4.	LOVRENC	14	5	5	4	16:21	20
5.	BOČ -1	14	5	5	4	25:23	19
6.	POLSKAVA	14	5	4	5	30:32	19
7.	PREPOLJE	14	2	3	9	19:39	9
8.	APAČE	14	2	1	11	16:43	7
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA LIGA - MOŠKI
LIGA ZA PRVAKA: PARI 8. KROGA - sreda: Celje Pivovarna Laško -Gold Club, Gorenje - Trimo Trebnje, Prevent - Cimos Koper.
LIGA ZA OBSTANEK: PARI 8. KROGA - sreda: Jeruzalem Ormož - Rudar EVJ Trbovlje, Ribnica Riko hiše - Krka, Termo Škofja Loka - Slovan.
3. srečanje rokometnih navijačev
Društvo ljubiteljev rokometa in ostalih športov Ormož skupaj z rokometnim klubom Jeruzalem Ormož organizira tradicionalno 3. srečanje rokometnih navijačev iz Slovenije. Prireditev bo potekala v soboto, 3. junija 2006, od 9. do 16. ure v Športni dvorani Hardek - Ormož.
Na prireditvi bo sodelovalo osem ekip znanih slovenskih rokometnih klubov: Celje - Florijani, Velenje - Šaleški graščaki, Slovenj Gradec
-	Orli, Velika Nedelja - Murve, Trbovlje - Torcida in Ormož - Ormožani (dve ekipi). Srečanja se bo udeležila tudi navijaška skupina iz sosednje Madžarske - navijači Fotexa iz Veszprema. Lani so se zmage na turnirju v celjskem Zlatorogu veselili Trboveljčani pred Celjani in Ormožani.
Razpored turnirja:
9.00: Ormožani 1 - Florijani, 9.30: Ormožani 2 - Fan Club Fotex, 10.00: Murve - Torcida, 10.30: Orli - Šaleški graščaki, 11.00: Ormožani 1 - Torcida, 11.30: Ormožani 2 - Šaleški graščaki, 12.00: Murve - Florijani, 12.30: Orli - Fan Club Fotex, 13.00: Ormožani 1 - Murve, 13.30: Ormožani 2 - Orli, 14.00: Torcida - Florijani, 14.30: Šaleški graščaki
-	Fan Club Fotex, 15.00: prvi polfinale, 15.30: drugi polfinale, 16.00: mali finale in 16.30: veliki finale.
Uroš Krstič
Tradiconalna Modra noč
Navijače NK Drava in vse ljubitelje dobre družbe vabimo 3. junija ob 18. uri na zadnjo tekmo letošnje sezone, ko se bodo dravaši pomerili z Nafto. Po končani tekmi pa za dobro delo v letošnji sezoni sledi veliko slavje na Mestnem trgu. Druženje Ptujčank in Ptujčanov, zvestih dravašev, bodo z zmagovalnimi ritmi še dodatno popestrili številni nastopajoči, prav za vsakogar pa bo pripravljena torta velikanka in že tradicionalno pečen vol. Izbirali bomo najlepšo med lepimi dekleti, ki so se prijavila na izbor za mis Drave, te pa čakajo privlačne in bogate nagrade (sponzorji izbora so objavljeni na spletni strani nogometnega kluba). Med glasovalci za naj dravaša letošnje sezone bomo izžrebali srečneže, ki bodo prav tako lepo nagrajeni. Torej, za zabavo bo poskrbljeno, s seboj prinesite le dobro voljo.
P. s.: Oblecite se v barvo Drave in zagotovite zmago tudi na modro-beli tribuni _
P. s.: Nastopajoči na tradicionalni Modri noči: Ptujskih 5, NŠ Poli Drava Ptuj, CHECHA MC PIECE, Plesna šola Mambo Ptuj, FD Pobrežje
BS
Foto: Črtomir Goznik
Modro-beli si na zadnji tekmi želijo polno tribuno navijačev (kot na domači tekmi z Mariborom).
Judo • 6. memorial M. Gorenjaka
Horvat in Božičko med zmagovalci
Oplotnica, 27. 5. 2006. V
športni dvorani Milenium so se zbrali judoisti in judoistke v kategoriji cicibanov, mlajših in starejših dečkov ter deklic. Največ uspeha so imeli domači tekmovalci JK Oplotnica, ki so bili tudi najbolj številčni, JK Impol je bil skupno tretji, JK Drava pa je na koncu s petimi tekmovalci zasedla šesto mesto, pri starejših dečkih so bili ekipno drugi.
Rezultati: ekipno: 1. JK
Oplotnica, 2. JK Ljutomer, 3. JK Impol, 4. JK Murska Sobota, 5. JK Duplek, 6. JK Drava Ptuj
Mlajši dečki: do 34 kg: 1. Matic Horvat- JK Drava Ptuj; do 42 kg: 2. Jan Maroh - JK Drava Ptuj.
Starejši dečki: do 46 kg: 1. Jure Božičko - JK Drava Ptuj; do 55 kg: 2. Tilen Vidovič - JK Drava Ptuj; do 73 kg: 2. Damjan Ljubec - JK Drava Ptuj
Sebi Kolednik
Ptujska ekipa na turnirju v Oplotnici
Foto: SK
AvtoD^M
Prihaja opel corsa
Opel corsa je najbolje prodajan majhen avtomobil v Evropi, skupno pa so jih prodali že okoli dvanajst milijonov. Ukrojena je v »new edge« stilu, rezultat pa so visoki boki, poudarjeni blatniki in robovi avtomobila. Lahko rečem, da je nova corsa pravzaprav astra v malem. Svojo premiero bo doživela na letošnjem mednarodnem avtomobilskem salonu v Londonu, ki bo potekal od 18. do 30. julija.
Po velikosti se je približala peugeotu 207, renaultu cliu ter seveda fiatu grande puntu, s katerim si deli tudi zasnovo in dobršen del ostalih komponent. Notranjost corse povzema idejne rešitve astre, uporabljeni materiali pa so vsaj za stopničko boljši kot pri predhodnici. Varnostni paket opreme je bogatejši že v osnovi, vključuje dve čelni in dve bočni zračni blazini, zračno zaveso, aktivne vzglavnike in sistem PRS, ki ob trku preprečuje vdor in premikanje stopalk. Sodobno podvozje poudarja dinamično vožnjo, vozniku pa bosta že v osnovnih različicah v pomoč zavorni dodatek ABS in CBC (cornering brake control), ki začne preventivno delovati pri prekrmar-jenju. Ob doplačilu bosta za dodatno varnost poskrbela še sistem za elektronsko stabilnost vozila ESP in ECU, ki znižuje možnost podkrmarjenja. Kupcem
bo na voljo dokaj široka paleta motorjev, ki zajema tri bencinske in dva dizelska agregata s tehnologijo skupnega voda. Bencinski motorji razvijajo od 60 do 90 KM, najmočnejši dizel pa kar 125 KM. Najbolj zahtevnim bodo po želji in proti doplačilu na voljo žarometi, ki »znajo« svetiti v ovinek, navigacijski sistem, mobilni telefon z možnostjo uporabe bluetooth tehnologije ter pnevmatike, ki omogočajo vožnjo, kljub temu da so predrte oziroma prazne. Četrta generacija Oplove corse naj bi na slovenske ceste zapeljala oktobra letos.
Prvi predstavnik »kinetic designa« je ford S-max
S predstavitvijo 4,77 metra dolgega, 1,88 širokega ter 1,66 metra visokega S-maxa želijo pri Fordu ustvariti novi segment športnih enoprostorcev. Zraven treh vrst sedežev naj bi nudil živahne vozne lastnosti za vse, ki pri enoprostor-cih pogrešajo športnost. Po Fordovo so to značilnosti tako imenovanih SAV vozil (sport activity vehicles). Že iz imena S-max lahko sklepamo, da gre za avtomobil, ki mu športnost torej ni tuja in ki hkrati potencira uporabnost prostora. Oblikovno je še najbližje galaxyju, deluje pa skladno, športno in prepoznavno.
