1 2 3 4 Kulturno-umetniško društvo Utrip in Občina Rečica ob Savinji vabita na otvoritev razstave akademika prof. DRAGA TRŠARJA Portreti slovenskih kulturnih delavcev v soboto, 26. avgusta 2017, ob 19.00 v avli Osnovne šole Rečica ob Savinji. O umetnikovem delu bo spregovoril akad. prof. dr. Milček KOMELJ. V kulturnem programu sodelujeta MARGARITA ULOKINA - violina in OLGA ULOKINA - klavir, razstavo pa bo odprl župan Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. Razstava bo na ogled do 2. septembra 2017, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, od ponedeljka do petka pa od 16. do 18. ure. 5 6 DRAGO TRŠAR Portreti slovenskih kulturnih delavcev 7 Akad. prof. dr. Milček Komelj Portretne mojstrovine kiparja Draga Tršarja Akademik profesor Drago Tršar je daleč najpomembnejši so-dobni slovenski kiparski portretist. Kot učenec Borisa Kalina je že na začetku obvladal realistično kiparsko izročilo, ki zmore prepoznavnosti človeškega obličja vtisniti tudi notranjo ži-vljenjsko prepričljivost in s tem telesno lupino portretiranca duhovno oživiti. Z izvirnim nadaljevanjem teh izkušenj se je izkazal kot idealen avtor za uresničevanje klasičnih spomeni- ških portretnih nalog, prav poseben fenomen pa so Tršarjevi modernejši osebneje profilirani portretni kipi, ki pomenijo organsko dopolnitev njegovega siceršnjega bolj abstrahirane-ga kiparstva. Med portretiranjem umetnik vnaša z nezgrešljivim odtisom svoje drzne, ljubeče intuitivne ustvarjalne roke v modelirana obličja živo energijo skozse prerojenega upodobljenčevega duha, ki se mu zna približati z nezmotljivo intuicijo. Duhovno intenziteto upodobljencev izoblikuje ne le s prepričljivostjo njihovih najbolj individualnih fiziognomskih potez, marveč tudi s celotnim, pogosto globinsko razsekanim obraznim tki-vom in tako obličja človeških osebnosti spreminja v največkrat razbrazdane kiparske gmote, ki jih prebuja v življenje šele sve-tlobna dinamika in so zato v svojem slikovitem likovnem bi-stvu mnogo bolj kot haptičnemu razbiranju oblik prepuščene izrazito slikarskemu pogledu. 8 Še posebej intuitivno se je umetnik približal duhovno najbolj ekstatičnim ustvarjalcem, ki jih je zelo raznoliko preoblikoval v pravcate privide, v katerih je zajel njihovo ognjevito miselno strast, preroškost in arhetipskost, tako kot v izjemnih obličjih Dušana Pirjevca, Edvarda Kocbeka ali Tarasa Kermaunerja. Sicer pa se je duhovnih značilnosti upodobljencev dotaknil, kot bi z občutljivimi prsti in lučjo pronicljivega pogleda med stra-stnim ustvarjanjem dobesedno prodiral v njihovo notranjost ter nam približal osebnostno bistvo tako z arhitektoniko upodobljenčeve osnovne konstitucije kot z njegovimi najbolj ski-cozno zajetimi subtilnimi vzgibi. Taka obličja, ki so se prvič zgostila v 60. letih preteklega stole-tja, so kot glasniki Tršarjevega umetnostno prelomnega duhovno razklanega časa postala v čvrsto osebnostno celoto zgne-tene človeške eksistence, v katerih lahko ob pogosti trpkosti in bolečini zaživita tako človeška demoničnost kot lirska krh-kost. Kiparjev portretni repertoar pa je v zadnjih desetletjih na novo napolnila še zlasti vrsta njegovih znancev in prijate-ljev iz umetniških krogov, še posebej sodelavcev Nove revije in kolegov akademikov, poleg Borisa Pahorja, Dominika Smo-leta, Jožeta Snoja, Draga Jančarja, Miha Baloha, Daneta Zajca, Marka Mušiča, Andreja Jemca, Milčka Komelja, Lojzeta Lebiča in Jožefa Muhoviča, predstavljenih na tej razstavi, vsaj še Nika 9 Grafenauerja, Janeza Bernika, Rudija Šeliga, Primoža Simoniti-ja, Janeza Pogačnika, Franca Novinca, Jožeta Zagožna in Draga Demšarja. Upodobil jih je največkrat iz lastne afinitete do njihovega človeškega in duhovnega profila in usodni trenutek njihove ukleščenosti v svoj ustvarjalni pogled sicer manj dra-matično in oglato prisekano kot nekdaj, a z na novo poglob-ljenim izjemnim človeškim doumevanjem, spremenil v trajno nemirnost ali nemirno trajnost. V intimno zgoščenost časa, za katerega sicer umetnik pravi, da ga v resnici ni. V ustvarjalnem zanosu svoje vselej zanesljive intuicije, s kate-ro je vsakega od upodobljencev v njegovem živahnem nemi-ru, bolečinski razjedenosti, ustvarjalni koncentraciji ali bolj spokojni zazrtosti v neznano drugače doumel in nagovoril, je Tršar gnetljivo glino kot svoje osnovno in izhodiščno gra-divo ponekod prelil tudi z barvnimi glazurami ali obličja dopolnil z barvitimi odtenki ali