jMtnHm Leto SI., štev« !S4 V Ljubljani, sreda dne 8. jorija 192* posamezna Štev. 30 par - 1*20 K (shaja oi> 4 zjutraj. Stane celoletno . . 2-10 K mesečno. ...... 20» za zased, ozemlje . 360 „ za inozemstvo . . 600 „ Oglasi za vsak mm višine stolpea (58 mm). 2 K mali oglasi do 30 mm stolpea (58 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta st, i"odba med Ri-munijo in Jtigo-. slavijo. Politična konvencija z Ro munifo podpisana? Zagreb, 7. junija. Beograjski dopisnik litična pogodba med w «.Jutarnjega lista* doznava, da se je na včerajšnjem sestanka ministrskega predsednika PašiČ3 z romunskim zunanjim ministrom Take Jonescom podpisala po- Iz ustavnega odbora Atental na vlak Beograd, 7. junija. Včerajšnja seia i ^ IsaSSil ustavnega odseka se y pričela ob 10.1 Verona< 7 }„n;j.j. ,Izv.) včeraj po-dopoldne. Razpravljalo -e je o ain«n- ■; noPj g0 Posedaj šo neinani zlikovci iz. • dementili VII. oddelka ustave, ki go-j^,,- afcentjtt ^ poštni vlak. ki vozi ;vori o narodni skupscim. Jugoslovan-J jz ;fontfibelIo Vicentino r Lonigo. Lo- Rumunijo. Cez mesec dni grad načelnik romunskega generalnega j ordiranih skupščin, ene politične in at ,, ., , , ... , ,. _ ________j — ^ ,-------- Varšava, 7. junija. Frontno poročili* pošilja klerikalnim občinam sledeči i bovnik v hrvatskem jeziKu, kar je vpb-,stavkom rizria aktivna ;n pa Odklonjeni so bili tudi vsi pred-j je s kartečami izbojevala prosto pot škosloviški poslanec, prcd- !if>!ri za 1-ipremembo členov 71. in 72.j in pregnala sovražnika. Južni odsek:' 0. uri prva konferenca na češkoslovaškem konzulatu. [p-l 1. popoldne. jo z zakonodajno in administrativno polnomočnim pokrajinskim zborom ter njemu odgovorno pokrajinske vlad o. s Hočejo torej v dr iBi obliki skoraj isto ko Radie. Hočejo posebno slovensko državo z lastnim parlamentom. In ker se za eno pokrajino ne peč*-: pose-tej, morajo klerikalci dosledno hoteli poleg svoje državice še pet, šest, osem drugih c nedeljivih in avtonomno upravljanih* pokrajin in srečna Jugoslavija dobi pol tacata parkunentov, pol itcu.-ne mini :irov in pol tiseča sjo-rcv in konfliktov. Potem bomo po slavnem tirolskem vzorcu lahko >.va-jali svoj denar, po graškem vzgledu uganjali svojo zunanjo politiko, po •"om»»avstrijskem zapirali svoje meje ~ .. " , -___• __ ... Beograd, 7. junija. (Izv.) Daues zvečer se je odpeljal finančni minister dr. Kumanudl v Pariz z g. Jankovi-čem. da sodeluje pri določitvi vojne odškodnine, ki jo ima dobiti naša država od Nemčije. V Parizu ostane g. Kumanudi 10 do 12 dni in bo v stalni zvezi z vlado. Upa se, da se posreči doseči 4 in pol do 5 odstotkov vsote vojne odškodnine. spojitev beograda in zemuna. velika razstava kmetijskih za- j drug. ! Beograd, 7. junija (Izv.) Fhie 19., 20. in 21. t. m. se vrši r Negotjnu velika razstava kmetijskih zadrug, k;«ero priredi okružni savez negotinski. Razstave se Degftisšia ravnatelja carin Beograd, 7. junija. Ravnatelj dr- PLEBISCIT ZA ZDRUŽENJE NEMČIJO. Praga. 7. junija. (Iv.v.) -rTribuna, d-.-znava. da nameravajo Nemci češkoslovaške republike izvesti plebiscit žavnih carin, Sava Kukič. ic podal! priključitev k Nemčiji. Na čelu tea.-'. demisijo. Ostavka jo v zvezi z itali-;?,'baiija je dr. Lodgr.mann. Baje ••» janskimi pogajanji. Njegov naslednik j češkoslovaški Nemci prejeli v to vrbo prejkone Bogdan Bogclanovič. 'to mne^-o denarja n Nemčije ;u Mx-udeleže tudi vse zadruge vsega okrožja, j SKRČENJE VOJNEGA PRORA- , dšarske. Demonstrirali se bodo moderni poljedel-I ČUNA. {FRANCOSKI PARLAMENT RAflf f. Beograd, 7, iuniia. Na konferenci j proračunske komisiie se ie oosre- ski stroji, posebno stroji za mletev žita. Pripravljalni odbor vabi vse zadruge in prijatelje zadrugarstva, da se zanimajo za razstavo. Za sprejem delegatov je vs3 pripravljeno. Odbor so je obrnil tudi na i J^J"' Hrnnn.^H^rF.v mižstrstvo saobračaja za dovoljenj« P«-! ^m^nlSvmTtra, w lovične vožnje po vseh naših železnicah j jem mgtetvn^t^ CIRAL nnR Z MADŽARSKO. , , . Pariz, 7. junija. (Izv.1 Francoska iT^^Jl?^ i zbornica je danes popoldne -rejel. Voini nroračun se ie zmanisal za: predlog poročevalca Guernieta o frdi da"SfS M »riaoonske poeodb« s 4 trai. aa.se no,74 ?Iasovom »noti : za posetnike razstave ; znižal na 1 in it::. Beograd, 7. junija. V ministrstvu za javna dela so bili predloženi trije načrti ! za spojitev Beograda stn ic tramvaju, gleški konzorcij. i pogajanja z angleškimi rudarji. ! dinarjev, vendar oa bo tudi ootem i 1 :se obstaia! oencit. London. 