S-max je prvo vozilo, ki je bilo razvito znotraj Forda in vključuje oblikovalske elemente kinetičnega oblikovanja, ki smo jih prvič videli na prototipu iosis. Ime novega forda označuje ogromno prostora, kljub temu da vozni užitki niso nič manjši. Po svoji velikosti se uvršča med modela mondeo karavan in galaxy, ki ima sedem sedežev. Izdelovali ga bodo na proizvodni liniji v Fordovi tovarni Genk v Belgiji. S-max naj bi zapolnil vrzel v vedno bolj popularnem segmentu enoprostorcev, ki se predvsem posvečajo družinskim potrebam, manj pa dinamičnim voznikom, ki takšen avtomobil uporabljajo za svoj aktivni življenjski slog. Zraven zunanjega videza svojo športnost nadaljuje tudi v notranjosti. Kupci bodo ob naročilu lahko izbrali dve ali celo tri vrste sedežev. Druga in tretja vrsta sedežev je opremljena z novim sistemom ford fold flat system, ki med drugim omogoča tudi 10-centimetr-
ski vzdolžni pomik druge vrste sedežev in ponuja več kot 30 možnih sedežnih konfiguracij! Sistem je nadgradnja že uveljavljenega sistema prilagoditve sedežev iz modela focus C-max. V osnovni sedežni konfiguraciji ponuja 285 litrov prostora za prtljago, ki ga ob podiranju sedežev lahko povečamo na 2000 litrov. 26 predalov in odlagališč pa ponuja dodatnih 90 litrov prostora za številne malenkosti. Izbira motorjev je na začetku prodaje omejena na dva dizelska in dva bencinska agregata z razponom moči od 130 pa do 220 KM. Za primerjavo naj omenim, da je bolj tradicionalno usmerjen in že v osnovi sedemsedežni »klasični« galaxy od svojega športnejše-ga brata daljši za dobrih 5 centimetrov ter višji za dobrih 10 centimetrov, širina pa ostaja enaka. V sedemsedežni izvedbi ponuja osnovno 308 litrov prostora za tovor, ob podiranju sedežev v drugi in tretji vrsti pa lahko sprejme 2325 litrov. Novi športni enoprostorec S-max je med drugim serijsko opremljen s številnimi varnostnimi zračnimi blazinami in programom za elektronsko stabilizacijo vozila ESP, za doplačilo pa zraven ostalih elementov udobja ponuja še aktivno vzmetenje in veliko panoramsko strešno okno. Ford S-max predstavlja neizkoriščen potencial v razredu velikih vozil z ne ravno tradicionalnimi tremi vrstami sedežev in z novo vsebino, ki odraža aktivni življenjski slog. Model hkrati nakazuje potencial drugačnosti znotraj Fordove družine in uveljavlja lastno blagovno znamko v šele prihajajočem avtomobilskem segmentu.
Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Laser v zobozdravstvu
Laser je naprava, ki proizvaja posebne vrste svetlobo, ki nastane s t. i. stimuliranim sevanjem. Znanstvena spoznanja fizikalnih osnov delovanja laserske svetlobe na zobna in obzobna tkiva so omogočila varno delo in pozitivne rezultate pri kliničnem delu.
V ZD Ptuj že vrsto let zobozdravniki pri svojem delu uporabljamo dentalni laser Twinlight, ki ga je l. 1993 ponudila tržišču Fotona, d. d., iz Ljubljane. To je računalniško podprt laserski dvojček, ki ima dva laserska vira:
Er-Yag, erbijev laser
Nd-Yag, neodimski laser. Pul-zirajoča laserska svetloba se prenaša po tankem gibljivem optičnem vlaknu.
Za vrtanje v sklenini, den-tinu, za odstranjevanje zobne gnilobe in belih plombic uporabljamo erbijev laser. Svetloba tega laserja se močno absorbira v vodi zobnega tkiva in prodre le nekaj tisočink milimetra v globino. Absorbirana laserska energija povzroči nenadno segrevanje in uparevanje vode v tkivu, pritisk hitro in močno naraste, pride do mikroeksplo-
zij in odpihavanja zelo tankih plasti tkiva.
Zobna gniloba (karies) vsebuje 50 % vode, zdrav dentin 10 % in sklenina 3 %. Laser lažje odstranjuje zobno gnilobo kot trda zobna tkiva, ker je njegovo delovanje pogojeno z absorpcijo laserske energije v vodi zobnega tkiva. Zobno gnilobo odstranimo torej že s sorazmerno nizko močjo laserske svetlobe, ki zdravega tkiva še ne odstranjuje. Pri delu ne pride do nezaželenih toplotnih učinkov v okoliškem tkivu in do okvar zobne pulpe. Ker ni nadležnega zvoka in vibracij vrtalnega svedra, je vrtanje z laserjem precej bolj prijetno in manj boleče. Uporaba anestezije je zmanjšana, kar je še posebej zaželeno v otroškem in mladinskem zobozdravstvu. Površina zoba po obdelavi sklenine in denti-na ostane hrapava, zob je tako že pripravljen za izdelavo bele plombice, ki za svojo pričvrsti-tev potrebuje mikroretencijo. Delo z laserjem je nekoliko počasnejše, ker laser še ne dosega hitrosti turbinske vrtalke. Amalgamskih plombic z laser-
Foto: Črtomir Goznik
Leonida Vidovič, dr. dent. med.
jem ne smemo odstranjevati.
Neodimski laser uporabljamo pri koreninskem zdravljenju zob - v endodontiji, za zdravljenje začetnih parodon-talnih obolenj, za zdravljenje bolečih razjed ustne sluznice - aft, herpesa, za zmanjšanje preobčutljivosti zob na termične dražljaje.
Za ohranitev zoba, pri katerem je bil živec tako prizadet, da je odmrl, je nujno zdravljenje koreninskih kanalov. To je edina rešitev pred ekstrakcijo (odstranitvijo zoba). Koreninski kanal očistimo z običajnim postopkom in ga namesto s klasično metodo obdelamo z
laserjem. Čas zdravljenja je skrajšan na največ tri ordi-nacijske seje, uspešnost endo-dontske terapije je višja.
O parodontalnem obolenju govorimo, ko zaradi nečistoč ob zobnem vratu, ki je lahko posledica nezadovoljivega čiščenja, pride do vnetja dlesni in njenega odstopanja od zoba. V tako ustvarjeni parodontalni žepek po predhodni higienski fazi zdravljenja vpeljemo preko optičnega vlakna žarek neodimskega laserja. Vneti del dlesni uparimo in jo odstranimo brez nadležnih krvavitev, žepek dezinficiramo. V procesu celjenja se bo žepek zmanjšal, majav zob se bo utrdil.
Z neodimskim laserjem lahko dosežemo trajno zmanjšanje preobčutljivosti zobnih vratov na vroče-hladne dražljaje. Laserska svetloba zoži široke dentinske kanalčke in verjetno tudi vpliva na zmanjšanje občutljivosti živčnih končičev.
Delo z laserjem je varno. Resno nevarnost predstavlja laserska svetloba edino očesu. Zato morajo vsi, ki so v prostoru, nositi zaščitna očala.
Leonida Vidovič, dr. dent. med.
OE Zobozdravstvo, Zdravstveni dom Ptuj
Moje cvetje
Letošnji maj je bolj aprilski
Vreme iz lanskega leta nas očitno preganja tudi letos: nikakor se ne umiri, ves čas nas spremljajo tudi padavine. Takšne vremenske razmere so poglavitni vzrok, da se pojavlja vedno več škodljivcev in bolezni na rastlinah. Žal na vreme ne moremo vplivati, narediti moramo kar največ, da rastlinam v takih razmerah pomagamo.
Sobne rastline
Sobne rastline so zdaj v polni rasti in so si že opomogle od vsega hudega, kar jim je prinesla dolga kurilna sezona. Tiste najbolj prizadete lahko zdaj brez strahu prestavimo na prosto, v polsenco. Tudi odcvetele orhideje lahko postavimo v senčne kotičke svojega vrta. Za kaj takega nam bodo hvaležne vse vrste. Vendar naj rastline naprej odcvetijo. Ni pa potrebno premikati najpogostejše in za vzgojo v stanovanjih najbolje prilagojene vrste pri nas, to so orhideje Phalaenopsis. Te so povsem zadovoljne na dobro osvetljenem mestu, kjer sončni žarki ne pripekajo direktno na njih. Orhideje dognojujemo samo v času cvetenja, kasneje pa gnojenje ni potrebno. Na prostem jih imamo, dokler nočne temperature ne padejo spet pod 10 °C.
Okrasne gredice
Foto: Miša Pušenjak
Balkone in okenske police smo že okrasili. Zdaj pa se bomo lotili okrasnih gredic. Žal smo v zadnjih letih posvetili več časa novim balkonskim rastlinam, med enoletnicami pa ni veliko novega. Res pa je, da lahko iste rastline sadimo tudi na gredice.
Novih rastlin veliko nimamo, so pa novi trendi. Na okrasnih gredicah kombiniramo rastline v eni ali maksimalno dveh barvah. časi, ko smo sadili pisane gredice, so trenutno mimo. Izbrana barva okrasnih gredic naj se ujema z barvo balkonskih korit. Med skoraj obvezne rastline na okrasnih gredicah sodijo tako kot v balkonska korita okrasne. Kar žal mi je, da naši vrtnarji niso sledili temu trendu in okrasnih trav v okolici Ptuja ni lahko dobiti. Tudi tam, kjer so jih spomladi še imeli, so jih razprodali.
