Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2012-05/8 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V4-1059 Naslov projekta Analiza stanja in možnosti javno zasebnih partnerstev pri trženju lokalnih prehrambenih izdelkov iz gorsko hribovskih območij Vodja projekta 12470 Andreja Borec Naziv težišča v okviru CRP 5.06.07 Možnosti lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji Obseg raziskovalnih ur 561 Cenovni razred B Trajanje projekta 10.2010 - 09.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 482 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 4 BIOTEHNIKA 4.03 Rastlinska produkcija in predelava 4.03.08 Ekonomika agroživilstva in razvoj podeželja Družbeno-ekonomski cilj 08. Kmetijstvo 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 4.01 - Veda 4 Kmetijske vede - Področje 4.01 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 3.Sofinancerji2 Sofinancerji 1. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 4.Povzetek projekta3 SLO_ V sklopu raziskovalnega projekta smo analizirali javno-zasebna partnerstva (v nadaljevanju JZP), ki so namenjena projektom spodbujanja trženja lokalnih prehranskih izdelkov iz gorsko hribovskih območij in se izvajajo v okviru lokalnih akcijskih skupin. V fazi 1 smo analizirali različne oblike JZP za namene trženja v naslednjih evropskih državah: Francija, Avstrija, Norveška. S to analizo smo pridobili veliko primerov dobre prakse, ki so prenosljivi v domače okolje hkrati pa smo identificirali nekaj alternativnih oblik sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem. V nadaljevanju smo selektivno izbrali vzorec 11 LAS-ov, ki so ustrezali geografskemu kriteriju. Sledila je analiza projektov trženja lokalnih proizvodov v izbranih LASih, tako da smo v nadaljnjo analizo vključili projekte trženja desetih lokalnih proizvodov. V vseh projektih trženja, kjer se pojavlja JZ partnerstvo, smo anketirali več akterjev vključenih v partnerstva, prav tako pa smo z simulacijskim modelom ocenili, kateri izmed izbranih izdelkov je bolj ali manj uspešen in v kateri fazi proizvodnje so največji zadržki pri uspešnosti izdelka. Rezultati o uspešnosti posameznega izdelka so bili primerna osnova, da smo ugotavljali v kateri fazi proizvodnje ali trženja se pojavljajo JZP in kakšne so te oblike. Prav tako smo analizirali podobnosti med uspešnostjo trženja in oblikami JZP. Z rezultati pridobljenimi najprej z metodo DEX-i in v nadaljevanju s kvalitativnimi analizami anket, tržnih poti in širšega socio-ekonomskega okolja vezanega na lokalni proizvod, smo uresničili temeljni cilj projekta in sicer, ugotoviti katere oblike JZP se pojavljajo pri trženju lokalnih prehranskih izdelkov in kakšna je njihova učinkovitost/uspešnost. Prav tako smo v poglavju o priporočilih in smernicah zapisali katere od oblik so z vidika rezultatov projekta najprimernejše pri trženju lokalnih prehranskih izdelkov iz gorsko hribovskega območja. Rezultati naših in tudi drugih predhodnih projektov so pokazali, da predvsem med lokalnimi prebivalci in turisti ti izdelki izražajo dodano vrednost in so visoko cenjeni, vendar ta skoraj praviloma ne presega lokalnih meja. ANG In the research project the Public Private Partnerships (further PPP) appropriate for projects on marketing local mountain food and realized in the frame of Local Action Groups (further LAS) where analized. In the Phase 1 the PPP for local food marketing purposes in France, Austria and Norway where analized. The aim of this analysis was first to gain good practice examples an to examine how and if they are transferable to Slovenian environment and secondly within this analysis we try to indentify alternative forms of cooperation between public and private sector. To proceed with the research we select 11 LAS in Slovenian mountains. In all selected LAS we looked for marketing projects of local food and according to gathered projects we decide to make a deep analysis of ten projects/ten local food products. The analysis of projects base on in deep and qualitative interviews of actors involved in project realization or/and in actors involved in the local food chain. For food products analysis we make also simualtion model to find out if and where along the food chain bottlenecks exist and if they are hampering the marketing success of products. The results of the model where wery suitable also to examine where in the food chain PPP where present and in which form. Afterwards we analysed similarities between marketing success and different forms of PPP. With results obtained with the simulation method (DEX method) quality interviews, analysis od food chain of each local food product and analysis of broader socio-economic environment of the area, we could finally reach the aim of the project:to define what kind of forms of PPP are most common by marketing local food, how is with their efficiency and effectiveness. In the chapter of Recommendations and Guideliness we define which forms of PPP are most convinient for marketing of local food products. The results of this and previous research projects are showing that analysed products have an added value for local people and tourists but this is almost always limited only on local area. 5.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu4 V sklopu projekta smo analizirali oblike javno-zasebnih partnerstev (JZP) in drugih oblik sodelovanja med različnimi sektorji pri trženju prehranskih izdelkov iz gorsko-hribovskih območij. Ključni cilj projekta je bil dosežen z identifikacijo pomanjkljivosti vzdolž celotnih verig proizvodnje in trženja prehranskih izdelkov in identifikacijo tistih oblik sodelovanja (neformalnih oblik javno-zasebnega partnerstva) katere so se izkazale za uspešne. Analizirali smo deset lokalnih prehranskih izdelkov iz gorsko hribovskih območij in na podlagi razvitega večkriterijskega modela, ki je služil kot osnova za nadaljnjo analizo, ugotavljali pomanjkljivosti/šibke točke pri proizvodnji in trženju le-teh. Ključni cilj ni bil analizirati posamezne lokalne prehranske izdelke iz gorsko hribovskih območij, temveč so nam rezultati teh analiz služili kot sredstvo, za ugotavljanje uspešnosti proizvoda in vključevanje JZ partnerstev v posamezne faze vzdolž verige. Ugotovili smo, da se skozi celotno verigo proizvodnje in predvsem trženja pojavljajo različne oblike javnega, civilnega in privatnega med sektorskega sodelovanja. Edina in najbolj tipična oblika JZP ki se pojavlja, je v okviru Lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki že same po sebi predstavljajo javno-zasebno partnerstvo na lokalnem območju. Primeri dobre prakse iz tujine potrjujejo naše ugotovitve, da se najpogostejše oblike JZP manifestirajo preko programov LEADER, razen seveda v primeru Norveške. LAS-i so sestavljeni iz različnih socio-ekonomskih sektorjev in imajo pravno-organizacijsko obliko. V okviru razvojnih projektov, ki jih razpisujejo, se spodbuja tudi trženje in promocija lokalnih prehranskih izdelkov. Vrednosti teh projektov se gibljejo v višini med 15.000€ do 30.000€, kar je v primerjavi z povprečjem nekaterih analiziranih tujih primerov nizko. Nizka vrednost projekta je velikokrat tudi tisti faktor, ki omejuje vzpostavitev ali zainteresiranost posameznikov za JZP (ustni vir B. Ferk, okrogla miza 2011). V delovanje večine LAS se vključujejo razvojne agencije in občine, torej organizacije, ki imajo v lokalnem okolju podobno vlogo kot LAS. Društva so deležniki večine LASov (skoraj 80 %), sledijo občine (76 %), zavodi (69 %), podjetja (41 %) in le v manjši meri kmetje (37 %) samostojni podjetniki in zadruge (oboji 34 %), v najmanj LAS pa se vključujejo neformalne skupine občanov (Vmesno vrednotenje PRP, 2010). V obravnavanje je bilo vključenih 10 lokalnih prehranskih izdelkov, katerim smo s pomočjo simulacijskega modela opredelili uspešnost posameznih faz pridelave in trženja ter ugotavljali zainteresiranost civilnih iniciativ, posameznikov, podjetnikov in javnih institucij pri trženju prehranskih izdelkov, ki so najpogostejši nosilci različnih oblik JZ sodelovanja. Najpogostejša oblika sodelovanja pri trženju prehranskih izdelkov, ki se pojavlja skoraj pri vseh analiziranih primerih je javno-civilno partnerstvo, skupaj s kombinacijo lokalnih pridelovalcev. V primerih kjer je aktivno vključen tudi zasebni sektor (zgornjesavinjski želodec, tolminski sir), ki v trženju prehranskega izdelka vidi interes in možnost zaslužka, sta bila oba prehranska izdelka tudi z modelom ocenjena kot najuspešnejša. Ta rezultat nam potrjuje hipotezo, da vključenost zasebnega sektorja in interes lokalnih pridelovalcev omogoča boljše rezultate trženja izdelka in večjo prepoznavnost, ne glede na število vključenih pridelovalcev (kvantiteta izdelka) v proces. Namreč, ugotovili smo, da veliko število akterjev (tudi do 700 pridelovalcev) v fazi proizvodnje zaradi nezainteresiranosti sodelovanja med njimi in zaradi pomanjkanja različnih oblik sodelovanja tudi v fazi trženja, še nujno ne pomeni uspešno prodajo in prepoznavnost prehranskih izdelkov. Takšen primer je bila jetrnica, kjer ni bilo evidentiranega aktivnega sodelovanja med pridelovalci in predelovalci, rezultat tega pa je nezmožnost pojavljanja in zagotavljanja kontinuiranih in zadostnih količin prehranskega proizvoda na trgu. Zanimiva ugotovitev pri vseh prehranskih izdelkih, ki temelji na rezultatih anket in je neodvisna glede na vključenost posameznih oblik sodelovanja, je visok delež prodaje izdelka (> 95%), kar pomeni, da se večina lokalnih prehranskih izdelkov, ki se proizvede tudi proda. Uspešna promocija in trženje (prodaja izven lokalnih meja, prepoznavnost izdelka širše v regiji ali celo na nacionalnem nivoju) smo zaznali v primerih, kjer se bila stopnja angažiranosti posameznih lokalnih akcijskih skupin višja. Pogosto so LAS-i v okviru svojih projektov zasnovali lastne blagovne znamke (npr. Dedek Jaka in Babica Jerca - LAS loškega pogorja, Dobrote izpod Pece -LAS Mežiške doline, Zakladi Črni Graben - LAS Srce Slovenije) in v sodelovanju ali pa samostojno tudi pod okriljem raznih podjetij (ALP PECA d.o.o., gostinsko podjetje Trojane, ipd...) v sodelovanju z občinami in drugimi javnimi institucijami. Ugotovili smo, da pridelovalci registrirane blagovne znamke prepoznajo v večini kot