7. luni ki. (Izv.) Poeaiania ined 400 miliionov ! HABSBURŽANI NOČEJO Z DUNAJA PROČ. Dunaj, 7. junija. (Izv.) «Arbeit-cr Z :- jo naprav za 60 let. I pod normalen nivo. ; niči je stavil neki 'poslanec z ozirom i jn. Tako n pr. nadvojvoda Ma,-. na to. da ie angleška vlada ratifici-! ekskralja Karla, ki je dolgo «•>; ' . ii o-t tn nv o i -»->1» m>(\h/»n H r.TTAe nogodbo. Jugoslavije ter pokliče nase gospodarje v deželo - . < Klerikalni formular bi mora ti oči vsem tistim, ki so se iz p: stare i skrajša. Ustvarjena bo sodnijska za 'ščita proti krivicam uprave in niti to. stanoval v vili grofice Hovos. ZVEZA OBROBNIH DR ZA? junija. (Izv.) Finsko čas -mislijo priključitve Fb-zvezi obrobnih držav K:;-listi v Helsingforsu označu- Klerikalni manever nas v osialeiuj^a more stopiti mirovna pogodba v j^j" t« zvezo kot e/lino sredstvo za c>>- tK ^^ bn vznemirja, čez mesec dni bo ustor j veljavo šele takrat, ko bodo deponi- rambo napnsm boljševiški Rusiji. 1 odpre-!™ te7me%u l,od £fcrebo 5q narocl lahko P^jralc tri aHirane in asociirane velesi-' rvORMCE ira^nega! na saB5em 5nem stopil k organizaciji avtonomije, to-'le, kakor mdi Madžarska ratifikacij-? VBL,K POiXRr junija. (Izv.) V Kraljičinem ,- soboto zvečer iz n? pričeia goreti tvomk':i Wej>? & sin. V?i zgorele. Požar nedelio zjati^i- Odre^fee Stali, Vlade ! aelc^nrcljo. Sporočili so sicer boljšega ozemlje! viškemu -papeZu zin0VJ"VUj da št€ie Rim, 5. junija, Ministrski svet je sprejel štiri odloke. s katerimi se urejajo razmere v anektiranih krajih. Prvi odlok predpisuje gmotno izenačenje sodnega osohja novih pokrajin z os ob jem iste vrste v kraljestvu. Z drugim odlokom se območja ministrstva za osvobojeno kraie gmde obnove in vojnih odškodnin raztegne tudi na novo pridobljeno ozemlje. S tretjim odlokom se odobravajo finančni ukrepi v prilog avtonomnih deželnih fondov tridentinske Benečije, Istre in Goriško - Gradiščanske. četrti ukaz obsega pravila za postopanje najvišjo sodnije v Rimu v zadevali; ki se tiče jo osvobojenih krajev. & sveta Rim, 5. junija. | češka boljševiška cerkev pol milijona I vernikov, toda kmalu se je pokazalo, da je komunistov, ki so zares organizirani ter plačujeo prispevke, komaj tri do štiri tisoč in se med temi je velik del madžarskih Židov. Kot delegat je imel potovati v bolj-ševiško Mekko dr. Šmeral. V zadnjem času pa je, kakor pravijo zanesljive informacije, nastal viden propad med politiki tretje internacijonalo in med oficijclno politiko Moskve, ki ne samo, da ni komunistična, temveč je postala celo kapitalistična. Vidi se, da j;- glasni Zinovjev takorekoč osamljen, da so v Rusiji pripravljajo velike izpre-membe ter da ni vse tako, kakor to razglašajo nekateri agitatorji, ki jih plačuje Zinovjev. Vsled tega išče bi- mnitciriicL-o rnno l!nrn'ii! U ■ ct < a . . . . ... o t Po svelu iz industrijske cone v Gorenji Sieziji. Iz Londona, poročajo, da je nemški poslanik izročil v zunanjem uradu britanske vlade odgovor na noto. ki je tila po med zavezniški komisiji v Ber- ožinami, vse to je spadalo v rusko in- jnaslovljena na generala Hofferja. teresno sfero. Pred revolucijo se Rusija ni nahajala več daleč od uresničenja popolne prisvojitve teh dežel. Opazujemo, da sc Rusija cdpovedu- V tej noti se zahteva, naj se nemške čete nemudoma umaknejo iz industrijske cone v Gorenji Šleziji. Nemčija zahteva, naj angleške čete takoj za valstva poslalo odločne proteste proti kakršnimkoli pogajanjem v tem vprašanju predsedniku vlade, banu, poslancem Trum biču. Žerjavu in Kukiču. Prebivalstvo Sušaka izjavlja, da jc s težkim srcem pripravljeno še nekaj časa vždržati težko sovražno okupacijo kot žrtev za narodno stvar, toda vlada naj nikar ne popušča. Tudi iz drugin krajev prihajajo na vlado protesti, kjer se vlada poziva, naj odloč-no zavrne vsak poskus italijanske diplomacije, ki bi hotela rešiti vprašanje Barosa proti določbam rapallska pogodbe. je carističnim aspiracijam n. pr. v Per- varujejo Nemce pred poljskimi na. kako je ministrstvo prosvete odkupilo od načelnika ministrstva Lazarja Kncževiča ponovno upirali. Saj ob- J ne sveče in križ:>. Začel je tudi že iz: j ogromen honorar _ _ Longolskim Osmanom in! roka« kazni. Neki posestnik se je kri-1 dostavlja, da je ministrstvo kupilo ta ° ' __! rnlrftnk <7.Jl.tr> iii umetniki m otiram&sio del© Obrambno delo se je v našem narodu dokaj udomačilo, zlasti vsi oni mehki idealni značaji so prepojeni dela in požrtvovalnosti oh vsaki priliki. Materialistični značaji sicer tudi nekaj prispevajo, pa le bolj iz sramu pred javnostjo, sempatja ob ugodnih prilikah tudi radi reklame in balia-vosti. Po večini pa so zakrknjeni oni, katerim je sreča nasula polne vreče denarja. Zašije li kedaj tem ljudem žarek domovinske ljubezni v njihova trda srca? Bog zna! Med ku!turnimi_ narodi, zlasti med Nemci, Italijani, Čehi in Francozi pa nahajamo višek narodne požrtvovalnosti in topel dih iskrene domovinske ljubezni zlasti med umetniki upodabljajoče umetnosti. V rokah imam veliko zbirko razglednic obrambnih društev: Nemcev, Italijanov, Čehov in Francozov. Slika lepša od slike, vsaka izraža globoko zasnovano misel, iz vsake slike diha gorka domovinska ljubezen, čuječnost, svarilo, narodni ponos, narodna zavest, udanoj-t domačnosti. odpor nasprotniku, zaščito lastne grude in dece. Brez števila je motivov in v?i so dobro pogojeni. In pri nas?