Tudi zelenjadnice so modni trend na okrasnih gredicah. Pred štirimi leti smo jih kot nekaj povsem novega našli v večjih okrasnih koritih, na lanski največji vrtnarski razstavi Buga 2005 v Nemčiji pa so jih zelo veliko posadili tudi na okrasne gredice.
Gredic tudi ne sadimo več po ploskvah, ampak cvetlice posadimo mešano in tako oponašamo travnike v naravi. Pazimo le, da imajo dovolj prostora in da višje ne zadušijo nižjih. Na takšnih gredicah pridejo "stare" enoletnice spet do novega pomena. Sami se lahko na slikah o tem prepričate.
Zelišča
Ko smo zasadili balkonska korita, si lahko vzamemo čas še za eno prav posebno korito. Zasadimo si korito z najljubšimi kuhinjskimi zelišči. Enkrat naredite preizkus. Naredite omako ali pečenko tako, da uporabite sveže dišavnice, ne pa kupljenih, posušenih rastlin ali celo Vegete, brez katere si nekateri sploh ne znajo več zamisliti "domače" kuhinje. Prepričana sem, da boste, tako kot jaz presenečeni nad učinkom.
Sicer pa je zdaj prišel čas nabiranja kamilice in bezgo-vih cvetov. Cvetovi bodo zadržali v sebi največ dišečih spojin, če jih bomo nabrali med 12 in 13 uro. Cvetovi morajo biti odprti, ne smejo pa biti preveč stari. Če kamilico porežemo previdno, tako da režemo le cvetove, lahko iste rastline še enkrat zacvetijo. Kamilica je odličen sosed paradižniku in vsem kapusnicam, zato jo ob odstranjevanju plevela pustite. S kamiličnim čajem razredčeno mleko (2-3 dcl na 1l) je odlično tudi za zaščito paradižnika, paprike in jajčevca pred težavami, ki jih povzroča tako hladno vreme.
Miša Pušenjak
Novi Vinodolski • Predstavitev Ptuja na FEEC-u
Ptuj med petimi najpomembnejšimi karnevalskimi mesti v Evropi
V petek, 19. maja, se je Ptuj predstavil v Novem Vinodolskem na 26. srečanju FECC-a (Federation of European Carneval Cities). Gre za združenje 46 držav, zraven evropskih karnevalskih mest pa so članice tudi nekatere pridružene države iz drugih delov sveta, kot so ZDA, Brazilija, Argentina in Aruba.
FECC je razdeljen na pet regij, in sicer Mediteran, sever-noevropske države, vzhodno Evropo, jugovzhodni del z Balkanom, pridružene države in zahodnoevropske karnevalske države, kamor sodi tudi Slovenija. Organizatorji FECC-a na čelu s predsednikom združenja Henryjem Van der Kroonom letno prirejajo dva dogodka. Eden izmed teh je ravno tedenski kongres, ki je letos potekal v Novem Vinodolskem na Hrvaškem, prihodnje leto pa bo Tunizija gostiteljica srečanja evropskih karnevalskih mest. Druga zadeva, ki jo FEEC organizira vsako leto, je praznovanje ustanovitve združenja, imenovano Dies Natalis, ki bo prihodnje leto
od 5. do 7. oktobra potekalo ravno na Ptuju. Kandidaturo je Mestna občina Ptuj podala pred tremi leti, in ravno Ptuj je bil izbran za mesto, kjer bo FECC leta 2007 praznoval svoj rojstni dan. To je bil tudi razlog, da se je v petek v Novem Vinodolskem izmed vseh karnevalskih mest, ki so v združenju, Ptuj imel možnost predstaviti ostalim članicam FECC-a. Nad odlično predstavitvijo mesta Ptuj, ki jo je v angleščini in francoščini vodila Tanja Ostrman Renault, se je Ptuj izmed vseh držav, ki so se predstavljale, odrezal najbolje. Doseženo je bilo ravno tisto, kar je bil namen predstavitve, v obiskovalcih se je zbudilo zanimanje za Ptuj in okolico.
Najpogumnejši so se tudi kopali.
Tokrat je bilo kurentom peklensko vroče.
Foto: Dženana Bećirović
Foto: Dženana Bećirović
Trebušne plesalke v taki opremi na ptujskem karnevalu najbrž še nekaj časa ne bomo videli.
Foto: Dženana Bećirović
Foto: Dženana Bećirović
Ob kozarcu rujnega smo tudi zapeli.
Pred predstavitvijo so organizatorji iz Ptuja vsem obiskovalcem pripravili tudi kopico kulinaričnih dobrot, ki so vse dodobra navdušile. Ob odličnem vinu so udeleženci predstavitve lahko poskusili tudi domače dobrote, ki so jih prav tako v petek predstavili tudi v Minorit-skem samostanu na Ptuju na otvoritvi Dobrot slovenskih kmetij. Ostrman Renaulto-va je podrobno in slikovito predstavila zgodovino mesta, pokazala pomembne točke Ptuja, omenila turistične de-stinacije ter pokazala fotografije pomembnih stavb. Po končanem uradnem delu je sledila predstavitev karnevalskih mask iz Ptuja in okolice. V Novem Vinodolaskem so se predstavili orači iz Lancove vasi, kurenti iz Lancove vasi, orači iz Podlehnika, društvo Ptujski kurent, društvo Veseli korant, koranti z Destrnika, Rogoznice in Podlehnika, ko-ranti Petovio in člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Zraven naštetih skupin so bili v Novem Vinodolskem tudi letošnji princ kurentovanja in razen Iva Rajha tudi vsi dosedanji princi kurentovanja, skupina Tlačani iz Spuhlje in skupina kurentov Turnišče - Draženci, ki je potovala v lastni režiji - prav ta skupina kurentov je nastopila na predstavitvi Ptuja.
Ptujčane so hvalili z vseh strani
Skupaj je bilo v Novem Vinodolskem 150 pustnih mask iz Ptuja in okolice. Potovanje sta organizirala Mestna občina Ptuj in Lokalna turistična organizacija Ptuj. Vse maske so vzbudile zanimanje, med najbolj opaznimi pa sta bila nedvomno rusa in medved. Ptuj se je vsekakor predstavil kot zanimivo mesto, ki ima izredno bogato kulturno in etnološko dediščino in kot mesto, ki ima svetu kaj pokazati. Z vseh strani je bilo možno slišati pohvale, v očeh Ptujčanov pa je bilo mogoče
opaziti ponos.
Svoje zadovoljstvo nad izvedbo in predstavitvijo Ptuja je izrazil tudi Branko Bru-men, predsednik FECC Ptuj in FECc Slovenija. »To je 12. kongres, na katerem sodelujem. Vesel sem, da se je Ptuj uveljavil. Evropa je sprejela, da je Ptuj sestavni del karnevalske tradicije, kar so dokazali tudi s tem, da bo FECC svoj rojstni dan praznoval na Ptuju. Ne vem, kdaj sem imel nazadnje takšne občutke kot ob karnevalski predstavitvi v Novem Vinodolskem. Tudi sam predsednik FECC-a Van-der Kroon je dejal, da je prvič v šestih dneh kongresa popolnoma zadovoljen,« je dejal Brumen in poudaril, da FECC omogoča tudi mednarodno izmenjavo karnevalskih skupin po svetu. »Tu se spoznamo in utrdimo vezi. Dobiš prijatelje iz vseh karnevalskih mest Evrope in sveta. Tudi naše maske so obiskale ogromno držav na podlagi poznanstev, ki jih pridobijo na srečanjih FECC-a«.
Ob vseh naštetih pozitivnih vlogah, ki jih ima članstvo Ptuja v FECC, nikakor ne moremo zanemariti niti turistične plati, saj na srečanjih kongresa nedvomno gre tudi za pridobitev potencialnih turistov. V svojem govoru je na obisk našega mesta vse povabil tudi podžupan mestne občine Ptuj Miran Kerin, ki je poudaril, da se Ptuja ne da opisati, da ga je enostavno treba doživeti. Doživeti pa je treba tudi povorko, ki je prav tako v petek potekala v Novem Vindolskem. Dogodek, ki je trajal skoraj dve uri, je precej drugačen od naše povorke. Vse skupaj je bolj podobno maškaradi in ne karnevalu, kot ga poznamo mi. Predstavilo se je ogromno mask z različnih koncev Evrope, med njimi seveda tudi naši predstavniki. Tarzan in Jane, žabe, mažoretke, latino plesalci in trebušne plesalke so bili le nekateri izmed likov, ki jih je bilo mogoče videti na karnevalski povorki. Veli-
Pa brez zamere
Od 0.00 do 05.00 zaprto
Kaj pravzaprav stoji v ozadju novega določila Zakona o javnem redu in miru?