brizgljaji, tako kot portret slikarja Andreja Jemca, zaznamovan s sledmi njegovega abstraktnega slikarstva; ustvarjalnim načelom starejših slikarskih impresi-onistov pa se je v odtenkih hote približal tudi z impresioni-stično naplastenostjo slikovito utripajočega izraza, kot bi sku- šal vsakomur dobesedno prodreti pod kožo. Najnežneje pa je z izglajeno površino inkarnata pribožal portretno obličje svoje lepe žene, gledališke igralke Marije Lojk. Ob tako raznolikih prijemih, ki jih dopolnjujejo tudi izvirne povezave obličij z morebitnimi nosilci ali poprsji, tako kot pri imenitnem slikovito razčlenjenem Cankarjevem portretu, se 10 nam Tršarjevi kipi v svoji prepričljivosti vedno na novo doz-devajo hkrati presenetljivi in samoumevni, Tršar pa se potrju-je kot resnično izvoljen portretni genij, ki nam obličja duhovnih veljakov intuitivno preraja, na novo oživlja in ohranja za prihodnost. S plodovitim portretnim ustvarjanjem je Drago Tršar postal pravcati portretistični kronist svoje dobe. Z neprekosljivim mojstrstvom nam je oživil osebnosti, ki ji dajejo najbolj pre-poznaven pečat, in nam na novo približal tudi duhovne pred-nike, ki so utemeljevali našo kulturno in zgodovinsko zavest, od barvitega, v srednjeveškem duhu zasnovanega Hermana iz Karintije prek Trubarja in Prešerna do Cankarja s slikovito krizantemo v gumbnici ali onstransko zamaknjenega France-ta Balantiča do številnih mlajših, ki so vsak na svojem podro- čju prenavljali našo umetnost, s svojo mislijo sproščali duhovno svobodo ter spodbujali ali pospeševali naše državno osamosvajanje. Kot ustvarjalcu, ki zmore zajeti v likovno dog-nano arhitektoniko ali organsko mehkobo kiparskih obličij tudi najbolj intimen ali zapleten značajski izraz, mu lahko iš- čemo primerjav le v najširšem sočasnem svetovnem prosto-ru, pobudnike in ustvarjalne sorodnike pa tudi v najbolj od-daljenih tako klasičnih kot arhaičnih zgodovinskih obdobjih. Vsestranski in še mladeniško živahni kipar, ki letos praznuje devetdesetletnico bogatega življenja, je videti hkrati mode-ren in brezčasen, dosledno zavezan unikatni lucidnosti svo-jega docela osebnega, v globine človeške notranjosti strme- čega ustvarjalnega pogleda. 11 Jože Snoj 12 13 Dane Zajc 14 15 Boris Pahor 16 17 Dominik Smole 18 19 Miha Baloh 20 21 Jožef Muhovič 22 23 Marija Lojk Tršar 24 25 France Balantič 26 27 Rihard Jakopič 28 29 Drago Jančar 30 31 Marko Mušič 32 33 Milček Komelj 34 35 Lojze Lebič 36 37 Andrej Jemec 38 39 Drago Tršar (avtoportret) 40 41 Primož Trubar 42 43 Taras Kernmavner 44 45 Edvard Kocbek 46 47 Ivan Cankar 48 49 Herman iz Karintije 50 51 Boris Pahor (risba) 52 53 54 ŽIVLJENSKA POT AKADEMIKA DRAGA TRŠARJA Drago Tršar se je rodil leta 1927 v Planini pri Rakeku. Leta 1944 je risal v Goršetovi večerni šoli in kiparil pri kiparju Bo-risu Kalinu. To ga je usmerilo v kiparstvo. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1951. Leta 1953 je bil kot edini kipar član »Skupine 53«, to je član skupine mla-dih moderno usmerjenih slikarjev. Pomemben preobrat v svojem kiparstvu je Drago Tršar napra-vil leta 1957 z množično pojmovano skulpturo. S problemati-ko plastike množic je Tršar izvirno vstopil v sočasno svetovno kiparstvo. Temu so sledila vabila na najpomembnejše svetovne razstave, na Beneški bienale, na Documento v Kasslu, v Mid-delheim Open Air Sculpture Museum v Antwerpnu in v Gug-genheimov muzej v New Yorku. Leta 1960 postane asistent za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1967 docent, leta 1974 izredni in leta 1978 redni profesor. Bil je predstojnik kiparskega od-delka. Leta 1969 je bil soustanovitelj »Grupe 69«. Leta 1991 je postal član slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg kiparstva se ukvarja tudi z risbo, grafiko in skulpturalno keramiko. Čeprav je mojster dopolnil 90 let, zjutraj in zvečer še vedno ustvarja v svojem ateljeju. 55 56 Drago Tršar – Portreti Izdalo in založilo: Kulturno-umetniško društvo Utrip, Rečica ob Savinji Uredila: Jožef Muhovič, Jože Skončnik Besedilo: akademik prof. dr. Milček Komelj Fotografije: Martin Kristan, Jožef Muhovič Oblikovanje: Uroš Kotnik Prelom in priprava za tisk: Savinjske novice d.o.o. Nazarje Tisk: Grafika Gracer d.o.o., Celje Naklada: 280 izvodov Rečica ob Savinji, avgust 2017 Projekt so s sponzorskimi sredstvi podprli: - BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje - Občina Rečica ob Savinji - Savinjske novice 57 58 59 60