( Ni ga umetnika, ki bi -nudil obrambnim društvom kai oriri- I nalnega, domačega. »Družba sv. Ci-1 na narečja, ki se med seboj _ mnogo [rila in Metoda* prodaja vedno ene in j bolj razlikujejo nego naša tri jugo-! iste razglednice, še menda teh več ni-: slovanska narečja .Med temi narečji ' ma, ker ni umetnika, ki bi se lotil ta- j je najvažnejše sevcrno-kitajsko na- ' rečje, kajti tega se poslužuje vsa civilizirana Kitajska. Angleški jezik stoji glede razširjenosti na drugem mestu. Poslužuje -=e ga okoli 120 do 130 milijonov duš. Angleščina je najbolj razširjen svetovni jezik in se bo kot tak obdržal najmanj v dosedanjem oteegn. Nemški jezik govori okoli 70 milijonov duš, ki se nahaja v Nemčiji, Avstriji, nemški Švici ter deloma v Češkoslovaški, Poljski. Litavski, Estonski in drugod. Okoli 10 milijonov Nemcev živi v Ameriki. Za nemškim jezikom pride glede razširjenosti na vrsto — če mu celo ne prednjači — ruski jezik. Ruski jezik pa kakor znano ni občilo vseh v Rusiji bivajočih ljudi. Kadar pravimo, da je Rusov 120 milijonov, mislimo poleg pravih Rusov tudi na Belo- in Malo-1 rase. španščino govori 60 milijonov ljudi, japonščino tudi toliko. Manj od teh dveh jezikov je razširjena francoščina, katero govori 46 milijonov duš. Od ostalih velikih jezikov je treba ome- cega dela Saj ni treba posnemati inorodne umetnike v tem, da bi nudili kaj brezplačno; stojim na stališču, da se delo dobro plača; stvar umetnikov pa je, da kaj nudijo. Saj bi bilo to tudi njim v korist, bila bi to najlepša reklama za naše upodabljajoče umetnike. Obrambna društva pa poživljamo, da založc razglednice naših umetnikov v korist obrambnemu delu. S tem zadostimo tudi zavednosti, ker bomo na ta način izpodrinili manjvredno tuje blago iz naše trgovine. Potrebno je seveda tudi, da se katera naših tiskaren v barvotisku in kar še sem spada, spopolni, da nam ne bo treba pri vsaki priliki najprimitivnejše tozadevne stvari iskati pomoči na tujem. cesti in bo tako oživljena knjižnica služila v prvi vrsti prebivalcem št, Peter, skega okraja, vendar bo njena bogata vsebina privabila čitalce tudi iz drugih delov mesta. Upamo, da. bo občinstvo z marljivim posečanjem knjižnice podpiralo idealno stremljenje Sokola L, ki se ni strašil ne truda, ne stroškov, da je ustvaril v Ljubljani novo postojanko za narodno izobrazbo. Sokol H v Ljubljani poziva članstvo k udeležbi na zletu v Osiiek. Priglasc sprejema do vštevši 12. L m. brat Milko Kra-pež. urar, .lurčičcv trg. Ob priglasitvi jc plačati 40 kron za zlctuo legitimacijo, ki opravičuje do popusta na železnici, skupnega prenočišča, skupnega obeda, brezplačnega vstopa na telovadišče (za vse dni in vse prireditve), brezplačnega vstopa na vse ljudske zabave in popusta pri rokopis nekega prevoda iz poljščine za drugih prireditvah o priliki zleta. Skupni obed, ki stane za tri dni 120 kron za osebo, je plačati vnaprej. Kdor refektira na skupni obed, mora prinesti s seboj: jedilno skodeljo, žlico, vilce, nož in čašo. Zlet-ne legitimacije se dobe šele ob prihodu v Jeziks, ki Jih govori nacS 40 mili. §|udš V neki nemški reviji je pred kratkim izšel pregled jezikov, ki jih govori nad 40 milijonov duš. Prvo mesto na tem polju zavzema kitajski jezik. Te-! niti italijanščino," katero govori 35 mi- j je potrebna ga govori okoli 300 milijonov ljudi, j lijonov duš in arabščino, katere se tu- j Kvaliteto imamo, Seveda ie kitaiščina razdeliena v raz-1 d i »oslužuio 30 milijonov zeiniianov.! soosobni; ootrebuiemo oa kvantitete, 1 21.500 dinarjev, in nistrstvo kupilo ta ! rokopis zato, ker je Kneževič demokrat. — To »Slovenčevo* poročilo je prav navadna grda laž, kajti št. 42. »Narodne Prosveten javlja, da je ministrstvo prosvete n predlog »Prosvetnega Sa veta ^ odkupilo od Kneževiča zalogo prevodov že tiskanih Sienkie-vviezevih pripovedk, katere je Kneževič prevedel in sam založil. Prosvetni Savet je sklenil, da priporoči ministrstvu te knjige kot primerne za narodne knjižnico in ministrstvo je zato tudi kupilo knjige in jih razdelilo! knjižnicam. Kneževič leži slovenskim klerikalcem globoko v ž«lodcu, ker je bil Kneževič lani v Ljubljani, kjer je vodil preiskavo proti takratnemu poverjeniku Verstovšku, katerega jc tudi kaznoval z enomesečno plačo in odstavil njegove nepostavno imenovane Šolske nadzornike. -f Dr. Korošec v Osijeku. Iz Osije-ka poročajo: V nedeljo ju prišel osrečevat Osijek dr. Korošec, ki je govoril