Vesoljno mkidež Slovenije je zajela panika. Pripravlja se napad na njihovo svobodo; zrak, ki ga dihajo mlada pljuča, skušajo temne sile zamejiti, jim ga natančno odmeriti ter predpisati, kdaj lahko in kdaj ne smejo zadihati v polni meri. Hočejo jim nadeti okove, mladostno razposajenost želijo stlačiti v sivo puščobo pravil in predpisov. Voditelji projekta, ki se mu reče Slovenija, želijo požegnati zakonsko besedilo, s katerim bi dopolnili Zakon o javnem redu in miru, ki vsebuje tudi določbo, po kateri mlajši od šestnajst let odpol-noči pa tja do pete ure zjutraj ne bi imeli vstopa v lokale, kjer se prodajajo alkoholne pijače. Omenjenega določila seje takoj prijelo ime "Hora legalis", ki jo malce starejše bralstvo pozna iz svojih mladostnih let; pred kar nekaj časa nazaj je namreč veljalo, da zvečer mularija ni imela več kaj početi zunaj, kaj šele v lokalih. No, pa kaj bi razlagal, starejši se tega še tako spomnite, mlajši pa, če vas o tem zanima kaj več, povprašajte svoje starše.
Seveda je povsem samoumevno in po svoje celo pravilno, da je mularija skočila v zrak. Če nič drugega, to kaže, da niso res popolnoma anemična in nekritična masa ovčic, ki brez presoje vase sprejema vse, s čimer jih sedanja družba baše. Razumljivo je tudi, da so, zraven mularije, v zrak skočile tudi nekatere organizacije, ki se zaradi določenih razlogov (predvsem političnih) čutijo poklicane, da stopijo mulariji v bran. Pa je mulariji res potrebno stopiti v bran? Oziroma, ali se nam res obeta nekaj, zaradi česar je potrebno povzdigniti glas in pest?
Najprej, tako na prvi pogled, tole, kar so se modre glave v parlamentu namenile uvesti, ni enako tistemu, kar so pred par desetletjih poznali kot "Hora legalis". V določbi ne gre za to, da bi se nedoletni mladini prepovedovalo zvečer kazati zunaj. Gre zgolj za to, da se ji med polnočjo in peto uro zjutraj prepove vstop v lokale, kjer bi se ga lahko nalili. Kar je lepo in prav. Za nedo-letno mladino se ne spodobi, da bi se med dvanajsto in peto zjutraj nalivala. Ne spodobi se tudi, da bi se nedo-letna mladina sploh nalivala. Pravzaprav se nasploh ne spodobi nalivati se. Pa naj bo to med dvanajsto in peto zjutraj ali kdajkoli že. A ostanimo pri mulariji in blažji različici hore legalis, ki jo bo, kot vse kaže, doletela. Če je eden izmed glavnih namenov te določbe, kot se zdi, obvarovanje mladine pred škodljivimi vplivi alkohola, potem se lahko vprašamo, od kod modrim glavam v parlamentu podatki, da se mladina prav med dvanajsto in peto zjutraj najbolj naliva, pred to uro pa ne. A povem vam (kar verjetno tudi sami veste), da se je mulariji prav lahko napiti tudi ob sedmih, osmih zvečer. In ob opazovanju ptujske mladeži, ki se ga ob vikendih (predvsem v najstarejši mesti ulici) pridno zapija ter razgraja že tam od šeste ure dalje, je možno sklepati, da današnji mulariji za zapijanje celo bolj ustreza rana ura. Torej tole določilo, v kolikor je njegov namen, da omeji zapijanje mladine, ne bo pomagalo prav dosti. Pravzaprav nič.
Obstaja pa še ena možnost, zakaj so modre glave državnega zbora uvedle tole omejitev: morda so s tem hotele vzeti v bran ter uveljavljati javno moralo in spodobnost, saj se ne spodobi, da mularija s svojim obnašanjem krši javno moralo ter si konec koncev dela sramoto. Ob že zgoraj navedenem argumentu o nefunk-cionalnosti takega predpisa pa tukaj pride v poštev še eden: v kolikor poslankam in poslancem res gre za to, da preprečijo sramotno obnašanje, potem naj začnejo kar sami pri sebi, saj so njihovi nastopi včasih v sramoto ne samo njim samim, ampak celotni državi, katere predstavniki so.
Gregor Alič
ko bolj vroče kot njim je bilo našim kurentom, ki so skoraj dve uri nosili svoje kurentije, a tokrat ne z namenom odganjati zimo, temveč predstaviti našo karnevalsko tradicijo.
Da zraven karnevalskih mask sodijo tudi dobra pijača in hrana, so pokazali že na poti v Novi Vinodolski. Na naši poti smo se kar trikrat ustavili, naši kurenti, orači, pokači, princi in druge karnevalske maske pa so si na vsakem postajališču pripravili odlično domačo pojedino, poskrbljeno pa je bilo tudi za to, da nihče ni ostal žejen; za oboje so poskrbeli člani Društva sadjarjev in vinogradnikov Osrednje Slovenske gori-
ce, članice Društva kmečkih žena MO Ptuj, Kmetijska šola Ptuj in Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj. Ob prihodu na morje je bilo treba poskrbeti le še za to, da nikomur ni bilo prevroče, zato se je kar nekaj naših pogumnih sopotnikov odločilo za skok v morje.
Naporen in dolg, a zabaven dan se je zavlekel pozno v noč. Iz Novega Vinodsolske-ga smo se proti domu odpravili šele ob 23. uri, domov pa smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah. Kar nekaj Ptujča-nov je noč prespalo na morju in so se na pot odpravili šele v soboto.
Dženana Bećirović
Ptuj • Začetek investicije v nekdanji vojašnici
Objekt I nared že septembra letos
25. maja so se v objektu I nekdanje ptujske vojašnice na prvem formalnem sestanku sestali predstavniki izvajalcev del, nadzornega organa in projektanta. V imenu Šolskega centra Ptuj je sodeloval ravnatelj Branko Kumer, ki ga je ministrstvo za šolstvo in šport, 100-odstotni investitor del, pooblastilo za vodenje vseh aktivnosti v zvezi s to obnovo.
nja, v njej načrtujemo razvoj močnega laboratorija za visoke tehnologije, laboratorij za robotiko in procesne tehnike," je o "polnitvi" ostalih objektov nekdanje ptujske vojašnice povedal ravnatelj Branko Kumer. Kdaj jih bodo usposobili za te namene, pa v tem trenutku še ni mogel povedati.
MG
V Uradnem listu Republike Slovenije, ki je izšel 10. marca letos, je bilo objavljeno javno naročilo v vrednosti 400 milijonov tolarjev za prenovo in rekonstrukcijo Učnega centra Vičava - ptujske kasarne. 14. aprila je potekel rok za oddajo ponudb oziroma sodelovanje. Dokumentacijo je dvignilo 14 potencialnih izvajalcev, osem jih je ponudbo tudi oddalo. Pri odpiranju
ponudb so ugotovili, da je bila ena neveljavna.
Javno naročilo je vključevalo gradbena in obrtniška dela, vključno z rušitvenimi deli, elektroinstalacijska dela s pripadajočo opremo in napravami, strojnoinstalacijska dela s pripadajočo strojno opremo, ureditev okolja in opremo učnega centra. V okviru prenove in rekonstrukcije Učnega centra Vičava bodo
uredili prostore za potrebe višje šole (programi kmetijstva, mehatronike in komercialista) in dela srednješolskega programa. Ministrstvo za šolstvo in šport je sredstva za ureditev zagotovilo v okviru širitve srednje- in višješolskih prostorov. Najugodnejšo ponudbo je oddalo ptujsko podjetje GP Project Ing, d. o. o., podjetje za gradbeništvo in inženiring; podizvajalci so
Foto: Črtomir Goznik
Prvi formalni sestanek predstavnikov izvajalcev del, nadzornega organa In projektanta, na katerem je bil tudi Branko Kumer, ravnatelj Šolskega centra Ptuj, ki ga je ministrstvo za šolstvo in šport, 100-odstotni investitor obnove, pooblastilo za vodenje vseh aktivnosti v zvezi z obnovo objekta I.