alternativo zaščitenim označbam kakovosti (ki pa seveda ne izkazujejo preverjene kakovosti) in kot sredstvo za pomoč pri boljši prepoznavnosti izdelkov. Pri registraciji blagovnih znamk je večinoma prišlo do sodelovanja med civilnim-javnim in privatnim sektorjem. Na podlagi rezultatov projekta smo ugotovili, da je za uspešno promocijo lokalnih prehranskih izdelkov, nujno sodelovanje pridelovalcev in predelovalcev med seboj. Zaradi majhne velikosti obdelovalnih površin gorsko hribovskih kmetij in razdrobljene strukture kmetijskih zemljišč se pogosto srečujemo tudi s problemom obsega proizvodnje osnovnih surovin. Primer dobre prakse, kako se lahko te ovire premostijo je bil identificiran pri LAS Srce Slovenije, na območju katerega deluje tudi zadruga Jarina. Zadruga združuje podjetnike, gostince in kmete ter deluje na območju LASa Srce Slovenije. V okviru skupnih projektov z LAS-om uspešno lansira proizvode do potrošnikov. Takšna oblika sodelovanja se je izkazala za zelo uspešno. Zaradi majhnih vrednosti posameznih projektov za spodbujanje trženja in promocije lokalnih živil, smo mnenja, da bi bilo smiselno sodelovanje LAS-ov znotraj določene regije ali zaokroženega geografskega območja. Takšno sodelovanje med LAS-i je smiselno spodbujati tudi na območju zavarovanih območij ali pa celo združevati več LAS-ov v enega na teh območjih. Namreč, primer dobre prakse delovanja LASa iz Savojskih Alp nam kaže, da na celotnem ozemlju 4450ha regionalnega naravnega parka Chartreuse deluje le ena LAS. Podatki Vmesnega vrednotenja PRP (december 2010) nam potrjujejo naše ugotovitve, da sicer LASi medsebojno sodelujejo,vendar večinoma ne na projektni ravni, ampak si izmenjujejo informacije in se povezujejo za skupne nastope in predstavitve. V primeru skupnega projekta več LASov lahko tudi pričakujemo, da bi se budget projekta povečal, s tem pa bi se tudi razširila možnost vključevanja več akterjev različnih sektorjev v projekt , predvsem pa bi večji budget bolj privabil zasebni sektor. Takšen pristop je še posebej smiseln na gorsko hribovskih območjih, saj nam pred kratkim uveljavljena označba kakovosti Neobvezna navedba kakovosti za gorsko hribovske izdelke, lahko omogoči višjo dodano vrednost izdelka. Drug razlog za manjšo splošno učinkovitost (tudi na področju projetov trženja) LASov je verjetno tudi v slabi stopnji črpanja sredstev iz 4 osi, saj je pri ukrepu za Izvajanje lokalnih razvojnih strategij bilo do sredine leta 2010 uspešno počrpanih vsega 8,95% (2.115.638,57€ od razpoložljivih 23.632.002,00€), za Vodenje lokalnih akcijskih skupin 13,92% (940.113,40€ od razpoložljivih 6.752.001,00€) in zgolj 0,07% za spodbujanje med regijskega in čezmejnega sodelovanja (2.342,29€ od razpoložljivih 3.376.003,00€) (Vmesno vrednotenje PRP, 2010). Prav tako lahko z rezultati projekta potrdimo, kar je bilo zapisano v Vmesnem vrednotenju PRP (2010), da so Lokalne akcijske skupine slabo prepoznane med prebivalci ter da je pridobivanje in izvajanje projektov tematsko zelo omejeno, kar lahko vpliva na druge osi PRPja. Na primer pri ukrepih 3. osi za izboljšanje zaposlitvenih možnosti na podeželju bi lahko LEADER v večji meri spodbudil povezave za dopolnjevanje in trženje storitev in izdelkov, prav tako pa bi LEADER lahko odigral pomembno vlogo pri povezovanju akterjev za vključitev v sheme kakovosti (ukrepi 1. osi) ter za predelavo in prodajo pridelkov (ukrepov 2. osi). Glede na številne možnosti, ki jih ponuja LEADER, je smiselno tudi aktivnosti LAS razširiti še na druge ciljne skupine - akterje, da bi se krog sodelujočih razširil preko aktivnosti v zvezi s kmetijstvom, turizmom na podeželju in delovanjem lokalnih ali regionalnih razvojnih agencij. Pomembna ugotovitev projekta je ta, da je trženje prehranskih izdelkov boljše v primerih, ko gre za vključitev zasebnega sektorja in lokalnih prebivalcev v sistem trženja, za kar pa je potrebna dodatna motivacija. Če strnemo, lahko rezultate projekta obravnavamo v dveh skupinah. Prva skupina rezultatov je vezana na JZ partnerstva in delovanje LASov pri projektih trženja lokalnih izdelkov iz gorsko hribovskih območij, drugo skupino rezultatov pa lahko spremljamo iz razvitega simulacijskega modela za ocenjevanje prehranskih izdelkov. Ta skupina rezultatov, je namenjena širši ciljni skupini uporabnikov (pridelovalcev, predelovalcev, kmetijskih svetovalcev, itd...), ki želi izvedeti katero fazo proizvodnje/trženja morajo izboljšati oz. kje v fazi proizvodnje ali trženja izdelka se pojavljajo ozka grla in zakaj. Podrobneje so rezultati simulacijskega modela predstavljeni v prilogi ter predvideni kot posebno poglavje na javni predstavitvi rezultatov projekta, ki bo sklicana po dogovoru s financerjem. 6.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev5 Predvidevamo, da smo v celoti realizirali predlagan program dela na raziskovalnem projektu v sklopu vseh faz in realizirali predvidene cilje projekta in dodatne cilje, ki so nam bili zastavljeni s strani vsebinske spremljevalke projekta v mesecu decembru 2011. Identificirali smo pojavljanje enotnih javno-zasebnih partnerstev (LAS-ov) na gorsko-hribovskih območjih v Sloveniji. S pomočjo pridobljenih podatkov na terenu smo ocenili posamezne prehranske izdelke in jih povezali z določenimi oblikami med sektorskega sodelovanja. Na zahtevo vsebinske spremljevalke smo dodatno analizirali tiste dejavnike, ki lahko izboljšajo uspešnost proizvoda. V sklopu projekta smo delne rezultate in končne rezultate projekta implementirali na dveh mednarodnih znanstvenih konferencah, v obliki magistre naloge in dveh izvirnih znanstvenih člankov, med katerimi je eden že sprejet za objavo v znanstveni reviji Agricultura, drugi pa v fazi recenzije. Z strokovnim člankom, ki je bil apliciran v strokovno revijo Kmetovalec smo rezultate projekta in smernice/priporočila za uspešno trženje in promocijo predstavili širši strokovni javnosti. 7.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine6 Ni prišlo do sprememb programa raziskovalnega projekta ali drugih sprememb v zvezi z povečanjem ali zmanjšanjem sestave projektne skupine. Nastale so le manjše vsebinske spremembe - dodatne zahteve, ki so bile določene s strani vsebinske spremljevalke projekta. Spremembe in dopolnitve vsebine, ki so bile zahtevane so sledeče: - Ugotoviti pri lokalnih prehranskih izdelkih z označbo kakovosti kdo je bil pobudnik za registracijo izdelka? - Ugotoviti in definirati "ozka grla" v fazah proizvodnje in trženja prehranskih izdelkov - Pregled uspešnosti izvajanja programa LEADER v dosedanjem PRP 2007-2013. 8.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine7 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 3360556 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Vloga javno-zasebnih partnerstev pri trženju lokalnih prehranskih izdelkov iz gorsko-hribovskih območij ANG Role of public-private partnership by marketing of mountain food products Opis SLO V članku je predstavljena vloga različnih oblik partnerstev pri trženju lokalnih prehranskih izdelkov iz gorsko hribovskih območij v Sloveniji. Glede na to, smo definirali različne oblike partnerstev, v nadaljevanju pa smo identificirali vlogo teh partnerstev pri trženju prehranskih proizvodov iz gorskih območij. Rezultati so pokazali pozitivne učinke na uspešnost trženja prehranskih izdelkov, kjer je bil vključen zasebni sektor. ANG The paper explores the role and different forms of partnership by marketing of mountain food in Slovenia. According to that, first the different forms of partnership where determinate, afterwards we try to indentify the role of different partnership forms in marketing of mountain food. Final results showed the positive link in cases where cooperation of private sector by marketing is present. Objavljeno v International Conference of agricultural engineering, Valencia, July 8-12, 2012; 2012; Avtorji / Authors: Prišenk Jernej, Borec Andreja, Pažek Karmen Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2. COBISS ID 3365932 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Javno-zasebna partnerstva v kratkih dobavnih verigah ANG Public private partnership in short food supply chains Opis SLO Rezultati študije so pokazali, da je najpogostejša oblika JZP prisotna v okviru lokalnih akcijskih skupin - preko LEADER programa. ANG The results of this study ponited out that the most common models of public private partnership (further: PPP) still appear almost only within projects supported with LEADER founds and via Local Action Groups (further: LAG). Objavljeno v INRA; The new rural world; 2012; 8 str.; Avtorji / Authors: Prišenk Jernej, Borec Andreja, Pažek Karmen Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 9.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine8 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID 3306284 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Razvoj večkriterijskega modela za ocenjevanje prehranskih izdelkov z gorsko-hribovskih območij ANG Development of multi-criteria model for assessment of food products from mountain areas Razvit je bil večkriterijski model za kvalitativno oceno ustreznosti proizvodnje in trženja posameznega lokalnega prehranskega izdelka z gorsko-hribovskega območja z uporabo metode DEX, ki predstavlja orodje za identifikacijo pomanjkljivosti v fazi proizvodnje ali trženja lokalnih Opis SLO prehranskih izdelkov. V raziskavo je bilo vključenih deset analiziranih prehranskih izdelkov z območja Julijskih in Savinjskih Alp ter Pohorja. Razvoj modela je potekal postopoma in je bil na koncu uporabljen na primerih analiziranih prehranskih izdelkov. Rezultati so bili podani v obliki kvalitativnih končnih ocen za fazo proizvodnje in trženja pri individualnih lokalnih prehranskih izdelkih. Z izvedbo analize plus-minus-1 na koroškem rženem kruhu in suhem sadju je bil ugotovljen vpliv osnovnih atributov na končno oceno prehranskega izdelka. ANG Multi-criteria model for qualitative assessment of appropriateness and selling of the local food products from mountain areas has been developed applying DEX method, a methodological tool for identification of deficiencies in the phase of production or marketing of the local food products. Ten analysed items of the local food products included into research were from the