na shodu hrvatskih klerikalcev. Njegov govor je bil jako klavern iu vsi so imeli utis, da je jako neugodno delovalo nanj dejstvo, da se krha klerikalna stranka, v kateri je nastal popoln razkol. Glavna vsebina njegovega govora je bila seveda agitacija za klerikalno stranko. Tako je na primer rekel: Za zmago naše ideje nam kvaliteta in kvantiteta! ker vemo, da smo Osijek pri društvenem načelniku, oziroma njega namestniku. Opozarjamo na to, da bodo teh ugodnosti deležni le oni člani, ki se priglase pravočasno, torej do dne 12. t. m. Šport in turlstiho Aljažev dom, 1000 m (planinski hote!) SPD. — sijajna naša turistovska in letoviška postojanka v divjeromantični dolini »Vrata*, ki slovi kot ena najlepših dolin v alpskem svetu sploh, se otvori letos v nedeljo dne 12. t. m. Dom ima krasno lego tik pod 1000 m navpično odsekano severno triglavsko steno, vrh katere blesti ^Zeleni sneg*, naš najlepši jugoslovenski ledenik pod vrhom Malega in Velikega Triglava. Dohod iz železniške postaje Dovje-Mojstrana po položni cesti mimo znamenitega šuma (slapa) «Peričnika* (dve in pol ure). Nai bi nc bilo jugoslovanskega turista, ki ne bi poznal teh naših prirodnih znamenitosti! NARODNO GLEDALIŠČE Opera: Sreda 7.: Weingaitner: »Vaška šola*, Dohnany: »Pieretin pajčolan*. Red C. Četrtek 8.: Rimski-Korzakov: »Fchereza-da». Red D. * Namestnik ministra za pošto in brzojav. Za namestnika bolnega mini-sfra za poŠto in brzojav dr. Slavka Mile^iča, Id so zdravi v inozemstvu, je imenovan minister za konstituanto Marko Trifkovič. Minister za agrarno reformo Uzunovic jc preklical svojo <:! emisijo. c imenovanja. Za konceptnega prikrila anf.a pri poverjeništvu za socialno skrb je imenovan abs. j ur. Fran 2nideršič. Za rudniškega komisarja v ]X. čin. raz. pri drž. premogovniku v Velenju je imenovati inž. Ferdo Šinkovec. Korespondent Miško Šurca pri istem premogovniku je imenovan za pisar, asistenta v XI. č. r. Državni sluga pri poverjeništvu za javna tlela, sedaj dodeljen v Prevalie, je prevzet v kategorijo državnih poduradnikov. Ljubljana, 7. junija, gostilničar in posestnik Ivan Breznik. * Umrl je v Ljubljani hišni posestnik v Spodnji ŠiSki, g. Avgust Leopold, star 87 let. Pogreb bo v četrtek dne 9. t, m. ob 17. nri iz Šiške, Kolodvorska cesta st. 140 k Sv. Križu. N. v m. p. * Mezdno gibanje čevljarskih pomočnikov v Mariboru. Čevljarski pomočniki v Mariboru so predložili gospodarjem spomenico, v kateri zahtevajo 100 odstotno povišanje mezde. Kako stališče bodo zavzeli čevljarji, že ni znano. — Tudi mesarji nameravajo stavkati, ker se jim ne dovoli povišanje cene mesu na 40 kron. * Shod vojnih invalidov se bo vršil dno 12. t. m. v Sv. Petru v Savinjski dolini. Poročal bo tajnik celjske okrožne organizacije. * Udraženje željezničkih činovnika u Iz notarske zbornice. Pretečeno ne- i kraljevini SHS ima v Ljubljani vsako del jo se je vršil občni zbor notarskega kolegija v Ljubljani, na katerem so bili v notarsko zbornico ljubljansko izvoljeni naslednji funkcijonarji: za predsednika notar Aleksander Hudovemik v Ljubljani. za člane zbornice pa notarji: dr. Andrej Kuhar v Ljubljani, dr. Fran Horvat v Kamniku, Niko Lenček v Škofji Loki, Alojzij Pegan v Radovljici, dr. Ivan Sto-jan v Trebnjem in Hubert Zaveršnik v Višnji gori * Iz inženjerskega udruženja. Za predsednika inženjerskega udruženja v naši drŽavi je izvoljen gospod Zika D i m i t r i j e v i č, načelnik ministrstva saobračaja. * Okrajni glavar dr. Pirkmajer župa-ccra rogaškega okraja. Iz Rogatca nam poročajo: Dne 2. t. m. se je vršila slovesna zaobljuba novih županov in svetovalcev rogaškega okraja. Pri tej priliki je imel ptujski okrajni glavar dr. Pirkmajer n;' navzoče daljši nagovor, v katerem jih je opozarjal na dolžnosti, ki so jih prevzeli z izvolitvijo. Imeti morajo pred oč-k i ne samo dobrobit občine, ampak tudi j "J*- ~ je tndi mesto uradne- I ga zdravnika za okrajno glavarstvo logaško. drugo in četrto sredo v mesecu ob 8. uri zvečer redne tovariške večere v za to svrho rezervirani zadnji sobi restavracijo hotela «Slon». Člani udruženja so pozvani, da Ee v svrho gojitve družabnosti udeleže teh večerov v častnem številu. — V sredo 8. t. m. važen pogovor glede ustanovitve ljubljanske podružnice. — Pridite vsi! — Centralni odbor U. Ž.