štirje: Elektro Tabga, d. o. o., Maribor, UMT, d. o. o., Ljubljana, Alimal Kidričevo in Kitec, d. o. o., Ptuj. Projekt obnove je izdelala Projekta inženiring Ptuj, odgovorni arhitekt je Stanko Arnuš, nadzor pa bo opravljalo podjetje Štraf, Drago Štafela, s. p.
V prvih dveh etažah bodo klasične učilnice srednješolskega izobraževanja, v III. etaži pa učilnice za izvajanje višje- in v bodočnosti tudi visokošolskih programov, kjer bo pet večjih predavalnic; dve bosta imeli 120 mest, eno od teh pa želijo urediti tudi za potrebe kongresnega centra. V obnovljenem objektu I bo več kot 3500 uporabnih površin.
Po pogodbi, ki so jo podpisali izvajalci del (svečani podpis naj bi se zgodil v teh dneh), morajo biti dela dokončana v štirih mesecih oziroma najpozneje do 30. septembra letos. Ta rok vključuje tudi že izdano uporabno dovoljenje.
Objekt I. je vlada prenesla za Šolski center Ptuj 25. aprila lani, v teh dneh pa so prejeli tudi sklep vlade o prenosu toplotne postaje, vile ob toplotni postaji in nekdanje vojaške kantine, je povedal ravnatelj Šolskega centra Ptuj Branko Kumer. "V objekt vile želimo prenesti projekt 'projektne hiše' - trenutno je to še delovno ime. V Šolskem centru se veliko ukvarjamo s projekti, vila pa ponuja idealne možnosti za takšno delo: za sestanke projektnih skupin, hranjenje gradiv in podobno. Vila je bila nedolgo tega obnovljena, zato nekih večjih vzdrževalnih del ne bo potrebnih, morda kakšno beljenje in namestitev kakšnih instalacij ter opreme. Za omenjena dela bi sredstva lahko pridobili tudi z dona-cijami oziroma pomočjo gospodarstva ali pa tudi preko evropskega socialnega sklada. Kantina je mlajša grad-
25. maja se je tudi uradno pričela obnova objekta I.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Rušitvena dela in s tem preurejanje prostorov je v polnem teku. Prva in druga etaža objekta I bosta namenjeni srednješolskim programom.
Foto: Črtomir Goznik
V tretji etaži bodo uredili prostore za potrebe višje- in visokošolskih programov, med petimi večjimi predavalnicami bosta imeli dve po 120 mest, eno pa bo možno po potrebi spremeniti tudi za potrebe kongresnega centra, saj je slej ko prej pričakovati, da se bodo kongresi dogajali tudi na Ptuju.
Ptuj • Poklicna in tehniška elektro šola
Tekmovanje iz fizike
Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj je bila letošnja organizatorica regijskega tekmovanja iz fizike. Tekmovanja so se udeležili tudi dijaki Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj pod mentorstvom Iris Mlakar in Gimnazije Ptuj pod mentorstvom Viktorja Vidoviča in Janeza Bezjaka.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SPRAVA, TROKAR, RESINA, UMA, ČK, PALO, DANICA, GARTNER, STVOR, UDAVI, PROD, GRANIK, ALLEGRA, OST, DI, COE, RG, IČA, STEBRIČ, KNASTER, AVI, SORA, VA, FAN.
Osem dijakov je prejelo bronasto priznanje, Jožef Plavec iz PTEŠ Ptuj, Žan Milič, Matej Kociper in Jani Gajser, vsi iz Gimnazije Ptuj, pa so se uvrstili na državno tekmovanje iz fizike, na katerem so prejeli srebrna priznanja.
Dijaki Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj so se tudi letos udeležili tekmovanja Evropski matematični Kengu-
ru pod vodstvom mentorjev Bogdane Hacin, Nine Kokol, Katarine Zorko, Mirka Sišca in Franca Jusa ter dosegli izjemne rezultate.
Na šolskem tekmovanju, ki se ga udeležilo 92 dijakov, je 29 dijakov prejelo bronasta priznanja, 25 se jih je udeležilo regijskega tekmovanja, na katerem so dijaki naše šole tudi letos zasedli najvišja me-
sta in prejeli skupno 14 srebrnih priznanj. Sedem dijakov se je uvrstilo na državno tekmovanje, na katerem sta dva dijaka prejela zlati priznanji: med drugimi letniki srednjih tehniških šol je 5. mesto dosegel Mitja Krajnc, med tretjimi letniki pa 7. mesto Jožef Plavec.
Iris Mlakar, prof. fizike
Ivanjkovci • Peti vrtec v naravi
Vrtec v gibanju
Malčki iz Vrtca Ivanjkovci že pet let uživajo v presenečenjih, ki jim jih za pomladno-poletni čas pripravi vodja vrtca Slavica Kosec s svojimi petimi sodelavkami. Doslej so skupaj s starši doživeli že marsikaj, letos pa so druženje poimenovali Z gibanjem spoznavamo okolico vrtca.
Aktivnosti so se pričele v ponedeljek, 15. maja, popoldne, ko so se v skupnem pohodu otrok in staršev povz-
peli na Jeruzalem, kjer so se srečali z vrtcem iz Miklavža pri Ormožu. Na igrišču so se prijetno družili in igrali raz-
Foto: arhiv vrtca
Utrinek s 5. vrtca v naravi
lične igre ter tako obeležili svetovni dan družine. V torek so se malčki šli planince in tabornike. V bližnji sadovnjak, ki jim ga je za druženje odstopila Marija Juršič, so odnesli šotore, podloge, igrače, hrano in pijačo. Ko so si uredili tabor, so se malo poigrali in zgibali letala, ki so jih spuščali s hriba. Ko jih je začela premagovati utrujenost, so odšli peš nazaj. Vzgojiteljice so povedale, da so bili otroci tako navdušeni, da so vsi, celo najmlajša, 18-mesečna Živa, zmogli sami prehoditi pot peš tja in nazaj. V sredo jim je račune prekrižala jutranja nevihta, kljub temu so nekoliko kasneje starejši otroci opravili orientacijski pohod, manjši pa so se zabavali na igrišču in z lužami. Vsako leto en dan
posvetijo tudi druženju s pr-vošolci iz OŠ Ivanjkovci. Skupaj so se igrali gibalne igre in družabno preživeli dopoldan s prvošolčki, ki sta jih na obisk pripeljali učiteljici Andreja Žinko in Zinka Lukman. V tem tednu so starejši otroci opravili tudi preizkušnje za zlati sonček - kolesarjenje, vožnja s skirojem, kotalkanje, manjši otroci pa so se zabavali z vožnjo samokolnic med ovirami. Projekt so zaključili skupaj s starši, ko so se podali na kolesarjenje ali pohod do dogovorjenega travnika. Kolesarji so imeli prav posebno spremstvo, saj jih je s policijskim avtom spremljal policist Franc Lesjak. Na cilju so bili vsi precej utrujeni, vendar so za nove moči poskrbele slastne pizze, ki so jih pripeljali iz Ptujskih pekarn. V vrtcu so veseli dobrega sodelovanja s starši, saj se je aktivnosti udeležilo okrog 80 % vseh staršev.
Enoto Vrtca Ivanjkovci obiskuje 48 otrok v treh starostnih skupinah. Kapacitete vrtca so polne in prosilce, ki so želeli vpisati otroke med letom, so morali napotiti v Vrtec Ormož. Po besedah Slavice Kosec pa se tudi za prihodnja leta ni bati, da bi primanjkovalo otrok.
vki
Ptuj • Državni prvak v poslovni matematiki je dijak Ekonomske šole
Rok Mulej je državni prvak
Državnega tekmovanja v poslovni matematiki sta se z Ekonomske šole na Ptuju udeležila dva dijaka tretjega letnika, Alen Kmetec in Rok Mulej. Slednjemu je uspelo osvojiti naziv državnega prvaka, za kar je v sredo, 18. maja, v Koloseju v Ljubljani prejel tudi državno priznanje.