Julian and Savinja Alps, and the Pohorje range. Development of the model was carried out successively and finally applied to the analysed local food products. Results were given in the form of qualitative final evaluation for the phase of production and selling. Applying plus-minus-1 analysis on the rye bread and dry fruit from Koroška region, influence of the basic attributes on the final evaluation of the local food products was found out. Šifra D.11 Drugo Objavljeno v [J. Prišenk]; 2012; XII, 87 f., [1] f. pril.; Avtorji / Authors: Prišenk Jernej Tipologija 2.09 Magistrsko delo 2. COBISS ID 3397420 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Lokalni prehranski izdelki na gorsko hribovskih območjih ANG Local food products from mountain areas Opis SLO Delni rezultati projekta, predstavljeni v strokovnem članku razkrivajo velik potencial lokalnih prehranskih izdelkov in smiselnost ohranjanja in nadaljnjega spodbujanja njihove proizvodnje na teh območjih. ANG Preliminary results of the model high potential and good reason on mountain areas in Slovenia. , presented in this proffesional article, show for further support of local food production Šifra D.11 Drugo Objavljeno v Kmetijska založba; Kmetovalec; 2012; Letn. 80, št. 10; str. 11-12; Avtorji / Authors: Prišenk Jernej, Borec Andreja, Pažek Karmen Tipologija 1.04 Strokovni članek 10.Drugi pomembni rezultati projektne skupine9 1. Rezultati projektne skupine, kot rezultat raziskovalnega dela na projektu, sta dva izvirna znanstvena članka, pri čemer je eden že sprejet in pripravljen za objavo v znanstveni reviji Agricultura, drugi pa je v fazi recenzije. 2. Rezultati projektne skupine so v povečanem sodelovanju z LASi, ki so bili vključeni v analizo ter priravo predavanj z prikazom rezultov projektov za posamezne LASe. 3. Projektna skupina je rezulate predstavila tudi mednarodni organizaciji EUROMONTANA in se dogovorila za morebitno projektno sodelovanje na temo JZ partnerstva. 11.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine10 11.1.Pomen za razvoj znanosti11 SLO Projekt ima pomen za aplikativno znanost. Znanstveni dosežek projekta je predvsem v uporabi DEX metode za relevantno ocenjevanje lokalnih prehranskih izdelkov in ugotavljanje ključnih pomanjkljivoti v fazah proizvodnje in trženja. Z uporabo metode, ki je bila že aplicirana za reševanje različnih problemov v kmetisjtvu, smo sedaj prvi razvili model za namen ocenjevanja prehranskih izdelkov. Znanstveni dosežki so oblajvljeni v znanstvenem članku ki je v tisku (naslov: "A combination of the multi-criteria approach and SWOT analysis for the identification of shortcomings in the production and marketing of local food"), kjer smo ugotavljali in identificirali pomanjkljivosti, ki so skupne vsem prehranskih izdelkom in za vsak LPI posebej. Drugi znanstveni članek, ki je v fazi recenzije (naslov: "A Multi-Criteria assesment of the production and marketing systems of local mountain food") pa opisuje natančen razvoj modela, uporabljeno metodologijo, njegovo aplikativno uporabo in primernost uporabe v praksi. Ostali rezulati projekta so aplikativni in primerni za vljučitev v znanstveni pristop k analizi delovanja LAS-ov. To je tudi tema s katero bi želeli nadaljevati v naslednjih letih. ANG_ The results of the project are important for applicative sciences. Scientific achievement of the project is especially important in use of DEX method. DEX method was used for assessment of local food products and for identifying the main bottlenecks in production and marketing system of LFP. This method was already used for solving different "real-life" agriculture problems, but the method was first implicated in food system. Scientific outputs of the project are published in the scientific Journal Agricultura (title: "A combination of the multi-criteria approach and SWOT analysis for the identification of shortcomings in the production and marketing of local food"). The aim of the study was to identify the main common bottlenecks of different food products included in the project. The second scientific article which is in the review procedure (title: "A Multi-Criteria assessment of the production and marketing systems of local mountain food") deals with exact development of the model and his application in the "real-life" food sector. Others project's results are important for analysis of local action groups activities. Nevertheless, we would like to continue with studying the LAG activities in the future. 11.2.Pomen za razvoj Slovenije12 SLO_ Rezultati so uporabni na dveh ravneh: 1. Za ugotavljanje ozkih grl pri proizvodnji ali trženju z enostavno DEX metodo, in simulacijskim modelom, ki smo ga za potrebe projekta razvili v raziskovalni skupini. Model je enostaven in uporaben za vse akterje, ki se vključujejo v katerem koli delu lokalne prehranske verige. Rezultati so prikazani na enostaven kvalitativen način in preprosto razumljivi za vsakega uporabnika. 2. Za uspešnejše vzpostavljanje JZ partnerstev. Rezulati projekta nam jasno kažejo na nasledna dejstva, ki jih v naslednjem obdobju PRP ne bi smeli prezreti: - prisotnost JZP pri projektih trženja lokalnih izdelkov je eden izmed pomembnih dejavnikov za uspešnejše trženje izdelka. - vzpostavljanje različnih oblik sodelovanja je bolj prisotno in spodbujeno pri projektih, ki so ekonomsko bolj vzdržna. - sodelovanje večih LAS-ov na projektni ravni bi pozitivno vplivalo na rezultate trženja lokalnih izdelkov. - razmisliti bi bilo smiselno tudi v smeri združevanja LAS-ov. - večji pozitivni učinek lahko pričakujemo tudi v primerih, ko se LAS povezujejo z združenji, zadrugami ipd. ki delujejo na istem geografskem območju. ANG The results of the project are important in two levels: 1. For identify the bottlenecks in the production and marketing system of the local food products the DEX method was used for developing simulation model. The model could be used by different actors included into local food chain. The qualitative results are presented in the simple and understandable way. 2. For more successful operation of PPP. The project's results are showing at least four important facts that should not be overlooked in the next RDP: - Including the PPP into the local food chain is the key for the more successful marketing of local food. - The restoring of different types of collaboration between different sectors is more common if the projects are economically more sustainable (higher budget). - The cooperation between LAGs has the positive impact on the results of the local food marketing. - The joining of the LAGs from the same region could also be seen as positive for different projects. - The positive effects appear in the cases, where the LAGs cooperate with private and civil sector. 12.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine. 12.1.Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v domačih znanstvenih krogih 0 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?13 Za rezultate ciljno raziskovalnega projekta izražajo interes predvsem v projekt vključene lokalne akcijske skupine in ostali LAS-i, katerim so bili predstavljeni delni rezultati projekta (na okrogli mizi) v mesecu januarju 2012 ter na sprotnih srečanjih v času projekta. Interesi po določenih rezultatih projekta so bili izraženi tudi s strani posameznih združenj in pridelovalcev posameznih prehranskih izdelkov, na okrogli mizi LAS Srce Slovenije 15. februarja 2012. 12.2.Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? □ v mednarodnih znanstvenih krogih 0 pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:— Pri tem projektu ni bilo formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami. Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:15 Ni rezultatov. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino letnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi študijo ali elaborat, skladno z zahtevami sofinancerjev Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Andreja Borec Univerza v Mariboru, Fakulteta za Zaključno poročilo o rezultatih ciljnega raziskovalnega projekta - 2012 kmetijstvo in biosistemske vede ŽIG Kraj in datum: Hoče 18.10.2012 Oznaka prijave: ARRS-CRP-ZP-2012-05/8 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Podpisano izjavo sofinancerja/sofinancerjev, s katero potrjuje/jo, da delo na projektu potekalo skladno s programom, skupaj z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih rezultatov projekta obvezno priložite obrazcu kot priponko (v skeniranem PDF formatu) in jo v primeru, da poročilo ni polno digitalno podpisano, pošljite po pošti na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS. Nazaj 3 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 4 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 6 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 8 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 9 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 10 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 13 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 14 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 15 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2012-05 v1.00c E0-A2-43-0A-32-C0-02-0E-82-9C-5D-9F-25-34-3F-C8-8D-58-12-07 Univerza v Mariboru ANALIZA STANJA IN MOŽNOSTI JAVNO-ZASEBNIH PARTNERSTEV PRI TRŽENJU LOKALNIH PREHRANSKIH IZDELKOV IZ GORSKO HRIBOVSKIH OBMOČIJ (KONČNO POROČILO CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA V4-1059) Pripravila: Vodja projekta: Izr. prof. dr. Andreja Borec Asistent: Jernej Prišenk, mag. agrar. ekon. Kraj in datum: 8.10.2012 ID i i. .7,1 [M: SITI tr- pi!: S!56 ono oooo mm 393 Univerza v Mariboru, fakulteta za kmetijstvo in biosistemske ji ede, Pivola 10, Sl-2311 Hote, telefon: *386 2 3209 000, faks: *3S623209 Oxx, u>wm\fk.uni-mb.si, fk@uni-mb.si 1. UVOD Lokalni prehranski izdelki (v nadaljevanju LPI) iz gorsko hribovskih območij imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in trajnostnem razvoju teh območij, tako na okoljskem kakor tudi na socio-ekonomskem področju. Njihova pridelava in predelava predstavlja pomembno dodano vrednost lokalnemu prostoru, predvsem zaradi poudarjene identitete lokalno značilnih in edinstvenih proizvodnih sestavin in metod. Lokalni prehranski