Č. * Razpisana učiteljska mesta. Na javnih meščanskih šolah v Ljubljani je razpisanih osem kreiranih mest v stalno popolnitev, no Ije-za na učiteljico; telja. * Razpisane službe. Pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani so razpisana: mesto ministrskega podtajnika, oziroma ministrskega tajnika, mesto ministrskega koncipista in mesto CTIgl je pozneje celokupno dala 31 parov raznih čevljev, zato je od nje dobila razno perilo, blago, obleko, plašč. Kupčije so se pričele koncem leta 1919. in potem so- se nadaljevale v letu 1920. skoro vsak mesec Začele so prihajati tudi druge gospodične. Prvi ie dala 5 do 6 parov proti blagu, drugi za pet metrov etamina štiri pare. Čevlje za Miro Vidrovo ni vpisala. Tinci Hodalič jc dala čevlje na kredit. Za razne dišave, toaletno milo, ščetke in ustno vodo jc dala neki prodajalki dva para čevljev. Svoji stanovalki jih ie dala pet parov. Pri njej je bila na hrani, za kar je bilo potem s tem poravnano. Polonci J. je dala štiri pare, dva para ženskih, cn par moških in par otroških čevljev na obroke. Amaliji T. pet parov. Od nje jc dobila pet klobukov. Opisuje še nadalje, katerim strankam je dala čevlje, a je kupuino pridržala. Pri teh manipulacijah jc skupno z Goršičevo tako delala, da je Ooršičeva pri blagajni na listek zapisala ničlo in jo potem strgala. Tudi v založno knjigo jc napačno vpisovala. LETNI OBČNI ZBOR ZVEZE HRVAT- i cej dražje, nego ameriško. SKIH INDUSTRIJALCEV. j = Naše trgovinske agencije v inorem. V nedeljo je imel Zemaljski savez m dustrijalaca v Zagrebu svojo ietno skupščino. Zborovanje jc otvoril predsednik Saveza S. D. Aleksander, ki je pozdravil prisotnega načelnika ministrstva za trgovino in industrijo Milivoja Savica, poverjeuika za. socialno skrb Ancela, j predstojnika oddelka ministrstva za »rgo | stva. V ministrstvu za trgovino in industrijo se izdeluje načrt zakona za osnovanje trgovinskih £'.reneij v inozemstev. Za sedaj je predvideno, da se bojo vspo-stavile trgovinsko agencije samo v najvažnejših evropskih trgovinskih centrih. = Steir.beisova železnica se preuredi ta potniški in tovorni promet. Iz Beograda >e poroča, da je ministrski svet sklenil. vino in industrijo v Zagreba Maksimovi- ~ * • ča ter zastopnika Zveze slovenskih indu-! 86 'iW,.eiBOVa f»«?ka 5Wle7nlca v strijalcev Hribarja. i Bosni preuredi za splošni potniški in d Predsednik je povdarjal, da je stalo I v°7''!kl P^rei^n denar so !» minulo leto So zelo pod vplivom neurc j " mv-,lc£k°Pa 'i'?*?" jenih političnih in gospodarskih razmerja Ure,l,le 96 ,wdo P"0"6 Pr.3ed0r-.vnm vsled česar so bila važna vprašanja na- šega gospodarstva potisnjena v ozadje in so bile gospodarske organizacije prisiljene, da so mnogo svojo sile potrošile v borbi proti gospodarski politiki vlade. — Vprašanje, kako dobiti izhod na morje, jc za velik de' naše industrije vpra- ter Srnotiea-Jajce. = Vrnitev iz Srbije odnesenih gepljev. Ob 'priliki evakuacije Srbije po Nemcih je bilo po njih odnošenin 150 gepljev. ki se nahajajo sedaj na Poljskem. Po daljšem korespondiranju je poljska vlada pristala na to, da vrne 07 teh strojev brez _ . . ,., , , - • u . 1 rr • - j • 1 obotavljanja, za ostale pa, ki so bili pro- Ivanka Gors.ceva je potrdila izpoved- sanje obstanka. Io vprašanje so vedno n, J ^ ,)n .J, la be Doinitcrjeve. Pr. feantnerju ic bila rešeno. - \ ojno stanje z Avstrijo, Nem- ^^ Odnesti. Gorsiceva uslužbena cclih 18 let. Pravi, i 01.10 m Madžarsko se prepočasi likvidira. da je mesečno vzela 5 do 10 parov čevljev. Do zadnjesa je bila poštena. Delala ie v stiski, ker jc morala podpirati 72 let starega očeta in 601etnc mater. Goršič je delala izlete z bančnim uradnikom Allfal- kar otežkoča trgovinski promet s temi 1, Proračun mesta Beograda. Včeraj je . - . „_b , bila seja fmanene sekcije beoirraiske nv državami. — Promet se .10 nekoliko zbolj- , ,J.. ' w . = - , - , , . ■ , . , ! stne občine, na Kateri se ie iirc.trpsa.1 uro sal, tatvine prenehava.ro, vendar pa smo še vedno daleč od normalnih razmer. Redni promet zelo ovira tudi carinsko urad- dom in nemškim igralcem Kurtoni Bach- liištvo. — Velike težkoče dela nesistema- stne občine, na kateri sc jo pretresal proračun mesta Beograda za leto 1821. Izdatki proračuna so za enkrat določeni na 80 milijonov dinarjev, dohodki pa na 35 I fTi 11 i innnv ilin-iunir Primn»>!l-li'i 1 ur* hii t-».-. deutscb!» Predsednik: 'Koliko let ste v Ljubljani?« Priča Szantner (slovensko): «Sedeminštiridcset!» V dvorani je nastalo veliko začudenje! Szantner ni izpovedal ničesar bistvenega v svoji nemški izpovedbi. Kristina cele države. Našo novo kraljevino mora luo braniti z vsemi močmi in jo ščititi zlasti proti onim, M na tihem rovarijo proti njej. Starosta slovenskih županov v rogaškem okraju, Vinko Znrman, se je . _ . . , , „„ 7 ah valil glavarju za pomenljive besede ! D.ravi Pn sk°cI1 D:i jekleno ce- in naglašal, da rogaški okra j še ni imel i PU1J° in 51 P" tem tako ma f° razr®za! t, ko vestnega glavarja, kakor je sedanji, j def>? da 80 mora1j Popeljati računskega praktikanta. Prošnje do 1. ju- i Szantncr-Buricz je porotnikom predna- šala cel roman, posebno o okolnostih, kako so prišli na sled tatvinam. Njen zaročenec jc ni hotel preje poročiti, do- s Nesreča pri kopanju. V soboto popoldne je lTletni dijak Avgust Toramitti mariborskem mestnem kopališču v * županske volitve na Štajerskem. V iiranicah pri Konjicah je bil izvoljen za župana soc. demokrat Johann Marinšek; tudi oba svetovalca sta socialista. Za pr- bolniščnieo. | * Tragičen dogedek v vlake. V oseb-| nem vlaku se je med vožnjo na progi Ra-j kek-Logatec dogodil tragičen dogodek: na povratku iz Amerike si je v duševni vi čas so si socialisti ^postavili sledeči (medeuosti prerezaia ŽUe odvodnice v program: učitelje vrec. iz stanovanja, 1 zapcstju ^ obeh rokah 851etna Ana Gra. kler ni bila izvedena natančna inventura.