Na tekmovanje, ki se je odvijalo 21. aprila na Srednji ekonomski šoli v Novem mestu, je bilo prijavljenih 28 dijakov iz 20 ekonomskih šol
iz cele Slovenije. Boljšega od Ptujčana Roka očitno ni bilo. Rok pravi, da je imel veliko znanja in da je bila sreča na njegovi strani. »Mentor pro-
Rok v družbi mentorja Dušana Klajderiča
Foto: Dženana Bečirovič
fesor Klajderič mi je bil v veliko pomoč. Pokazal mi je, kakšne ukane se lahko pojavijo na tekmovanju in na kaj moram paziti. Zelo sem vesel, da se mi je uspelo tako dobro uvrstiti. Bil sem šokiran, ko sem izvedel, da sem državni prvak, nisem pričakoval tega. Mislil sem, da bom med zadnjimi, saj nisem imel kakšnih posebnih priprav na tekmovanje,« je povedal Rok. Kljub temu da je zadnji mesec pred tekmovanjem veliko izostajal od pouka, saj so imeli na obisku dijake iz Finske, in da mu je manjkalo kar nekaj snovi, je Roku uspelo nadoknaditi zamujeno snov. S svojim rezultatom je dosegel doslej najboljšo uvrstitev Ekonomske šole Ptuj na državnem tekmovanju v poslovni matematiki. V
Novo mesto sta Roka spremljala razredničarka Sonja Šaše in mentor Dušan Klajderič. Klajderič pravi, da v vseh razredih dijake uči na enak način in je doseženi rezultat zasluga Roka. »Rok je sposoben fant, ki ima dober spomin. Tekmuje tudi pri matematiki. Njegova prednost je v tem, da je na tekmovanje šel popolnoma neobremenjen. Ko smo se peljali, je poslušal glasbo. Ni se kaj preveč obremenjeval s tem, kako se bo uvrstil,« dodaja Klajderič. Za nagrado je Rok dobil adrenalinsko darilo, skok s padalom v tandemu. Skok bo predvidoma septembra v Lescah, državnega prvaka pa bodo na nagradni skok spremljali tudi sošolci in sošolke iz Ekonomske šole Ptuj.
Dženana Bećirović
Ptuj • Poklicna in tehniška elektro šola
Tekmovali za Cankarjevo priznanje
Tudi letos je potekalo tekmovanje v znanju slovenskega jezika - tekmovanje za Cankarjevo priznanje, ki ga organizirata Slavistično društvo Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Prireditev je potekala v dveh delih: šolsko in državno tekmovanje. Tekmovali so učenci sedmih in osmih razredov osemletke, osmih in devetih razredov devetletke ter dijaki srednjih šol, in sicer v štirih zahtevnostnih stopnjah.
V letošnjem tekmovanju za Cankarjevo priznanje je bila pozornost mladih ustvarjalcev usmerjena v besedila na temo o odraščanju avtorjev Frana Mil-činskega, Dese Muck, Marine Fritz Kunc, Igorj'a Karlovška in Mihe Mazzinija.
Dijaki Poklicne in tehniške elektro šole na Ptuju so tekmovali v dveh zahtevnostnih stopnjah. Tretja B-stopnja je imela za branje delo Igorja Karlovška: Gimnazijec, četrta B pa roman M.M.: Kralj ropotajočih duhov.
Šolska tekmovanja so poteka-
la hkrati po vseh šolah v torek, 9. februarja. Iz Poklicne in tehniške elektro šole na Ptuju je na šolskem tekmovanje sodelovalo 21 dijakov, pod vodstvom mentoric Slavke Debeljak, Dolores Ženko, Marine Krajnc in Barbare Jarh Ciglar. Od teh je
bronasto Cankarjevo priznanje osvojilo 5 učencev: Ilija Ilić, Davor Repec, Rok Pučko (3. b-stopnja) ter Tadej Volgemut in Goran Bezjak (4. b-stopnja). Na vseslovensko tekmovanje se je zraven le-teh uvrstil še Siniša Čeh (4. b-stopnja).
Vseslovensko tekmovanje za Cankarjevo priznanje je potekalo v soboto, 18. marca, na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Na vseslovenskem tekmovanju so se dijaki Poklicne in tehniške elektro šole dobro odrezali. Trije dijaki (Davor Repec, Tadej Volgemut in Goran Bezjak) so osvojili srebrno Cankarjevo priznanje; Davorja Repca je od zlatega priznanja ločila le točka.
Tadej Volgemut
Od tod in tam
Majšperk • Nova razstava
Člani likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk so v nedeljo, 14. maja, vabili v Galerijo v Majšperk na otvoritev razstave likovnih del priznanega slovenskega slikarja Igorja Dolenca. Galerija je bila ob tej priložnosti nabito polna, sicer pa sije razstavo moč ogledati vsako nedeljo med 9. in 12. uro. Istega dne pa je bila v popoldanskem času na gradu Strmol (na fotografiji) v Rogatcu otvoritev razstave likovnih del, ki so nastala na III. likovnem srečanju 6. maja v muzeju na prostem v Rogatcu. Organizatorja prijateljskega srečanja dveh likovnih društev sta bila Ernest Artič iz Rogaške Slatine in Branko Gajšt, član DPD Svoboda iz Majšperka. Na srečanju so sodelovali likovniki DPD Svoboda iz Majšperka in likovna skupina Mavrica iz Rogaške Slatine. Program so s pesmijo popestrili pevci Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk, zbrane je nagovoril župan občine Rogatec in državni poslanec gospod Milošič, o likovnih delih pa je spregovoril Bogomir Jurtela, član likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk.
ZL
Jurovski Dol • Območna pevska revija
V	petek, 19. maja, je v kulturnem domu v Jurovskem Dolu potekala območna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin iz občin Benedikt, Sv. Ana in Lenart, ki sta jo organizirala lenarška območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Kulturno društvo Ivana Cankarja Jurovski Dol. Organizatorji so prireditev poimenovali Orfejeva pesem 2006. Na reviji je nastopilo sedem pevskih zborov in malih vokalnih skupin: mešani cerkveno-prosvetnipevski zbor KD Sv. Ana, mešani pevski zbor Medobčinskega društva invalidov Lenart, moški pevski zbor KUD Obrtnik Lenart, mešani pevski zbor KD Sveti Frančišek Sv. Trojica, vokalna skupina Sonce Kulturno-popotniškega kluba Sonce Lenart, Jurovski oktet KD Ivan Cankar Jurovski Dol in ženski pevski zbor KD Benedikt. Kot gostje so na prireditvi nastopili člani moškega pevskega zbora KUD Pošta Maribor. Revijo je strokovno spremljal Mitja Reic-henberg. Izvedbo prireditve sta finančno omogočili občini Sv. Ana in Benedikt.
Zmago Šalamun
Ptuj • Podpis peticije
Občinski odbor Aktivne Slovenije Ptuj je v soboto, 27. maja, pričel zbirati podpise proti gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Zbiranje podpisov je potekalo pred Mestno hišo na Ptuju. Prav tako pa bo podpisovanje peticije možno tudi v soboto, 3. junija, na isti lokaciji med 9. in 14. uro.
V	ptujskem občinskem odboru Aktivne Slovenije se zavedamo nevarnosti izgradnje plinskih terminalov, zato smo se odločili, da zbiranje podpisov izvedemo tudi na Ptuju. Doslej je stranka Aktivna Slovenija podpise zbirala že v vseh večjih slovenskih mestih in jih zbrala več kot 7000.
Postavitev plinskih terminalov predstavlja vseslovensko ekološko katastrofo. Aktivna Slovenija se je med prvimi odločno opredelila proti njihovi gradnji in začela zbirati podpise peticije po vsej Sloveniji in v sosednjem Trstu. V Ljubljani in Kopru je organizirala predavanja, na katerih je javnost seznanila s posledicami plinskih terminalov za slovensko prebivalstvo in slovensko morje. Vpliv plinskih terminalov bi se čutil tudi globoko v slovensko zaledje, zato je dolžnost celotne Slovenije, da se angažira pri tem problemu.
Ob morebitni izgradnji plinskih terminalov bi se morje v Tržaškem zalivu ohladilo za 5 °C, kar bi porušilo naravno cirkulacijo morskih tokov. Morje bi zato zaradi pomanjkanja kisika v globinah postalo »smrdeča greznica« neprimerna za turizem in ribolov. Postavitev plinskih terminalov lahko preprečimo le z močnim angažiranjem vseh državljank in državljanov, ki želimo ohraniti slovensko morje takšno, kot je.
Dosedanji podpisniki peticije proti postavitvi plinskih terminalov so primorski ribiči, glasbeniki, čebelarji, igralci, lovci, razumniki in humanisti. Med njimi bivši poslanec DZ Igor Štemberger, predsednik Aktivne Slovenije Franci Kek, prvakinja ljubljanske opere Milena Morača, prejemnik Borštnikovega prstana Jurij Souček in mnogi drugi znani in manj znani Slovenci.