sistemi podpirajo lokalno in regionalno gospodarstvo ter zagotavljajo delovna mesta v pridelavi in predelavi hrane, pri distribuciji in trženju. Ti prehranski sistemi so še posebej pomembni za oddaljena podeželska, gorska in druga marginalna območja ter so pogosto tudi edini dejavnik pri izboljšanju stanja na teh območjih. V sladu z evropsko zakonodajo so hribovska in gorska območja tista območja, za katere so značilne slabše naravne in socialno-ekonomske danosti za kmetijstvo. Hribovsko in gorsko območje pokriva okoli 72,3 % površine Slovenije in vključuje gorske predele Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Pohorja ter hribovita in gričevnata območja osrednje Slovenije. Kmetovanje na takšnih območjih je zahtevnejše, zato tudi pridelava in predelava predstavljata velik izziv kmetom. Prehranski izdelki oziroma živila z omenjenih območij so pogosto višje kakovosti, ki lahko izvira iz načina pridelave in predelave ter uporabljenih osnovnih surovin. Pridelava in predelava na gorsko-hribovskih območjih pa ni pomembna samo kot dejavnost, ki prispeva h kakovostnejši in pestrejši ponudbi prehranskih izdelkov, temveč je pomembna tudi pri ustvarjanju boljših zaposlitvenih možnosti, pri povečanju različnih gospodarskih dejavnosti in ne nazadnje pri izboljšanju ekonomskega stanja tamkajšnjega prebivalstva. Predvsem imajo lokalni prehranski izdelki z gorsko-hribovskih območij velik potencial, saj potrošniki tem izdelkom pripisujejo dober okus, visoko hranilno vrednost, lokalno poreklo, čistost (niso GSO), avtentičnost in tradicionalni način proizvodnje (EuroMARC, 2010). Velik pomen lokalnim prehranskim izdelkom, ki izhajajo iz gorsko hribovskih območjih potrjuje neobvezna navedba kakovosti za prehranske izdelke iz gorsko hribovskih območij Omenjena označba, ki so jo potrdili v Evropskem parlamentu v Bruslju 1. decembra 2011, označuje, potrjuje in spodbuja predelavo gorskih kakovostnih živilskih izdelkov in s tem prispeva k trajnostnem razvoju in izboljšanju ekonomskega stanja gorskih območij po vsej Evropi. Podpisana listina je nastala na pobudo rezultatov raziskovalnih projektov o kakovostnih prehranskih izdelkih med leti 2002 in 2010. Namen in cilji raziskovalnega projekta V4-1059 so tesno povezani z spodbujanjem in uspešnim trženjem lokalnih prehranskih izdelkov iz gorsko hribovskih območij v Sloveniji, kjer smo želeli analizirati posamezne možne oz. že obstoječe oblike javno-zasebnega partnerstva pri trženju LPI ter njihove bodisi pozitivne ali negativne učinke. Za potrebe projekta smo analizirali 10 lokalnih prehranskih izdelkov iz gorsko hribovskih območij v Sloveniji z različnimi načini trženja in prodaje. Obravnavani prehranski izdelki so bili mesni, pekovski, mlečni in sveži (kuhani). Izhajajo iz različnih območij, z različno »zgodovino« in imajo različne kratke dobavne verige (razen sira), vsi pa so vključeni v projekte LAS-ov - kar pa je bila tudi naša osnovna hipoteza in sicer, da se osnovne oblike JZP pojavljajo v okviru LAS-ov. V sklopu raziskave je bil razvit večkriterijski odločitveni model za ocenjevanje prehranskih izdelkov, ki je predstavljal osnovo za nadaljnjo delo s pomočjo katerega smo z nadaljnjimi analizami rezultatov lahko identificirali posamezne pomanjkljivosti v obeh fazah (proizvodnje in trženja) lokalnega izdelka. Pri analizi trženja prehranskih izdelkov smo poskušali identificirati različne oblike j avno-zasebnega partnerstva (v nadaljevanju JZP), ki bi lahko odločilno vplivali na uspešno prodajo hkrati pa smo identificirali najpogostejše ovire pri trženju prehranskih izdelkov. Podatki za nadaljnjo obravnavo v projektu so bili pridobljeni z vprašalniki odprtega tipa, s pomočjo katerih smo anketirali posamezne vodje lokalnih akcijskih skupin (v nadaljevanju LAS) iz katerih izhajajo lokalni prehranski izdelki ter različne akterje vzdolž prehranske verige. 2. MATERIAL IN METODE DELA Z zbiranjem podatkov na terenu smo pričeli v mesecu juliju 2011 ki je trajalo vse do konca meseca oktobra. Opravili smo ankete odprtega tipa pri vodjih posameznih lokalnih akcijskih skupinah, ki so bile zajete v raziskavo. Podatke o posameznem prehranskem proizvodu smo prav tako pridobivali v obliki terenskih ogledov prodajnih mest. Na sliki ena je prikazan shematski prikaz opisa metodologije in pristopa k raziskavi. Anketiranje predstavnikov LAS-ov in nekaterih drugih akterjev, pridobivanje podatkov o LPI(geografsko in socioekonomsko stan je,razvoj LPI,...) Model za ocenjevanje prehranskih izdelkov, namenjen za pridobivanje podatkov o: Uspešnosti trženja, proizvodnje Za ugotavljanje pomanjkljivosti v fazah proizvodnje in trženja + SHEME DELOVANJA LAS-OV in ugotavljanje prisotnosti posameznih sektorjev v fazo proizvodnje in trženja Ugotavljanje oblik med sektorskega sodelovanja za uspešno trženje LPI-jev Slika 1: Poenostavljen prikaz metodološkega pristopa k reševanju zastavljenega problema v sklopu projekta 2.1 Obravnavano območje in vzorec Vzorec je sestavljalo deset lokalnih prehranskih izdelkov (zgornjesavinjski želodec, solčavski sirnek, jetrnica, pohorski lonec, pehtranova potica, suho sadje, sir Tolminc, bovški sir, mošt in koroški rženi kruh), za katere smo zbirali podatke v osmih lokalnih akcijskih skupinah (LAS Mežiške doline, LAS za razvoj Zasavja, LAS Srce Slovenije, LAS loškega pogorja, LAS Od Pohorja do Bohorja, LAS za razvoj in LAS Zgornje Savinjske doline in LAS Šaleške doline) 4 (preglednica 1) z gorsko-hribovskega območja v Sloveniji, ki obsega predvsem Julijske in Savinjske Alpe ter Pohorje (slika 2). Preglednica 1: Pregled analiziranih lokalnih prehranskih izdelkov po posameznih lokalnih akcijskih skupinah Lokalna akcijska skupina (LAS) Lokalni prehranski izdelek (LPI) LAS Zgornje Savinjske doline in LAS Šaleške doline zgornjesavinjski želodec solčavski sirnek LAS za razvoj bovški sir tolminski sir (sir Tolminc) LAS za razvoj Zasavja jetrnica LAS Srce Slovenije suho sadje LAS loškega pogorja pehtranova potica LAS Od Pohorja do Bohorja pohorski lonec LAS Mežiške doline koroški kruh mošt Vir: Prišenk (2012) Omenjeno obravnavano območje bi lahko opredelili tudi kot slovenski del območja Alpske konvencije. Izmed vseh 33 LAS-ov na področju celotnega slovenskega ozemlja, smo v raziskavo vključili 8 LAS-ov ki se nahajajo na obravnavanem področju. Slika 2: Obravnavano gorsko-hribovsko območje v Sloveniji (označeno z rumeno) 2.2 Razvoj večkriterijskega modela za ocenjevanje lokalnih prehranskih izdelkov V sklopu raziskave je bil razvit večkriterijski model za ocenjevanje lokalnih prehranskih izdelkov iz gorsko hribovskih območij z namenom, da pridobimo osnovne podatke o LPI-ju. Uporabili smo metodologijo DEX-i, ki se je v veliko primerih izkazala za uporabno metodo pri ocenjevanju in podpori odločanju v različnih »real-life« situacijah. Z razvitim modelom smo želeli pridobiti relevantne (kvalitativne) ocene o obstoječi proizvodnji in o uspešnosti trženja analiziranih prehranskih izdelkov ter identificirati morebitne pomanjkljivosti (»ozka grla« - ang. bottlenecks) v obeh fazah. Rezultati anket so predstavljali vhodne (input) podatke za model na katerih je temeljil razvoj hierarhičnega drevesa prikazanega na sliki 3. Končna ocena LPI -Proizvodnja —Velikost obdelovalnih površin kmetije -Število akterjev -Pridelava -Predelava -Trženje -Surovine -Obseg proizvodnje surovin na kmetijo -Obseg odkupa surovin —Viri osnovnih surovin -Socio-ekonomski in okoljski faktor -Način pridelave surovin —Tipi kmetij -Tehnološki vidik -Opremljenost kmetij -Opremljenost predelovalnih obratov '-Zahtevnost postopka predelave L Predelava v končni izdelek -Predelava na kmetiji -Predelava v predelovalnih obratih -Obseg končnih proizvodov na kmetiji ^-Končni proizvodi v predelovalnih obrati!" '-Trženje -Prodaja izdelka -Označba izdelka -Uspešnost prodaje izdelka -Cena izdelka -Organiziranost trženja -Kmetje -Lokalne javne institucije •-Drugi načini trženja LKupci -Lokalni/regionalni potrošniki -Turisti -Veriga večjih prodajalcev '-Druge ciljne skupine kupcev Slika 3: Drevo atributov razvitega modela za ocenjevanje lokalnih prehranskih izdelkov Razviti model smo kasneje nadgradili z SWOT analizo za potrebe ugotavljanja pomanjkljivosti v fazah proizvodnje in trženja prehranskih izdelkov. Z metodo SWOT smo tako transparentno predstavili in identificirali pomanjkljivosti, ki predstavljajo nevarnosti in slabosti trženja prehranskega izdelka. 2.3 Identificirane oblike javno-zasebnega partnerstva pri trženju LPI v Sloveniji in ostalih državah EU Ugotovili smo, da so najpogostejše oblike JZP pojavljajo v LAS-ih preko programov LEADER. Predhodno, glede na zastavljeno hipotezo smo analizirali primere dobre prakse, ki se pojavlja pri 7 trženju mandljastega krompirja s pomočjo ustanovljene zadruge Oppdalu na Norveškem, kjer gre za primer javno-naročniškega partnerstva (v primeru izvajanja storitev), vendar ne gre za LEADER program. Primer uspešnega trženja preko lokalne verige supermarketov smo ugotovili tudi v Avstriji, kjer pridelovalci na gorskem območju pridelujejo pod skupno blagovno znamo Bio Vom BERG in delujejo v sklopu ekološke zadruge BioAlpin, ta pa deluje kot krovna organizacija za posamezna kmetijska podjetja in zadruge prve stopnje. Prav tako smo veliko zanimivih oblik sodelovanja evidentirali tudi v Franciji, predvsem pri mlečnih proizvodih. Poleg v projektu opredeljenih držav, smo pri pregledu literature zasledili tudi veliko za nas relevantnih primerov iz Italije in UK (Hingley s sod. 2010; Tregear s sod. 2007; Renting 2003;Weatherell s sod. 2003). Razen v primeru Norveške lahko v primeru ostalih EU držav govorimo o posebnih oblikah sodelovanja (partnerstvih) ne moremo pa govoriti o tipičnih oblikah javno-zasebnega partnerstva, ki se v formalni obliki pojavlja le v obliki LAS-ov. V Sloveniji je bilo največ primerov dobre prakse javno-zasebnega partnerstva in ostalih oblik sodelovanja analiziranih znotraj lokalnih akcijskih skupin. LAS predstavlja lokalno javno-zasebno partnerstvo na opredeljenem podeželskem območju in je sestavljena iz različnih predstavnikov socio-ekonomskih sektorjev. Najpogosteje se tukaj pojavljajo predstavniki javnih institucij (občine), gospodarstva in civilne družbe (katero v večini zastopajo društva). Različne oblike sodelovanja pa smo najpogosteje identificirali pri izvajanju posameznih projektov LAS-ov za namene trženja prehranskih izdelkov (na relaciji nosilec-izvajalec projekta), ki bodo predstavljeni v nadaljevanju. 