® Hotel je natančno vedeti, kaj ima Szantner v zalogi!» — Priča Buricz jc predložil seznam blaga in navedel, kaj je vse izginilo in koliko je bilo pozneje poravnano. Ta priča rodom Madžar, je trdovratno govoril nemški. Za tem ic bilo zaslišanih okoli 20 prič, večinoma trgovske nastaljcnke, ki so zamenjavale z obtoženkainu blago iz svojih trgovin za čeveljčke. Ker so ua ta način tudi same zapletene v manipulacije, niso bile zaprisežene. Izpovedale niso , rr- l t 1 1 vanje v bvieo brez ozira na cas bivanja lavce, ki so zaposleni. Treba bo izpopol- 0 f .. , . r . . . . ' ..... .. , , ., . , . , ' . 18 svic. fr. (doslej 5 svie. fr.). Pnstoibpie niti sistem direktnih davkov, ker brez nje- ' ... -1 , . , .. , - n t • 1 sc nobirajo po stevuu oseb. ga ni konsolidacne države. Predsednik ' • _ . . . ... ^____ ? .. , • , , ,• — Z zateskega hmeliskega trzisen. V je v svojim govora povdarial nadalje 1 * . ... 0 ,, . , J . , , , . 1 Zatcu na Ceskem so bile te dni cene !idi • potrebo tujega kapitala, samo da ta ne I ,ja za 5Q , mo 2050 sme dobit, premoči. Končno je želel, da , ^ 100 okoH -.,ofJ df) 7S00 , .. se vprašanje ustave uspesno izvrši, oa se ... , ; ^ . - • , . , . * . * - , L. 1 - .. ših kron1. Na de/cli se je nakupoval limci 1 bo potem mogoče lotiti drugib važnih 1 ' vprašanj. po 1800 do 1JKKI Kč za 50 kg (za 100 I; ■ do okoli 7200 naših kron). Prodajalo s--| je samo lansko blago. Nova gospodarska pogajanja »cei) Nato je načelnih ministrstva za trgovino in industrijo g. Savič pozdravil indu- strijalce ter jih prosil, da vpoštevajo se-j h Ta mcscc M ,,, danjo težavne razmere. Za n,,m je gospod j vr-.]a konferenca 7^foPnikov češkoslo-Hribar v imenu slovenskih inaustrijaJcev | va-kfi }n italija.nste Konferenca pozdravil hrvatske industrijalce Tajmk se feo a&anjcm najema skkuli,0 saveza g Bauer je podal poročilo o po-, v ^^ ; kateHh se nahaja bla-. Slovanu, Nato so pregledovale, računov ; ^ češkoslovaško. Nadalje se bo baviia predlagali absolutonj za finančno pošlo- ! konfereQca tndi „ podrobnostmi i,vedl,. vanje. Poročilo m predlog sta. bila spre- trgovinske pogodbe;ui se Je sklenila me-.l Češkoslovašlco in Italijo. jota soglasno. Končno je skupščina skleniia, da se osnuje v Beogradu centralni biro m se- ničesar novega. Tekom zaslišanja sc ie kretanjat v svrho posredovanja med ! A------- Ai nriroioio rf „ vezom m vlado. Predsednik Saveza S. D. še h koncu prosil načel- = «Stinnes» kupuje češkoslovaške rudnike. -<čas-- opozarja javnost na nevarnost, ki preti od nemškega velcindustri-jalca .Stinnesa, ki hoče kupiti v Češkoslovaški več železnih rudnikov in premo-izroči^ ministru za trgo- , govnikov. List pristavlja, da je treba, to -i. i lievan]()Sf odvrniti, dokler jo čas. . _ _ . , Nezvest pisrnonoša. V prekmurskih i - - , pri Celju vrh kmet Ivan Cretmk iz Sel, Beletincib so aretirali tamkajšnjega pis-! ciraI z drugimi vred v Adamovem kostu-; " LeTmbergU,P,n Ja" imonoša, ker je odpiral pisma iz Amerike j ter jemal iz njih dolarje. trijo pozdrav skupščine, na ovanje zaključeno. nez Lovrcnčak, vsi pristaši SKS. * Deset milijonov zlata avstro - ogr-! kot razstav:jalci. Rok ; Porotno socisiis Ljubljana, 7. junija TATVINE V TRGOVINI SZANTNER. ka so porotnik," potrdili krivdo Ane Dor- I ° Borza 7. junija Zagreb, valute: dolarji 136 — 1:16.23, avstrijske krone 0 — 23, carski rublii naši državi. Denar je že v za-kladnici žalostno ozledaio sociiainih raz-> a rodne banke. Konec šolskega leta. Po naredbi ministrstva za prosveto in povorjeni-štva za uk in bogočastje za Slovenijo je sklep letošnjega šolskega leta na vseh srednjih šolah dne 28. junija, pouk se vrši do 27. junija. Konference se vrše od 30. junija do 3. julija, a »ričevala datirana s 4. julijem, se raz- « j Celje, dne 7. junija, j dajanje dovolil za delo čez uro in za ; 22.30_ 22.35, Ncwvork « Umptma r»R<5onp./\ ppt=d cfi mKn 1kaznovan^' se dekm" čas Prek"ra" i Budimpešta 57*50 - 58. s SMRINA OBSODBA PRuD CELJSKO a 0krožja obrtnih nadzorništev v Slo-' Beo^radi va)ntc. PnPnTn !___• ^ ~____ *...t— i^.. 