Mitja Petek, predsednik OO AS Ptuj
Foto: ZL
Prireditvenik
Torek, 30. maj
14.00
19.00
Ptuj, Dom za starejše občane, park pred jedilnico, piknik za stanovalce in prostovoljce
Ptuj, CID, predavanje, delavnice, duhovna zdravljenja z zvokom in kanalizirano izvorno življenjsko energijo ter mojstri, predava dr. Mira Omerzel Mirit, organizira Društvo Tara
CID Ptuj vabi k sodelovanju mlade, ki bi želeli voditi ulične delavnice med poletnimi počitnicami
Ptuj, Miheličeva galerija, na ogled je razstava Iz zbirke Tenzor
Sreda, 31. maj
13.00 Ptuj, v OŠ Ljudski vrt, Župančičeva frulica 2006, avdicija učencev
- govorna umetnost 13.00 Ptuj, na gradu, ocenjevanje vin v okviru sedaj že tradicionalne prireditve III. grajski vinski praznik
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
Skupna občinska uprava Mestni trg 1, 2250 Ptuj
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 3. in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Občine Dornava, vabi na
DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO
za spremembe in dopolnitve izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za obmo~je ob~ine Dornava,
ki bo v sredo, 7. 6. 2006, ob 13. uri v prostorih Ob~ine Dornava, Dornava 125
Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga prostorskega akta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevani v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Gradivo je na vpogled na Občini Dornava, Dornava 125, ter tudi v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36/II), in sicer v času uradnih ur.
v.d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka KORPAR, l.r.
RADIOlllTEDNIK
Nali oglasi
02/7493410
ASTROLOGIJA -VEDEŽEVANJE
www.videnja.com
090/ 142 805
24 ur na dan za uporabnike Mobitel in Debitel Cena za klic 180 sit/ 0.5 min (0,75 €) z DDV-jem Olinnobile d.o.o. PE Cesta ob Železnici 4, Žalec
SVETOVANJE V FINANCAH. Urejanje financiranja nepremičnin, premičnin. Pokličite, če ste najeli kredit, ga ne morete odplačevati, če vam grozi izvršba, če bi radi združili več kreditov v enega. Pokličite in svetujem vam na telefon 041 627 449 od 9. do 17. ure vsak dan. Svit, s. p., Zvezdana Hedžet, Strossmayerjeva 11, Maribor.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora._
PRODAM puhalnik. Tel. 051 605 811.
PRODAM kosilnico BCS z malimi kolesi, v dobrem stanju. Tel. 769 32 61.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532 785._
KUPIM težko kravo za zakol ter teličke in bikce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263 537.
PRODAM obračalnik pajek na štiri vretena, Tel. 031 222 887._
OBRACANIK pajek Sip spider 230, rotacijsko kosilnico Sip roto 135 in tračni obračalnik prodam. Tel. 041 588 741.
JAGODE, vsak dan sveže, dobite pri Zelenikovih v Stojnci 122 b (pri avtopral-nici). Tel. 041 715 348 ali 041 885 554.
PRODAM Sipov obračalnik 20 50 v zelo dobrem stanju ter teličke in bikce nad 150 kg. Tel. 769 10 41._
PRODAM sušilnico za bučno seme in jabolka, električna, poraba 500 SIT za 100 kg semena, posuši v 15 urah. Tel. 041 839 384.
MOTORNA VOZILA
PRODAM avtoprikolico atestirano, 600 kg nosilnosti, v odličnem stanju. Tel. 719 60 56._
HUYNDAI ACCENT LFI, letnik 1995, registriran, lepo ohranjen, ugodno prodam. Možnost plačila na več obrokov. Telefon 041 677 436._
PRODAM kio pride, letnik 1998, za 100.000 SIT. Inf. na telefon 779 50 71.
V poslovalnicah Podružnice Podravje
v poslovalnicah NLB Podružnice Podravje vam ponujamo posebno priložnost; otvoritev osebnega računa in vrsto drugih ugodnosti, s katerimi boste lahko že v nekaj mesecih prihranili kar precejšen znesek denarja.
•	brazplačno vodenje računa za čas 6 mesecev
•	brezplačno povečanje limita
•	brezplačno posojilno kartico in popuste na članarino za plačilni kartici Karanta in zlati MasterCard
•	brezplačno pristopnino za Klik NLB
•	izjemno ugodne kredite za vse vaše želje in potrebe ter
•	vrsto naložbenih možnosti
Za vsa podrobnejša pojasnila smo vam na voljo v poslovalnici Ormož, Kerenčičevtrg 7, Ormož (tel.: 02 740 27 85), v poslovalnici Ptuj, Prešernova 6, Ptuj (tel.: 02 787 04 44) in Bančni trgovini Super mesto. Ormoška 30, Ptuj (tel.: 02 748 02 70).
www.nlb.si
O
ljubljanska banka
Nova QuUjanska banka d-d., Ljubljana
Podružnica Podravje
NEPREMIČNINE
PRODAM starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in 1,2 ha zemlje ob glavni cesti Ptuj-Grajena-Vurberg. Tel. 02 751 00 17.
DOM STANOVANJE
FILIP JAKOV oddam dva apartmaja za štiri in šest oseb, 200 m do plaže, SAT TV klima (posteljnina in brisače v apartmaju). Tel. 0038 98544127.
DELO
VOZNIKA C-E kategorije za prevoz po EU zaposlimo, Lamotexpres, Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
ZAPOSLIMO večje število varilcev-ključavničarjev, lahko tudi začetniki na širšem območju Ptuja, nudimo tudi priučitev. GIMAS, d. o. o., Kraigherjeve ul. 19/a, Lenart, tel. 729 12 11.
Bil si skromen in pošten in vsakomur dobro si hotel. Pomlad na zemljo se je vrnila, a v du{i zaboli, oko se orosi, zelo je živ spomin na naše srečne dni.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 29. maj 2004, ko si nas za vedno zapustil
Milan Lubej
1960 - 2004
Ne vemo, zakaj je usoda tako hotela, da najdražjega nam je vzela, a v naših srcih vedno lepa misel bo živela. Hvala vsem, ki prižigate svečke, poklonite cvet ter z lepo mislijo obute spomine nanj.
Vsi tvoji
RAZNO
UGODNO prodam leseno omaro z zastekljenim zgornjim delom. Tel. 031 722 253.
zaščitna poklicna in promocijska oblačila, obutev, rokavice,.

ZAŠČITA PTUJ d.0.0., Rogozniška c.13, Ptuj, tel.: 02 779 71 11 e-mail: lnfo@zasclta-ptuj.sl, «nvw.zasclta-ptuj.si
PREDLOGI M ^iPRIL ^
OSKOČNIH
I.STORŽIČ-Radbi iskal
2.	Ans. MIRA KLINCA - Nismo vsi muzikanti zabušanti
3.	NAVIHANKE - Babjo, flavta, sakofon
4.	GAŠPERJI - Moja prva ljubezen je pesem
5.	KATRCA - Bela preproga
6.	OTAVlO BRAJKO - VIzolski luki
7.	RUDI ŠANTL - Hiša s slamo krita
Zmagovalec meseca ma{a: ZLATI MUZIKANTI - Iskal sem In naiel Še eno možnost v aprilu ima: STORŽIČ - Rad bi Iskal
»SKOČNIH
POP 7 TOP
1.	boštjan konečník - Po Sloveniji
2.	čuki - Mi gremo pa na morje
3.	skuter - Zapojmo skupaj
4.	ROK KOSMAČ - Premalo lepega
5.	KORADO - Čas ženitve
6.	MAKADAM - Prihaja spet poletje
7.	FRAJKINCLARJI - Pa je le fajn Zmagovalec meseca ma{a: MIRNA REYNOLDS - Zdravnik
Še eno možnost v aprilu ima: BOŠTJAN KONECnik - Po Sloveniji
POP 7 TOP
Oriejikove
SMS glasbene iel|e:
041/818-666
Nagrajenec: Gavez Biserka Gorišnica 146/a 2272 Gorišnica
Ptuj • Enodnevna tlaka na ptujskem hribu
»
Graščaku« prisluhnilo 40 »tlačanov«
V soboto, 27. maja, je bilo pri grajski žitnici že pred šesto uro neobičajno živahno. Najopaznejši »graščak« daleč naokoli in najmlajši Maistrov borec direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj prof. Aleš Arih se je zadovoljno muzal, njegov poziv na grajsko »tlako« je vzelo resno 40 »tlačanov« od blizu in daleč, tudi meščani so bili med njimi.
opaznih politikov kljub vse bolj razvnemajoči se županski bitki med njimi ni bilo, svetniško čast ptujskega mestnega sveta je reševal Avgust Lah, ki je že kot mladenič vihtel koso na grajskem hribu. Svojo mladost je namreč preživel v ptujskem gradu, družina je stanovala v prostorih, kjer je danes grajska kavarna. V soboto je »obnavljal« to, kar je pred leti že delal.