2.4 Evidentirane reprezentativne/tipične oblike javno-zasebnih partnerstev in oblike kratkih dobavnih verig prehranskih proizvodov Oblike javno-zasebnega partnerstva smo za potrebe projekta opredelili glede na vključenost posameznih akterjev v fazo trženja in/ali proizvodnje prehranskih izdelkov. S pomočjo vprašalnika smo ugotavljali kateri izmed spodaj navedenih sektorjev so najpogosteje sodelovali v okviru LAS-ov: - Privatni sektor - Javni sektor - Civilni sektor Zgoraj zapisane sektorske oblike se pojavljajo že pri sami strukturi LAS-ov, vendar pa vsi ne sodelujejo pri trženju lokalnih prehranskih izdelkov oz. natančneje pri projektih trženja. Dodatno smo s pomočjo anket ugotavljali še vpliv oz. interes posameznih lokalnih prebivalcev za ohranitev in sodelovanje pri promociji prehranskega izdelka, ki se trži v njihovem kraju. Analizirali smo tudi oblike kratkih dobavnih verig, ki jih opisujejo tuji avtorji, in se prav tako pojavljajo pri nas: - Javno-privatno (oblike znotraj LAS) partnerstvo - Javno-civilno partnerstvo - Partnerstvo sestavljeno iz javnega in privatnega sektorja ter posameznih lokalnih prebivalcev V okviru F 1.3 faze projekta, smo na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature identificirali tudi različne tipe kratkih dobavnih verig, ki jih opisujejo različni avtorji. Tako smo identificirali tri oblike kratkih dobavnih verig: »Face to face«; prodaja izdelka temelji na neposrednem stiku med ponudnikom lokalnega prehranskega izdelka in kupcem. Takšna oblika prodaje se največkrat odvije na kmetiji ali v obliki kulinarične ponudbe na turističnih kmetijah. »Spatial proximity«; prodaja izdelka poteka znotraj specifičnega območja iz katerega prehranski izdelek izhaja, največkrat na lokalnih tržnicah, sejmih in specializiranih trgovinah znotraj regije. »Spatial extended«; prodaja izdelka poteka zunaj specifičnega območja iz katerega prehranski izdelek izhaja, največkrat se prehranski produkt trži v okviru restavracij zunaj matičnega območja in preko spletnih trgovin. Po identifikaciji zgoraj zapisanih oblik je s pomočjo vprašalnika sledilo ugotavljanje ponudbe analiziranih prehranskih izdelkov in identifikacija oblike kratkih dobavnih verig posameznega lokalnega živila iz gorsko-hribovskih območjih v Sloveniji (preglednica 2). Preglednica 2: Identificirane oblike dobavnih verig glede na način prodaje lokalnih prehranskih proizvodov Način prodaje in ponudbe lokalnega prehranskega izdelka Tip kratke dobavne verige živila Prodaja na kmetiji "Face-to-face" V sklopu turističnih kmetij/kmečkih turizmov "Face-to-face" Lokalne tržnice "Spatial proximity" Lokalni dogodki (sejmi in druge prireditve v kraju) "Spatial proximity" Specializirane trgovine v kraju "Spatial proximity" Restavracije in ostali gostinski lokali zunaj matičnega kraja "Spatial extended" Spletna trgovine "Spatially extended" Ugotavljanja osnovnih karakteristik kratkih dobavnih verig prehranskih proizvodov v Sloveniji smo se lotili na način združevanja dobljenih podatkov glede na načine trženja prehranskih produktov in vključenost različnih akterjev v fazo proizvodnje in/ali trženja. Rezultati so predstavljeni v poglavju 3. 2.5 Vpetost in zainteresiranost akterjev v začetek proizvodnje in trženja prehranskih izdelkov Na željo in pobudo vsebinske spremljevalke projekta, smo dodatno analizirali in ugotavljali zainteresiranost posameznih sektorjev pri začetku proizvodnje in/ali trženja prehranskih izdelkov. Ugotavljali smo celotno zgodbo prehranskih izdelkov in poskušali ugotoviti kdo so bili glavni pobudniki za pridobitev bodisi zaščitenih označb ali lastne blagovne znamke. Glede na vpliv posameznih akterjev pri začetkih proizvodnje in trženja prehranskih izdelkov smo jih razdelili na posamezne sektorje kot prikazuje preglednica 3. Preglednica 3: Organizacijske oblike akterjev Akterji Organizacijska oblika akterja Lastna pobuda s strani pridelovalcev/predelovalcev Zasebni sektor/partner Javne institucije Javni sektor/partner Združenja pridelovalcev Civilni partner Pri tem vprašanju so imeli anketiranci možnost ocenitve vpliva glede na njihovo vlogo pri posameznem partnerju/sektorju, kjer smo dodatno vključili tudi možnost ocenitve vpliva medijev, pritiska kupcev/zainteresiranosti kupcev, zainteresiranosti prodajalcev ob začeteku proizvodnje in trženja prehranskih izdelkov. Podrobnejši rezultati so predstavljeni v naslednjem poglavju. 3. REZULTATI 3.1 Ocene lokalnih prehranskih izdelkov ocenjenih z metodo DEXi Rezultati modela DEX za ocenjevanje prehranskih izdelkov so podani kot končne/skupne ocene za posamezen izdelek, kakor tudi posamično kot individualni oceni proizvodnje in trženja posameznega izdelka. Končni rezultati vrednotenja so podani v obliki opisnih kvalitativnih ocen posameznih lokalnih prehranskih izdelkov razvidnih iz slik 4, 5, 6 in 7. Lestvica kvalitativne ocene ima 5 stopenj: - slab, - zadosten, - manj uspešen, - uspešen in - odličen. Rezultati vrednotenja Kriterij Zq. Savinjski želodec Suho sadje Solčavski slrn< Končna ocena LPI Odličen Zadosten; Manj uspešen Zadosten -Proizvodnja Velika Majhna; Povprečna Majhna -Velikost obdelovalnih površin kmetije 3,1-6,5 ha 3,1-6,5 ha 3,1-6,5 ha -Število akterjev Veliko Malo Malo -Pridelava nad 350 0-150 0-150 -Predelava nad 350 0-150 0-150 -Trženje 51-75 0-25 0-25 -Surovine Povprečna Povprečna Majhna -Obseg proizvodnje surovin na kmetijo Dober Nizek Nizek -Obseg odkupa surovin 0-25 78-100 0-25 -Viri osnovnih surovin Lasten Lasten Lasten -Socio-ekonomski In okoljski faktor Dober Slab Slab -Način pridelave surovin 6,1-18 0-3 0-3 -Tipi kmetij Čiste Čiste Čiste -Tehnološki vidik Dobra Dobra; Odlična Dobra -Opremljenost kmetij Dobra Povprečna Dobra -Opremljenost predelovalnih obratov Odlična ^-Zahtevnost postopka predelave Zelo zahteven Nezahteven Srednje zahtevi L Predelava v končni izdelek Odličen Majhen Majhen -Predelava na kmetiji 76-100 % 76-100 % 0-25 % -Predelava v predelovalnih obratih 76-100 % 0-25 % 0-25 % -Obseg končnih proizvodov na kmetiji Odličen Nizek Nizek LKončni proizvodi v predelovalnih obratih DA NE NE '-Trženje Uspešno Delno uspešno Delno uspešno -Prodaja Izdelka Odlično Odlično Dobro (-Označba izdelka '-Uspešnost prodaje izdelka ZOPaliZGO NI označbe Ni označbe > 95% > 95% 61-95% -Cena izdelka 1-20% <1% 1-20% -Organiziranost trženja Dobro Dobro Dobro -Kmetje DA DA DA -Lokalne javne institucije DA DA NE '-Drugi načini trženja NE NE DA LKupcl Veliko Malo Zadostno -Lokalni/regionalni potrošniki DA DA DA -Turisti DA NE DA -Veriga večjih prodajalcev DA NE NE '-Druge ciljne skupine kupcev NE NE NE Slika 4: Končne ocene zgornjesavinjskega želodca, suhega sadja in solčavskega sirneka Slika 4 prikazuje rezultate vrednotenja zgornjesavinjskega želodca, suhega sadja in solčavskega sirneka. Najboljšo oceno pri prodaji izdelka sta prejela zgornjesavinjski želodec in suho sadje, medtem ko je solčavski sirnek prejel povprečno oceno dobro. Najboljšo skupno oceno proizvodnje in trženja »odlično« je prejel zgornjesavinjski želodec in tolminski sir (slika 6) pri katerih je tudi proizvodnja bila ocenjena kot »velika«. Kriterij Koroški rženi kruh Mošt Bovški sir Končna ocena LPI Zadosten; Manj uspešen Slab Zadosten -Proizvodnja Majhna; Povprečna Majhna Povprečna -Velikost obdelovalnih površin kmetije 3,1-6,5 ha 3,1-6,5 ha 3,1-6,5 ha -Število akterjev Malo Malo Malo -Pridelava 0-150 151-350 0-150 -Predelava 0-150 151-350 0-150 ^Trženje 0-25 0-25 0-25 -Surovine Majhna Majhna Velika -Obseg proizvodnje surovin na kmetijo Srednji Dober Odličen -Obseg odkupa surovin 0-25 0-25 26-50 —Viri osnovnih surovin Kombiniran Kombiniran Lasten -Socio-ekonomski in okoliški faktor Slab Povprečen Povprečen -Način pridelave surovin 0-3 6,1-18 3,1-6 -Tipi kmetij Mešane Mešane Čiste -Tehnološki vidik Dobra; Odlična Dobra Dobra -Opremljenost kmetij Odlična Povprečna Dobra -Opremljenost predelovalnih obratov * * * ^-Zahtevnost postopka predelave Nezahteven Srednje zahteven Srednje zahtf L Predelava v končni izdelek Srednji Majhen Majhen -Predelava na kmetiji 76-100 % 51-75 % 76-100 % -Predelava v predelovalnih obratih 0-25 % 0-25 % 0-25 % -Obseg končnih proizvodov na kmetiji Odličen Dober Srednji '-Končni proizvodi v predelovalnih obratih NE NE NE '-Trženje Delno uspešno Neuspešno Neuspešno -Prodaja izdelka Odlično Dobro Odlično -Označba izdelka Lastna blagovna znamka Lastna blagovna znamka ZOP ali ZGC -Uspešnost prodaje izdelka >95% 61-95 % 61-95 % -Cena izdelka 1-20% 1-20% <1% -Organiziranost trženja Slabo Slabo Slabo -Kmetje DA DA DA -Lokalne javne institucije NE NE NE •-Drugi načini trženja NE NE NE LKupci Veliko Zadostno Zadostno -Lokalni/regionalni potrošniki DA DA DA -Turisti DA DA DA -Veriga večjih prodajalcev DA NE NE L-Druge ciljne skupine kupcev NE NE NE Slika 5: Končne ocene koroškega rženega kruha, mošta in bovškega sira Kriterij Tolminski sir Pohorski lonec Pehtranova potica Končna ocena LPI Odličen Manj uspešen Zadosten -Proizvodnja Velika Majhna Majhna -Velikost obdelovalnih površin kmetije 3,1-6,5 ha 1-3 ha 3,1-6,5 ha -Število akterjev Povprečno Malo Malo -Pridelava 151-350 0-150 0-150 -Predelava 0-150 0-150 0-150 -Trženje nad 75 0-25 0-25 -Surovine Velika Majhna Majhna; Povprečna -Obseg proizvodnje surovin na kmetijo Dober Nizek * -Obseg odkupa surovin 51-75 0-25 0-25 -Viri osnovnih surovin Lasten Lasten Kombiniran -Socio-ekonomski in okoljski faktor Dober Povprečen Povprečen -Način pridelave surovin nad 18 6,1-18 3,1-6 -Tipi kmetij Čiste Mešane Mešane -Tehnološki vidik Odlična Dobra Dobra -Opremljenost kmetij Odlična Povprečna Odlična -Opremljenost predelovalnih obratov Odlična Dobra * ^-Zahtevnost postopka predelave Srednje zahteven Nezahteven Zelo zahteven L Predelava v končni izdelek Odličen Majhen; Srednji Majhen -Predelava na kmetiji 76-100 % 0-25 % 76-100 % -Predelava v predelovalnih obratih 76-100 % 0-25 % 0-25 % -Obseg končnih proizvodov na kmetiji Odličen * Srednji -Končni proizvodi v predelovalnih obratih DA DA NE LTrženje Uspešno Uspešno Delno uspešno -Prodaja izdelka Odlično Odlično Odlično -Označba izdelka ZOPaliZGO Ni označbe Lastna blagovna znamka -Uspešnost prodaje izdelka > 95% >95% >95% -Cena izdelka <1% 21-50% 1-20% -Organiziranost trženja Odlično Dobro Odlično -Kmetje DA DA DA -Lokalne javne institucije DA NE DA '-Drugi načini trženja DA DA DA LKupci Veliko Zadostno Malo -Lokalni/regionalni potrošniki DA DA DA -Turisti DA DA NE -Veriga večjih prodajalcev DA NE NE '-Druge ciljne skupine kupcev NE NE NE Slika 6: Končne ocene tolminskega sira, pohorskega lonca in pehtranove potice Velika proizvodnja obeh najbolje ocenjenih prehranskih proizvodov (Tolminski sir in zgornjsavinjski želodec) je glede na rezultate skupnih ocen povezana predvsem z visokim številom kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo ter z vključenostjo Mlekarne Planika in večjega mesarskega obrata (mesarstvo Forti) v proizvodnjo in predelavo obeh izdelkov, ki predstavljajo zasebni interes v verigi. Prav tako pa je bilo trženje obeh LPI-jev ocenjeno z oceno uspešno, saj pri trženju in promociji sodelujejo tako civilni (npr. Združenje pridelovalcev zgornjesavinjskega želodca), kot tudi javni in zasebni sektor (mlekarna Planika, mesarstvo Forti). Kriterij Jetrnica Končna ocena LPI Zadosten —Proizvodnja Povprečna -Velikost obdelovalnih površin kmetije 3,1-6,5 ha -Število akterjev Malo -Pridelava nad 350 -Predelava nad 350 -Trženje 0-25 -Surovine Majhna; Povprečna -Obseg proizvodnje surovin na kmetijo * —Obseg odkupa surovin 0-25 —Viri osnovnih surovin Lasten Socio-ekonomski in okoljski faktor Povprečen -Način pridelave surovin 6,1-18 —Tipi kmetij Mešane -Tehnološki vidik Dobra -Opremljenost kmetij Povprečna -Opremljenost predelovalnih obratov Dobra ^-Zahtevnost postopka predelave Nezahteven L Predelava v končni izdelek Srednji -Predelava na kmetiji 26-50 % -Predelava v predelovalnih obratih 26-50 % -Obseg končnih proizvodov na kmetiji Nizek "-Končni proizvodi v predelovalnih obratih DA "-Trženje Neuspešno -Prodaja izdelka Odlično -Označba izdelka Ni označbe -Uspešnost prodaje izdelka > 95% -Cena izdelka <1% -Organiziranost trženja Slabo -Kmetje NE -Lokalne javne institucije NE LDrugi načini trženja NE LKupci Povprečno -Lokalni/regionalni potrošniki DA -Turisti NE -Veriga večjih prodajalcev DA LDruge ciljne skupine kupcev NE Slika 7: Končna ocena jetrnice Jetrnica in Zasavja je bila ocenjena z končno oceno zadostno, glede na rezultate ocene je vzrok predvsem v neuspešnem trženju prehranskega izdelka. Izsledki raziskave na terenu so pokazali, da je vzrok za tako neuspešno trženje predvsem v nepovezanem in neorganiziranem nastopu pridelovalcev in predelovalcev na trgu. Številčno je takih kmetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo jetrnice veliko (ocene se gibljejo okoli 700), vendar pa so individualne proizvodne količine tako majhne, da zadostujejo le prodajnim potrebam na kmetijah. 3.2 Rezultati nadgrajenega modela DEX s SWOT analizo za identifikacijo pomanjkljivosti v fazah proizvodnje in trženja V nadaljevanju analize rezultatov modela DEX smo s pomočjo plus-minus-1 analize modela nadgradili model s SWOT analizo proizvodnje in trženja prehranskih izdelkov, s pomočjo katere smo želeli identificirati pomanjkljivosti in ozka grla v obeh fazah. Rezultati SWOT analize so predstavljeni na sliki 8. PREDNOSTI: SLABOSTI: - Velik obseg proizvodnje surovin na - Majhno število kmetij pri kmetiji proizvodnji/predelavi in trženju LPI- Lasten vir osnovnih surovin jev - Večinoma ekološki in integriran - Majhno število predelovalnih obratov način pridelave osnovnih surovin - Majhna predelava v končni izdelek v - Tipi kmetij (večino kmetij je čistih) predelovalnih obratih in na kmetijah Dobra opremljenost kmetij - Dobra opremljenost predelovalnih obratov - Večinoma nezahtevni oz. malo zahtevni postopki predelave - Veliko LPI-jev ima zaščitene označbe - Uspešna prodaja - Primernost cene - Večina trženja poteka na kmetijah - Ciljne skupine potrošnikov: lokalni/regionalni potrošniki, turisti in ostali ciljne skupine kupcev PRILOŽNOSTI: NEVARNOSTI: pomočjo lokalnih javnih institucij, lokalne trgovine in večji trgovinski centri, alternativne oblike trženja Alternativne oblike trženja: s Majhna do povprečna velikost obdelovalnih površin na kmetijah Predelava na kmetijah Slika 8: Rezultati SWOT analize Glede na rezultate SWOT analize imajo lokalni prehranski izdelki velik potencial predvsem pri oglaševanju in trženju. Število dejavnikov zapisanih pod Prednosti je veliko večje kot pri ostalih atributih. Rezultati so tudi pokazali, da so kmetije na katerih se proizvajajo lokalni prehranski izdelki v dobrem stanju in tehnološko sodobno opremljene. Prehranski izdelki ki so opredeljeni z višjo ceno, se prodajajo in ponujajo turistom na lokalni ravni. Če pogledamo dejavnike, ki so identificirani pod Slabosti je razvidno, da so glavne pomanjkljivosti v zvezi z proizvodnjo in trženjem lokalnih proizvodov povezane s številom kmetij, ki so usmerjene v pridelavo osnovnih surovin, predelavo v končni prehranski produkt in trženjem le-teh. To pomeni, da je ena izmed poglavitnih slabosti majhno število kmetij, ki se ukvarja s proizvodnjo lokalnih prehranskih izdelkov na gorsko-hribovskih območjih v Sloveniji. Ta slabost je lahko še večja, če je povezana z upadom velikosti obdelovalnih površin na kmetijah. V nekaterih primerih se zaradi majhnosti kmetij lahko pojavi problem nizke proizvodnje. Uspešnost prodaje je bila izražena z odstotkom prodaje končnih prehranskih izdelkov in je v veliki meri bila 95% ali celo več, kar je pravzaprav presenetljiv in zanimiv rezultat. Sklepamo lahko, da je prodaja večine LPI-jev iz gorsko-hribovskih območij v Sloveniji uspešna in predstavlja izziv za morebitne nove pridelovalce in predelovalce. Čeprav so ti atributi opisani kot slabosti, bi se le-ti lahko obravnavali tudi kot atributi priložnosti, saj je glede na rezultate analize na trgu še veliko prostora za bodisi nove prehranske produkte ali za povečanje in razširitev proizvodnje že obstoječih. To značilnost ali dejstvo bi bilo smiselno izkoristiti še posebej zaradi možnosti ki jo ponuja nova označba kvalitete za izdelke iz gorski hribovskih kmetij. »Ozka grla« posameznih prehranskih izdelkov so bila identificirana s pomočjo dodatne opcije modela »plus-minus-1« analize in bodo podrobneje predstavljena na javni predstavitvi rezultatov projekta. 3.3 Karakteristike kratkih dobavnih verig prehranskih izdelkov iz gorsko-hribovskih območij v Sloveniji Različni sektorji, ki so vključeni v verige LPI-jev in so bili prepoznani kot partnerji v procesu proizvodnje analiziranih prehranskih izdelkov, so opisani in predstavljeni v preglednici 4. Partnerstva med kombinacijami teh sektorjev so zelo različna. Oblika javno-zasebnega partnerstva se pojavlja samo v primerih ko je vključen zasebni sektor kar se je najbolj evidentno pojavilo pri pohorskem loncu, zgornjesavinjskem želodcu in deloma pri tolminskem siru. Rezultati so pokazali, da so bili ti prehranski izdelki v povprečju ocenjeni z višjo kvalitativno oceno modela DEX, kar nakazuje na pozitiven vpliv, ki ga ima zasebni sektor pri uspešni uveljavitvi prehranskega izdelka. Tako zgornjesavinjski želodec kot sir Tolminc sta prejela najvišji možni oceni, medtem ko je pohorski lonec prejel končno oceno za eno stopnjo nižje, vendar je kljub temu odstopala od povprečja ostalih ocen LPI-jev. V primerih, kjer se pojavlja kombinacija med posamezniki iz lokalnega okolja in javnimi ustanovami smo poimenovali kot »pogojno« javno-zasebno partnerstvo. V primerih kjer pa so vključeni samo civilni in javni sektor pa se takšna oblika partnerstev ne opredeljuje kot javno-zasebno. Vsa zgoraj zapisana JZP so podprta s programi LEADER in se realizirajo v okviru LAS-ov. Nobena druga oblika JZP ni bila identificirana (preglednica 4). Preglednica 4: Karakteristike kratkih dobavnih verig lokalnih prehranskih proizvodov z gorsko-hribovskih območij Ime prehranskega izdelka Oblika kratke dobavne verige Prisotnost različnih sektorjev Končna ocena produkta "Face-to-face" "Spatial proximity" "Spatially extended" Zgornjesavinjski Da Da Ne Zasebni, Odličen želodec civilni, javni in posamezniki Jetrnica Da Da Ne Posamezniki Zadosten Pehtranova potica Da Da Ne Javni in posamezniki Zadosten Koroški rženi kruh Da Da Ne Javni in posamezniki Zadosten do manj uspešen Tolminski sir Da Da Da Civilni, javni in posamezniki Dober/odličen Bovški sir Da Da Ne/Da Civilni, javni in posamezniki Zadosten Solčavski sirnek Da Da Ne Javni in posamezniki Zadosten Pohorski lonec Da Da Ne Zasebni, javni in posamezniki Manj uspešen Mošt Da Da Ne Civilni, javni in posamezniki Slab Suho sadje Da Da Ne Zasebni, javni in posamezniki Zadosten do manj uspešen Rezultati so pokazali da se le dva (tolminski in bovški sir) od desetih prehranskih izdelkov tržita izven območja iz katerega izhajata (oblika »Spatially extended«). Pri tolminskem siru je k temu vsekakor pripomogla visoka proizvodnja osnovne surovine (mleka), ki je bila ocenjena na 2,5 do 3 milijone litrov mleka letno, oziroma na 600 ton sira Tolminc. Pri doseganju takšnih količin končnih produktov pa je v veliki meri zaslužna mlekarna Planika, ki predstavlja zasebni interes v verigi proizvodnje in trženja. Pri bovškem siru, pa je mlekarna Planika v manjši meri vključena v fazo proizvodnje, kar se kaže tudi v manjših proizvedenih količinah sira, ki pa znaša cca. 55 ton na letni ravni. Vendar pa je po drugi strani bilo trženje tega izdelka po modelu DEX ocenjeno z odlično kar pa lahko argumentiramo s tem, da se prehranski proizvod prodaja in trži tudi zunaj matičnega območja. Podobno velja za Pohorski lonec, kjer se večina končnih količin proizvoda proizvede v podjetju UNI-TUR d.o.o., medtem ko je proizvodnja Pohorskega lonca na kmetijah ocenjena kot zelo majhna. Prav tako ni ne v fazo proizvodnje in ne v fazo trženja vključena kakršnakoli civilna iniciativa - združenje ali društvo, vendar podjetje odkupuje surovine za pripravo tovrstnega prehranskega produkta in v lastni režiji skrbi tudi za uspešno trženje. Proizvodnja v tem predelovalnem obratu ne prispeva takšnih količin, da bi proizvodnja pohorskega lonca bila ocenjena kot »velika«. 