Na prvo grajsko košnjo so prišli vsi tisti, ki jim ni vseeno, da se grajski hrib duši pod težo visoke trave, saj to v prvi vrsti meče slabo luč na mesto, ker brez gradu ni znamenite vedute Ptuja. Naj bo lastništvo državno ali v upravljanju, mesto je tisto, ki mora skrbeti za urejeno podobo tudi takšnih območij. Aleš Arih je ocenil, da je 27. maj 2006 zgodovinski dan, ker je po dolgem času oživela grajska gosposka: graščak in njegovi tlačani zopet skrbijo in bodo tudi v bodoče skrbeli za urejanje grajskega hriba. S tem, da se obuja nekdanja tradicija, je zadovoljen tudi arheolog Ivan Tušek. Matevž Cestnik, ki je sicer med glavnimi akterji nove prireditve mest ob Dravi - Aerofest, si je tudi izmislil izkaznice prvih
Foto: Črtomir Goznik
V soboto je koso vihtelo in grabijaio 40 »tlačanov« iz Ptuja, bližnje in daljne okolice, ki so uslišali najopaznejšega »graščaka« daleč naokrog in najmlajšega Maistrovega borca, direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj prof. Aleša Ariha. V 40 izkaznic so vpisali prvo »tlako«, drugo bodo oddelali 23. septembra.
grajskih koscev. Povrhu pa je pregledal nekatere papirje, ki dajejo »graščaku« možnost, da bi si za košnjo pridobil stalni finančni vir, obstajajo celo možnosti za podelitev
koncesije.
Ne glede na to pa so grajski kosci po uspešni sobotni košnji na ptujskem grajskem hribu tako zagreti, da bodo prišli vselej, ko bo treba. Ide-
jo o grajski košnji pozdravljajo številni Ptujčani, ki pa so mnenja, da bi morale biti košnje pogostejše, prav tako bi morala biti večja siceršnja hortikulturna skrb za grajski hrib. Ob številnih projektih, ki jih to mesto vleče na dan, ni res, da nekdo ne bi ugriznil tudi v to jabolko.
Turistično društvo Ptuj se je vtaknilo s svojimi javnimi delavci tudi v ta del Ptuja, saj je onesnaževanje tega turistično najbolj obiskanega dela Ptuja iz leta v leto večje. Grajski kosci razmišljajo tudi
o tem, da bi ustanovili svojo sekcijo; če bodo imeli sedež v grajski žitnici, so prepričani, da bo sčasoma dozorel tudi projekt oživitve žitnice, prav tako tudi turnirskega prostora.
Med sobotnim nekajurnim druženjem na ptujskem grajskem hribu je padlo veliko »pametnih« idej, upati je le, da bodo najpomembnejše meso postale; prva pa je prav gotovo hortikulturna ureditev grajskega hriba.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Za malico so bili domači kruh, zaseka, mlada čebula in domača klobasa. Manjkala pa tudi ni žlahtna kapljica. Po končani košnji, trajala je dobre štiri ure, pa se je več kot prilegla kisla juha. V soboto je po grajskem hribu odmevala tudi harmonika, neumorno sta jo raztegovala Sandi in Tomaž iz skupine Štajerski frajtonarji, ki doslej Pokrajinskega muzeja Ptuj še niso pustili na cedilu, zapele pa so tudi Spominčice.
Napoved vremena za Slovenijo
Lepo vreme prvega dne - krnele se letine vesele.
Danes bo oblačno s pogostimi padavinami. Še hladneje bo, meja sneženja se bo zjutraj spustila do nadmorske višine okoli 1300 m. Dež bo čez dan oslabel in do večera povsod ponehal. Delno se bo razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 9 do 14, na Primorskem, kjer bo še pihala burja, do 18 stopinj C.
V sredo in četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. Razmeroma hladno bo.
Foto: Črtomir Goznik
Kosil je tudi 8-letni Denis Nedeljko s Polenšaka, med veliko starejšimi kosci se je dobro počutil, in čeprav rosno mlad, je s koso »rezal« kot velik.
Osebna kronika
Rodile so: Tatjana Simo-nič, Dornava - Marušo; Jelka Strmšek, Žiče 84, Loče
-	Filipa; Marinka Krajnc, Pod-vinci 12, Ptuj - Matica; Marijana Šestanj, Mala vas 31/b, Gorišnica - Lano; Valerija Furman Vršič, Grlinci 40, Jur-šinci - Nino; Danica Rep, Zg. Duplek 16, Sp. Duplek - Juša; Nataša Leskovar, Sp. Nova vas 1, Slovenska Bistrica - Maia; Brigita Štebih, Rogaška c. 15, Ptuj - Majo; Nina Mohorko, Podlože 8/b, Ptujska Gora
-	Alexa; Marija Kaučič, So-dinci 31, Velika Nedelja - Ano Lino; Valerija Bezjak, Vodova 21, Ptuj - Aljaža; Natalya Husarova, Apače 60, Lovrenc na Dr Polju - Žana-Marka; Vesna Vidovič, Ul. 5.prekomorske 11, Ptuj - Jurija; Nada Kozoderc, Lovrenc na Dr polju 63 - Lauro; Monika Pilko, Rakeževa ul. 6, Šmarje pri Jelšah - Maja.
Umrli so: Leopold Planinc, Apače 259, rojen 1931 - umrl 14. maja 2006; Marija Ca-futa, Ljubstava 18, rojena 1913 - umrla 16. maja 2006; Veronika Kajnih, Skorba 54, rojena 1919 - umrla 16. maja 2006; Ivan Bezjak, Rimska ploščad 12, Ptuj, rojen 1921
-	umrl 1. maja 2006; Zdravko Slemenšek, Vitomarci 51, rojen 1932 - umrl 18. maja 2006; Andrej Dobič, Krajnčičeva ul. 4, Maribor, rojen 1983 - umrl 16. maja 2006; Neža Taciga, Breg 62, rojena 1908 - umrla 18. maja 2006; Alojz Meško, Sobetinci 2, rojen 1930 - umrl
18.	maja 2006; Marija Dreven-šek, Pristava 40, rojena 1920 -umrla 21. maja 2006; Angela Dobaja, Gradenšak 9, rojena 1932 - umrla 18. maja 2006; Anton Toš, Drbetinci 52, rojen 1928 - umrl 18. maja 2006; Marija Pesek, Lancova vas 63, rojena 1919 - umrla 22. maja 2006; Janez Šel, Janežovski Vrh 19, rojen 1936 - umrl 14. maja 2006; Alojzija Bezjak, rojena Cvetko, Bukovci 61, rojena 1929 - umrla 23. maja 2006; Dominik Svenšek, Zakl 30, rojen 1921 - umrl 21. maja 2006; Alojzija Pulko, Čermoži-še 49, rojena 1936 - umrla 21. maja 2006; Jožef Colnarič, Dobrina 13/a, rojen 1939 - umrl 21. maja 2006; Katarina Bra-tušek, Zg. Leskovec 20, rojena 1921 - umrla 19. maja 2006.
Poroke - Ptuj: Fabijan Kovačič, in Vesna Lebar, Go-rišnica 132; Miljenko Kokot, Drenovec 10, in Ljiljana Bol-čević, Dravska 140, Svibovec Podravski, Hrvaška; Branko Petek, Kvedrova ul. 5, Ptuj, in Dragica Trafela, Hlaponci 50; Herbert Gutschi, Ettendorf 4, in Metka Krapša, Maistova ul.
19,	Ptuj; Franc Zebec, Medved-ce 29/c, in Petra Koren, Pohorska ul. 10, Gabrnik; Zvonko Frangež in Marjetka Brmež, Sp. Jablane 3; Peter Zajšek in Alenka Florjančič, Osojniko-va 21, Ptuj; Anton Osterc in Klavdija Ivanuša, Maistrova ul. 21, Ptuj; Uroš Postružnik, Zavčeva ul. 1, Ptuj, in Andreja Paulin, Marjeta na Dravskem polju 106; Dušan Pešak in Mojca Satler, Pobrežje 148/a; Bojan Vratič in Andreja Zupa-nič, Slovenja vas 34/b; Milan Kozel in Aleksandra Ferčec, Stanošina 2; Andrej Zebec in Nataša Rantaša, Pobrežje 112.
Poroke - Ormož: Kristijan Dogša in Andreja Jurčec, Pavlovci 5/b; Marjan Petek in Sibile Potisk, Rakovci 23; Janko Škrinjar, Libanja 10, in Romana Cimerman, Mihalov-ci 18; Ludvik Pevec in Tatjana Lepoša, Mala vas pri Ormožu 4; Venčeslav Bezjak, Cvetkovci 111, in Romana Bombek, Mi-hovci pri Veliki Nedelji 10/a.