3.4 Primeri certiftciranja lokalnih prehranskih izdelkov pod zaščitene označbe ali lastne blagovne znamke - Koroški rženi kruh Danes se Koroški rženi kruh prodaja pod blagovno znamka »Dobrote izpod Pece« katero je registriralo podjetje A.L.P. Peca. Pekovski izdelek pa je možno kupiti na tržno usmerjenih kmetijah, na lokalnih tržnicah in specializiranih trgovinah na tem območju. Podjetje A.L.P. PECA d.o.o. (Aktiviranje Lokalnih Potencialov) je bilo ustanovljeno 22. novembra 1994 zaradi potrebe po celovitem prestrukturiranju Mežiške doline. Prišlo je do povezovanja lokalnih skupnosti in gospodarstva, ki so združili svoje napore v skupno razvojno aktivnost. ALP PECA je nevladna in neprofitna organizacija. Med družbeniki podjetja so štiri občine Mežiške doline (Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem), svetovalne in razvojne organizacije v dolini in posamezna podjetja ter podjetniki, ki so v povezovanju videli priložnost za skladnejši in pospešen razvoj doline. - Zgornjesaviniski želodec Leta 1996 je novo nastalo združenje - Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca prevzelo dejavnost ocenjevanja, promocije in strokovnega dela za geografsko zaščito želodca. Združenje povezuje izdelovalce celotnega območja, ki ga geografsko pokrivajo občine Mozirje, Nazarje, Rečica, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava. Sedež združenja je na Rečici ob Savinji. Združenje je aprila, leta 2004 vložilo specifikacijo za priznanje geografske označbe Zgornjesavinjski želodec pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Specifikacijo so pripravili Marija Bezovšek, Silvester Zdolšek, Stanislav Renčelj, Štefka Goltnik in Bernarda Brezovnik. Zgornjesavinjski želodec je predstavljen v ediciji slovenski zaščiteni posebni kmetijski pridelki oziroma živila, ki je izšla leta 2005. Za dolgoletna prizadevanja pri zaščiti izdelka so zaslužni predvsem domačini. Želodec s certifikatom se prodaja v centru Rinka v Solčavi in na tržnicah v Mozirju, Nazarjah in Velenju. Večinoma pa se želodec trži na turističnih kmetijah Zgornje Savinjske doline, vendar gre pri tem mnogokrat za mesni izdelek brez zaščitene označbe (receptura je znana lokalnim predelovalcem). - Tolminski sir Začetki izdelave sira v Zgornjem Posočju se povezujejo z začetki pašništva v vinskogorskih planinah kar je razumljivo saj je bilo takrat sirarstvo edini način konzerviranja mleka v planinskih razmerah. Prvi zapisi o siru Tolminc segajo v 13. stoletje, ko je bil sir naveden kot plačilno sredstvo dajatev takratni zemljiški gospodi. Prvič se je pod imenom Formaggio di Tolmino pojavil leta 1756 na ceniku za sire v Vidmu. Potem ko je Evropska komisija 8.3.2012 objavila registracijo sira Tolminc v register zaščitenih označb porekla, bodo morali pridelovalci, vključno z največjim, kobariško Mlekarno Planika, pridobiti certifikat. Posamezni proizvajalci brez certifikata za proizvodnjo, omenjenega sira ne bodo smeli več prodajati pod blagovno znamko sir Tolminc. Postopek za zaščito je vodil g. Davorin Koren iz službe za razvoj iz Kobariške enote Triglavskega narodnega parka, medtem ko je nosilec označbe Sirarsko društvo sir Tolminc. Po uspešni registraciji je izjavil: »Po desetih letih prizadevanj smo prišli do cilja. To pomeni veliko prednost pri promociji in prodaji sira. Seveda pa je od proizvajalcev odvisno, kako bodo to izkoristili.« - Bovški sir Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila: UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006 „BOVŠKI SIR" ES št.: SI-PDO-0005-0423-29.10.2004 ZOP(X) Vlagatelj: Naziv: Društvo rejcev drobnice Bovške Naslov: Soča 50 SI-5232 Soča Zaščitena označba porekla za bovški sir še čaka na potrditev evropske komisije tako kot tudi še 9 ostalih prehranskih produktov iz Slovenije. - Pehtranova potica Pehtranova potica se prodaja in trži pod blagovno znamko »Dedek Jaka in Babica Jerca«, katere pobudnik za ustanovitev je Razvojna agencija Sora d.o.o., ki so tudi upravljalec lokalne akcijske skupine Loškega pogorja. V okviru razvojnih projektov (eden izmed takih je bil »Celostna promocija produktov in nosilcev blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov«) so razvili in združili prodajo pekovskih, mlečnih in ostalih izdelkov. Zgoraj analizirani primeri so pokazali, daje bila pobuda za certifikacijo zgornjesavinjskega želodca, bovškega sira in sira Tolminc pri evropski komisiji, sprožena s strani lokalnih pridelovalcev, ki navadno enotno nastopijo pri uveljavljanju svojih interesov v okviru civilnih iniciativ-združenj. To kaže na ozaveščenost pridelovalcev in na dejstvo, da se zavedajo pomembnosti prehranskih izdelkov višje kakovosti, ki jih proizvajajo na svojih kmetijah. V tem vidijo priložnost za dodatni 22 zaslužek in izboljšanje ekonomskega stanja na kmetijah. Edini obliki javno-zasebnega sodelovanja pri promociji prehranskega izdelka sta bili identificirani v primeru koroškega rženega kruha in pehtranove potice, kjer so člani neprofitne organizacije ALP PECA d.o.o. in razvojne agencije Sora d.o.o., ki so upravljavci tamkajšnjih lokalnih akcijskih skupin. Ugotovili smo, da so lokalne akcijske skupine večinoma aktivne v smeri združevanja in spodbujanja trženja prehranskih izdelkov pod lokalnimi blagovnimi znamkami. Rezultat takšnih projektov je večinoma usmerjen v doseganje višjih cen lokalnih izdelkov in k enotnemu pristopu na trgu in ne zagotavljanje višje kakovosti živil. Za potrebe tega, se razpisujejo razni projekti za namene spodbujanja trženja prehranskih izdelkov znotraj katerih navadno prihaja do oblik partnerstev med javnim in zasebnim. Delovanje obravnavanih lokalnih akcijskih skupin je v večini primerov enotno in je prikazano na sliki 8. PRIMER SHEME 1: Las Zgornje Savinjske in Šaleške doline MKGP c Občina Ljubno + Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija d.o.o. (Ustanovitelj i) O ZAVOD SAVINJA (Zavod za razvoj podeželja) (Upravljavci) Zadruga Solčava z.o.o. (nosilec projckt;i') " C LAS Zgornje Savinjske doline + LAS Šaleške doline Slika 8: Shema delovanja lokalne akcijske skupine v zgornjesavinjske in šaleške doline Ugotovili smo, da vse lokalne akcijske skupine delujejo po enotnem shemi funkcioniranja pri čemer so nosilci in izvajalci projektov v večini primerov zadruge in podjetja. 3.5 Zainteresiranost in vpliv akterjev pri pobudi za začetek proizvodnje in trženja prehranskih izdelkov iz gorsko hribovskih območij V preglednici 5 so predstavljene ocene vplivov posameznih akterjev za začetek proizvodnje in zainteresiranost za vključitev v fazo trženja prehranskih izdelkov. Preglednica 5: Ocena vplivov posameznih akterjev na začetek proizvodnje prehranskega produkta in njegovo trženje Lokalni prehranski izdelek Začetek proizvodnje Zainteresiranost za trženje in promocijo Legenda - pretvorba ocen Zgornjesavinjski želodec Civilne iniciative =3 Civilne iniciative =3 Kvalitativna ocena Kvantitativna ocena Javni partner = 0 Javni partner = 0 Zasebni partner =5 Zasebni partner =5 Jetrnica Civilne iniciative =0 Civilne iniciative =0 Velik 5 Javni partner = 0 Javni partner = 0 Zasebni partner Zasebni partner _ —j —j Pehtranova potica Civilne iniciative =0 Civilne iniciative =0 Srednji 3 Javni partner = 5 Javni partner = 5 Zasebni partner =5 Zasebni partner =5 Koroški rženi kruh Civilne iniciative =0 Civilne iniciative =0 Majhen 1 Javni partner = 3 Javni partner = 1 Zasebni partner =1 Zasebni partner =5 Tolminski sir Civilne iniciative =3 Civilne iniciative =5 Ni vpliva/ne vem 0 Javni partner = 5 Javni partner = 5 Zasebni partner =5 Zasebni partner =5 Bovški sir Civilne iniciative _ —j Civilne iniciative _--> —_-> Javni partner =3 Javni partner = 3 Zasebni partner =5 Zasebni partner =5 Solčavski sirnek Civilne iniciative =0 Civilne iniciative =0 Javni partner = 0 Javni partner = 0 Zasebni partner =5 Zasebni partner =5 Pohorski lonec Civilne iniciative =0 Civilne iniciative =0 Javni partner = 3 Javni partner = 3 Zasebni partner =1 Zasebni partner =3 Mošt Civilne iniciative =5 Civilne iniciative =5 Javni partner = 5 Javni partner = 1 Zasebni partner =5 Zasebni partner =5 Suho sadje Civilne iniciative =0 Civilne iniciative =0 Javni partner = 0 Javni partner = 0 Zasebni partner =5 Zasebni partner =5 Rezultati tovrstne analize potrjujejo naše prejšnje ugotovitve, namreč, da sta ključnega pomena za uspešno trženje kombinaciji civilnih iniciativ in zasebnega sektorja, kar se je pokazalo pri zgornjesavinjskem želodcu. Samo zainteresiranost individualnih pridelovalcev, ki se ne vključujejo in povezujejo v posamezna društva ne zadostuje, kar dokazujeta tudi primera pehtranove potice in jetrnice. Kot posebnost lahko izpostavimo mošt, ki je bil kot individualni prehranski izdelek ocenjen najslabše. V tem primeru je k temu pripomogla izrazito majhna proizvodnja in tudi neuspešno trženje, kljub temu daje prisotna zainteresiranost tamkajšnjega sadjarskega društva. 3.6 Vrednosti projektov LAS V okviru razvojnih projektov, ki jih razpisujejo, se spodbuja tudi trženje in promocija lokalnih prehranskih izdelkov. Vrednosti teh projektov se gibljejo v višini med 15.000€ do 30.000€, kar je v primerjavi z povprečjem (več 100.000€) nekaterih analiziranih tujih primerih nizko. Nizka vrednost projekta je velikokrat tudi tisti faktor, ki omejuje vzpostavitev ali zainteresiranost posameznikov za JZP (ustni vir B. Ferk, okrogla miza 2011). 3.7 Pregled uspešnosti izvajanja programa LEADER v dosedanjem PRP 2007-2013 Na željo vsebinske spremljevalke smo prav tako pripravili pregled uspešnosti in vrednotenje izvajanja programa LEADER v dosedanjem razvoju programa podeželja 2007-2013. Glede na 26 vmesno vrednotenje programa razvoja podeželja iz decembra 2010 so Lokalne akcijske skupine slabo prepoznane med prebivalci, analiza letnih izvedbenih načrtov pa je pokazala, da je pridobivanje in izvajanje projektov tematsko zelo omejeno (posledično lahko to negativno vpliva na druge osi). Na primer pri ukrepih 3. osi za izboljšanje zaposlitvenih možnosti na podeželju bi lahko LEADER v večji meri spodbudil povezave za dopolnjevanje in trženje storitev in izdelkov, prav tako pa bi LEADER lahko odigral pomembno vlogo pri povezovanju za sheme kakovosti (ukrepi 1. osi) ter za predelavo in prodajo pridelkov upravičencev ukrepov 2. osi. Glede na številne možnosti, ki jih ponuja LEADER, je smiselno tudi aktivnosti LAS razširiti še na druge ciljne skupine -akterje, da bi se krog sodelujočih razširil preko aktivnosti v zvezi s kmetijstvom, turizmom na podeželju in delovanja lokalnih ali regionalnih razvojnih agencij. Izvajanju pristopa LEADER je namenjena 4. os PRP, kjer največjo vlogo odigrajo ukrepi 41 -izvajanje lokalnih razvojnih strategij, 421 - Spodbujanje med regijskega in čezmejnega sodelovanja in 431 -vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobitev strokovnih znanj in animacija območja. Pri ukrepu za izvajanje lokalnih razvojnih strategij je bilo do sredine leta 2010 uspešno porabljenih vsega 8,95% (2.115.638,576 od razpoložljivih 23.632.002,006), za vodenje lokalnih akcijskih skupin 13,92% (940.113,40€ od razpoložljivih 6.752.001,00€) in zgolj 0,07% za spodbujanje med regijskega in čezmejnega sodelovanja (2.342,29€ od razpoložljivih 3.376.003,006). Rezultati vmesnega vrednotenja so pokazali, da večina LAS sodeluje z drugimi LAS, vendar večinoma ne na projektni ravni ampak si izmenjujejo informacije in se povezujejo za skupne nastope in predstavitve, kar lahko potrdimo tudi z rezultati projekta. V delovanje večine LAS se vključujejo razvojne agencije in občine, torej organizacije, ki imajo v lokalnem okolju podobno vlogo kot LAS. Društva so deležniki večine LAS (skoraj 80 %), sledijo občine (76 %), zavodi (69 %), podjetja (41 %) in le v manjši meri kmetje (37 %) samostojni podjetniki in zadruge (oboji 34 %), v najmanj LAS pa se vključujejo neformalne skupine občanov. Naše ugotovitve v sklopu projekta potrjujejo zgoraj zapisano dejstvo, da so rezultati uspešnega trženja prehranskih izdelkov vidnejši in prepoznavnejši v primerih, ko gre za vključitev zasebnega sektorja in lokalnih prebivalcev v sistem trženja prehranskih izdelkov. 3.8 Smernice in priporočila za uspešno trženje prehranskih izdelkov z gorsko-hribovskih območij v Sloveniji Rezultati projekta so pokazali, da je začetni problem pri lokalnih prehranskih izdelkih iz gorsko-hribovskih območij velikost in obseg proizvodnje surovin. S tega vidika bi bilo primerno, da bi se pridelovalci in predelovalci medsebojno povezovali in združevali ter tako omogočili večji skupni obseg proizvodnje in enoten pristop na trgu. Glede na aktivnosti v zvezi z uveljavitvijo katere od označb kvalitete za izdelke iz gorsko hribovskih kmetij predlagamo, da se proizvodnja usmeri k pridelavi in predelavi proizvodov višje kakovosti. S tem bodo dosegali višje cene in boljše finančne rezultate, pri čemer si morajo prizadevati za zmanjšanje skupnih stroškov kar bi pomenilo zmanjšanje lastne cene prehranskega izdelka. Pri doseganju ciljev uspešnejšega trženja je pomembno povezovanje v eno izmed že opisanih oblik partnerstev. Uspehi so večji že pri vključitvi posameznikov v različna društva, ki delujejo v tej smeri. Ugotovljeno je, da sodelovanje med društvi in LASi (v okviru projektov namenjenih trženju LPI) bolj spodbudi zanimanje in zainteresiranost zasebnega sektorja tako za pridelavo kakor tudi za trženje. Prikaz sheme predvidenega uspešnega trženja glede na rezultate projekta lokalnih prehranskih proizvodov iz gorsko-hribovskih območij je prikazan na sliki 9. Glede na izkušnje iz terena podajamo v sklopu tega projekta priporočilo, da se kmetje/predelovalci povezujejo in enotno nastopajo na trgu, morebiti tudi preko določenih kmetijskih zadrug in si tako zagotovijo kontinuiran odkup lokalnih prehranskih izdelkov. V celoti naj izkoristijo prednosti zaščitenih označb ali blagovnih znamk prehranskih izdelkov za doseganje višjih prodajnih cen živil. Zadruge naj bodo v pomoč kmetom pri iskanju novih tržnih poti, kot je bilo evidentirano v primeru zadruge Jarina, ki deluje v okviru LAS Srce Slovenije. V okviru zadrug je smiselno, da se pridelovalci vključujejo v izvajanje trženjskih projektov, kijih razpisujejo lokalne akcijske skupine. Javne institucije -funkcija ustanovitelja (največkrat občine) ' Neposredni učinek 3: povečan obseg prodaje Slika 9: Shema predvideno uspešnega trženja in proizvodnje lokalnih prehranskih izdelkov s predvidenimi dolgoročnimi učinki. Zaradi majhnih vrednosti posameznih projektov za spodbujanje trženja in promocije lokalnih izdelkov, pa menimo, da bi bilo smiselno tudi spodbujanje sodelovanja LAS-ov znotraj določene regije ali zaokroženega geografskega območja. Tako bi se ob morebitnem skupnem nastopu pri projektih njihova skupna vrednost povečala, saj kot je bilo ugotovljeno so projekti višjih vrednosti bolj privlačni za različne akterje, tudi za zasebni sektor. Glede na analizo primerov iz tujine bi bilo smiselno razmisliti o združevanju LASov. Pri izvajanju projekta smo namreč ugotovili, da sta majhno geografsko območje in meje LAS pogosto omejitveni dejavnik pri izvajanju posameznih projektov, saj se npr. že pri zagotavljanju samih količin osnovnih surovin pojavi problem nezadostnosti znotraj ene LAS. Prav tako smo tekom izvajanja projekta 29 zaznali veliko LAS, ki so bile precej pasivne in niso opravljale svoje vloge. V zvezi s tem bi bilo smiselno ovrednotiti delovanje posameznih LAS in tiste, ki bi prejeli nizko oceno priključiti uspešnejšim. 4. ZAKLJUČEK Zdi se in ni moč trditi brez nadaljnjih analiz, da imajo različne kombinacije partnerstev pozitiven učinek na prodajo lokalnih izdelkov z gorsko-hribovskih območij. Vsekakor pa imajo vpliv na velikost proizvodnje in na nekatere atribute trženja kot so tudi pokazali rezultati modela. V analiziranih primerih smo identificirali kombinacijo sodelovanja različnih sektorjev, pri čemer pa se je najpogosteje pojavljalo partnerstvo med javnim in civilnim sektorjem. To kombinacijo je mogoče pojasniti z dejstvom, da so to predvsem projekti z relativno majhnim proračunom in zato niso toliko zanimivi za večje zasebne investicije. Tipičnih oblik javno-zasebnih partnerstev opredeljenih po zakonu (razen znotraj lokalnih akcijskih skupin -LEADER oblike) v primeru trženja prehranskih izdelkov ni zaznal in evidentiral niti g. Boštjan Ferk iz inštituta za javno-zasebno partnerstvo, ki je na okrogli mizi pojasnil vzrok, ki ga gre iskati v smeri velikih stroškov sklepanja javno-zasebnih partnerstev in lahko znašajo do več 100.000€. Naslednja razlaga pa bi bila lahko povezana z dejstvom, da JZP še v večini primerov niso pripravljena/usposobljena za izvajanje takšnih projektov. Glede na rezultate lahko sklepamo, da ima prisotnost in interes zasebnega sektorja učinek predvsem na proizvodnjo prehranskih izdelkov, medtem ko ima vključitev civilnih iniciativ (tudi posameznikov) predvsem pozitivni učinek na trženje prehranskih izdelkov, na kar kaže tudi dejstvo, daje večina uspešno certificiranih prehranskih izdelkov nastala pod njihovim okriljem. Ne moremo trditi, da obstaja univerzalna shema uspešnega trženja prehranskih izdelkov in univerzalna uspešna oblika JZP, v večini primerov je uspeh povezan tudi z zgodovinskimi, socioekonomskimi in okoljskimi razmerami v lokalnem okolju. Po naši presoji pomembno vlogo odigrajo predvsem posamezniki in njihova angažiranost za razvoj lokalnega okolja. V zvezi s tem bi želeli predlagati izziv za nadaljnje delo in sicer, izdelavo modela, s katerim bi lahko na enostaven in hiter način kvalitativno ovrednotili delovanje posameznih LASov. 5. DESIMINACIJA REZULTATOV PROJEKTA Diseminacija delnih rezultatov projekta je potekala v okviru okrogle mize in delovnega sestanka s fmancerjem projekta, ki gaje organiziral vodja projekta dne 17.1.2012 na Fakulteti za kmetijstvo in bisositemske vede, Univerze v Mariboru na Pivoli 10 v Hočah. Vodja projekta prof. dr. Andreja Borec je predstavila dotedanje rezultate projekta in analizirane primere dobrih praks trženja prehranskih izdelkov na okrogli mizi lokalne akcijske skupine Srce Slovenije dne 14.2.2012 na Brdu pri Lukovici. Prav tako pa so v okviru projekta nastala različna znanstvena dela: magistrsko delo Jerneja Prišenka v letu 2012, dva objavljena znanstvena prispevka na mednarodnih konferencah; v Lizboni in Valencii, in dva izvirna znanstvena članka, med katerim je eden še v recenzijskem postopku za objavo. Članek v recenzijskem postopku je poslan v revijo »Renewable Agriculture and Food Systems - naslov članka: A Multi-Criteria assesment of the production and marketing systems of local mountain food«. Drugi članek je v tisku pri znanstveni reviji »Agricultura - naslov članka: A combination of the multi-criteria approach and SWOT analysis for the identification of shortcomings in the production and marketing of local food«. Rezultati projekta in nasveti za kmetovalce, kako in kakšen pristop za uspešno trženje prehranskih izdelkov naj uporabijo, pa so bili podani v obliki strokovnega članka v strokovni reviji »Kmetovalec - naslov članka: Lokalni prehranski izdelki na gorsko hribovskih območjih«. V nadaljevanju so navedeni bibliografski zapisi trenutnih bibliografskih enot (zapisi ostalih bibliografskih enot bodo zavedeni ko publikacije izidejo) znanstvenih dosežkov raziskovalne skupine, nastalih v sklopu tega projekta: 2.09 Magistrsko delo PRIŠENK, Jernej. Razvoj večkriterijskega modela za ocenjevanje prehranskih izdelkov z gorsko-hribovskih območij : magistrsko delo. Maribor: [J. Prišenk], 2012. XII, 87 f., [1] f. pril., ilustr. http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=28799. [COBISS.SI-ID 33062841 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci PRIŠENK, Jernej, BOREC, Andreja, PAŽEK, Karmen. Role of public-private partnership by marketing of mountain food products. V: International Conference of agricultural engineering, Valencia, July 8-12, 2012 : CIGR-Ageng 2012. Valencia, 2012. [COBISS.SI-ID 3360556] PRIŠENK, Jernej, BOREC, Andreja, PAŽEK, Karmen. Public private partnership in short food supply chains : (Case study Slovenian mountain region). V: The new rural world : from crisis to opportunities. Lisbon: INRA, 2012, 8 str. http://www.chil.org/document/2971. [COBISS.SI-ID 3365932] 1.02. IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK PRIŠENK, Jernej, BOREC, Andreja. A combination of the Multi-criteria approach and SWOT analysis for the identification of shortcomings in the production and marketing of local food. Agricultura - v tisku. 1.04 Strokovni članek PRIŠENK, Jernej, BOREC, Andreja, PAŽEK, Karmen. Lokalni prehranski izdelki na gorsko hribovskih območjih. Kmetovalec, 2012, letn. 80, št. 4. [COBISS.SI-ID 3397420] Ostali dogodki Okrogla miza. 17. januar 2012. Predstavitev delnih rezultatov projekta CRP V4-1059.