1 \ , b mer. Tvrdka Franc Szantner, trgovina čevlji v Šelenburgovi ulici, je lansko poletje nepričakovano odkrila velike mani-' venlji. Ministrstvo za socialno politiko je : t predpisalo okrožja inšpekcij dela za izdajanje dovolil za delo čez uro in za; 22.30 lin 210 — 211, Italija 693 — 697, Parir 1110 — 1125, Praga 195 — 196.50, Dunaj 22.35, Ncwvork ček 137 — 137.75 POROTO - dolarji 33.70 —. [ veniji so določena tako-le: 1.) obrtno ; ?<3 90 frank} 278 _ 370 1jre 174 _ 174-V,7 Danes ic stal pred celjsko poroto 60- j ^orništvo s sedežem v Ljubljani obse-! ,eji 46.75 _ 47.35, markc 54 _ 54.25. av- vzeli tvrdki Szantner 397 parov čevljev v skupni vrednosti 123.154 kron. Njiju poeliojo po posti. Novo soIsko leto ?e • aretacija jc že svojedobno vzbudila veli začne 10. septembra, in sicer so vrei. ko senzaciio. Obtožcnki ste Ana D o m i-\pisovanje od 11.—14., cerkvena otvo- ter, rojena leta 1895. v Celju, sprevod-l itev je 14. septembra, a 15. septembra | nikova hči, stanujoča v Gledališki ulici ^ začne reden pouk. Isto velja tudi zajst.7 jn Ivanka Goršič. rojena I. v ljudske in meščanske šole, ki je naha- j Ljubljani, hčerka čevljarskega mojstra, jajo v mestih s srednješolskimi zavodi.' Podpredsednik SLS črtan jz od- Ob 9. urj dopoldne sc je pričela danes razprava pred ljubljansko poroto. V av- vetniske liste. Kakor znano, je bil od- ^^ so skorQ same d3tT]e. obtoženki vetmk dn Pavel \ al,»vec. radi priznavata krjvdo jn napravljata vtis, da ,,-knimbe sestletae. deklice pred tu- sta postaH zIočinkj pod „vom vojne kajsnjun deželnim sodiščem obsojen v I psihozc in družbCj y katero sta za,azili sesttedensko jeco. Njegovo ničnostno 1 po svojih manipulacijah. Sprva v stiski pritožbo je stol sedmorice v Zagrebu |in bedi, sta potem začeli tratiti denar v zavrnil. Vslecl t.ega je odbor odvetni- i razkošne in lahkožive svrhe. Prva ob^oženka Ana Domiter je prišla k Szantnerju leta 1916. kot prodajalka. Sprva je imela mesečne plače 30, pozneje 35 do 40 in zadnji čas 460 kron. Kot ške zbornice pri svoji zadnji seji Pav-j la Valjavc3, ki je bil podpredsednik izvršilnega odbora klerikalne stranke, črtal iz odvetniške liste. * Zanimivo sliko razmer je podala današnja porotna razprava. Kot priča jo nastopil tukajšnji trgovec s čevlji Franc Szantner, ki je na vprašanje predsednika senata odgovoril, da ne zna slovensko iu zahteval, da se ga zasliši v nemščini. Predsednik ga je vprašal, koliko let je v Ljubljani, da še ne zna slovensko, nakar je Szantner odgovoril, da je že 47 let v Ljubljani. Torej skoro pol stoletja je živel ta gospod v Ljubljani, od Sloveucev je obogatel. a ni smatral vredno, da bi se naučil slovensko; svojo družino je vzgajal v strogo nemškem duhu, njegov zet in solastnik je ogrski Nemec, ki ne zna niti ene besede slovensko. Dokazano pa je bilo tekom razprave, da jeta tvrdka delala z ogromnim dobičkom. s 30. 50, 100 in tudi več procenti! Tipičen primer tujega izkoriščanja. * Profesor Rajko čnček, ki je umrl v pondeljek v Mariboru, je zapustil vse svoje premoženje za mariborske dijaške namene. Podrobnosti oporoke še niso znane. -- Smrtna kosa. V Sv. Jur.ju ob južni Seleznici je 4. t. m. do kratki bolezni umrl ' šokih ženskih čevliev.% ta 1913. v drugič poročil, in sicer z An-, „- ■ , .------- —--------------- -----. toni i o Kolar. Iz prvega zakona s petimi j ^skem: 2, obrtno nadzonustvo s sede- Riu!.Milarl 175.50 - 170.50, Solun 200 otroci ie ostala živa samo hčerka Etna, ze® v Celju, obsega okrajna glavarstva ; 2H Bi;rlin 53 _ r,3.40, Praga 49.10 iz drugega pa sta sc rodila dva otroka, j v Colju, l>re^cab, Konjicah, blovenjgrad-; {!k20) Dunaj 5.45 - 5.60, Sofija 39 ki sta oba umrla. Ze s prvo zeno je živel:cu ^valjah: 3.) obrtno nadzoru,stvo , ^ Bukarešta 50 _ o. - - • - - - - ■ s sedežem v Mariboru obsega okrajna 1 Frccc v večnem prepiru; še slabše jc! ravna! z drugo. Ne samo, da ic ravnal 7. ujo kakor z živino, privolil ii ni v svoji skoposti niti hrane. Reva je morala hoditi drugam na delo, da si je zaslužila kruh. Frece je svojo ženo vrhu tega pre-tepaval Izjavil je večkrat, da bi se rad «tega hudiča rešil*. Letos na Jožefovo sta šla oba k Sv. Jožefu na božjo pot in sc oba tudi spo- vedala. Dva dni pozneje jc žena bila zo- j staja. Dovozi navzlic višjim cenam prej pet na delu pri nekem posestniku. Ko sc {šnji teden niso bili cb'lni. — Povprašc-je zvečer vrnila domov, jo jc mož nadrl 1 vanje po pšenici od strani mlinov je bilo zaradi fižola, ki ga v svoji skoposti ni pojedel opoldne. Ko sc ie hčerka Ema, ki jc bila istotako zunaj na delu, vrnila domov, je šla žena spat, Frcce pa ie hčerki darilo ie dobila od Szantnerja nekaj po- pripovedal o svojem sporu z ženo. Zena, nošene obleke. Bila je vedno v stiskali.' ki je to slišala, je opomnila moža, da cNa drugi strani sem videla, da Szantner ' tega vendar nc bi bilo treba pripovedo-veliko zasluži, včasih 7- do 10 tisoč kron j vati hčerki. To ic Freceta tako ujezilo, da konzuni večinoma belo moko, a krušna moka zaostaja po skladiščih. Jllini nameravajo vsled trga povišati ceno beli mo- ______________________, ki, zato da bodo lahko znižali ceno kruš- Predsednik: * Kedaj i ni zadostovalo. Udaril jo je potem šc; n; moki. — Koruza prihaja v omejenih na dan. V enem slučaju vem, da ie bil I je zgrabil za sekiro in udaril ženo s tako par čevljev, ki jc bi! numeriran z 62 K, i silo, da jc omahnila. Tudi to surovežii šc prodan za 165 K». sc je pričelo, da ste prvikrat segli po I dvakrat, da jc kmalu izdihnila. Sam pa je Danaj, devize: Zagreb 418.r>o —. Beograd 1790 — 1810, Berlin 050.50 — 950.50, Budimpešta 260.75 263.75 BukareEta 1007.50 — 1017.50, Lond^i 2322.5'1 — 2402.50, Milan 3035 — 3055. Newyork <^36 — 610. Pariz 5030 — 5070. Praga 880 — 805. Sofija 607 — 705, Višava 11.75 — 46.75, Ziirich 10840 — IO*?". Valute: dolarji 630 — 640. levi f.90 -700. marke 951.50 — 957.50, funt i 2.JS0 --2400, lire 3030 — 3050, dinarji 1775 -1805, poljske marke 45 — 47» leji 1000 — j 1010, carski rublji —, švic. franki lOSJ.i — 10865, češkoslovaške krone 889 —~ Zurich, devize: Berlin 8.775, Xer,- „ .. . . , , r? j* . rm vork 589, London 22.19. Pariz 46.55. .Aii- snj. teden mnogo kupovala paradi tega | > ^ Budimpešta 2^5, ravno so mirni se trudil, da nakup o , Bukarešta 9„35. Varšava mnogo pšenice. Pnponimt, je, da kupuje £ Dunaj 1.25, avstrijske žig. kror, l.-nnTiini vji»n(imi. belo mo ;o. a krušna _ _ 4 1 c glavrstva v Mariboru, Ljutomera, Ptuju : „ in Morski Soboti. — Krvaisk! žit«' trg. To vesteh, ki so zadnje dni došle ir. Vojvodine in Srema, se je stanje posevkov vsled dežja znatno zboljšalo, zlasti glede pšenice in koruze. Oves pa še vedno ne obeta kaj prida, vsled česar so cene za staro blago poskočile na 450 do 460 kron franko po- veš minuli teden precejšnje. Od pondoljka do sobote so narastle cene pšenici od 970 na 1015 kron. Pšenična moka se je prej- Szantnerjevem blagu?., Obtoženka: «To je biio, ko jc prišel v trgovino neki ba-naški trgovec šc pred prevratom. Kupil je več čevljev. En par je pozabil v trgovini. Pozneje sve z Goršičevo ta par prodali za 140 kron, denar pa si razdelili in napravili izlet v Trst.» — Predsednik: »Očitajo Vam, da ste razsipali!® Obtoženka: «Malo že. Kupila sem bratu stvari. Jedila Kurtu Bachmannu. Jedila in bonbone Allfeldu in Ojstrižu!» — Predsednik: cPeljali ste sc večkrat v Celje, Maribor in celo v Ptu}.» — Obtoženka: »Da.» Obtoženka ie na to v pretrganih stavkih slikala, kako jc začela 1.1919. z manipulacijami. Dolgo časa nisem ničesar vzela, dokler ni prišla Olga R. Ta je nosila sladkorne karte, odnašala pa drugo blago. Dala mi je tudi tri garniture novega perila, jaz njej zato dva para po umoru molil s hčerko Angcljevo čc-ščenjc za ljubo zdravje in srečo Na novo so razpisane sledeče razprave: bi hotel svojo ženo umoriti in jo vrh tega dolžil, da jc bila velika prcpirliivka. Drugače pa so izpovedale priče. Opisale so namreč vse obtoženca za prepirljivca, suroveža in skopuha, pokojnico pa za vzorno žensko, ki jc bila silno marljiva in potrpežljiva. Porotniki so potrdili krivdo umora z 8 glasovi proti 4, nakar je sodišče obsodilo obtoženca v smrt na vešala. Frecc je razsodbo vzel hladnokrvno na znanje. * Na novo so razpisine sledeče razprave: dne 10. t m. Frančiška Mraz, tatvina: dne 11. t. m. Gabrijel Slopšek, umor in tatvina, Indra Roland, tatvina: dne 13. t.m. Josip v i-1 Zupane, tatvina, Štefan Bizjak in tovari-iši, tatvina. količinah na tržišče. Inozemstvo po naš, koruzi sploh ne povprašuje, ker dobi ameriško koruzo ceneje. Doma pa je letos po koruzi sploh malo povpraševanja. Cene koruzi so se gibale med 400 do 420 kron franko postaja. Izgledi za novo žetev so zelo povoljni. i-amo naša koruza bo morala v cenah popustiti, ako bo hotela konkurirati z inozemstvom. = Poročilo o trgovini s poljskimi pridelki dne 3. junija. Osjek: Neobičajno slabi dovozi pšenice in omejitev mlinskih obratov. Domači konzum nabavlja le najpotrebnejšo moko. Pšenica notira 1020 do lam moka nularica 15, krušna moka se malo kupuje. Koruza se malo prodaja. Cene so ji nespremenjene: 410 do 420. Po ovsu jc živahno poprašovanje. Cene so dosegle 410 do 420. Zadnje dni je oživelo povpraševanje po moki s strani Avstrije, ki je voljna piačati našo moko pre- 0.97 Berlin, devize: Italija 319.65 -320.35, London 250.70 — 251.30, Naiven;!. 62.30 — 63.70, Pariz 529.45 — 530.65, .Švica 1129.87 — 1132.15. Dunaj 1-1.78 —14.8 ' Praga 93.40 — 93.60. BudimpeSta 27.27 — 27.37. Vremensko poročilo Llubliana 30G m nai mnncm O a n 7. janij 7. nri 14. on 21. ari SE = a " 3 b i. p. VetroTi Nebo 737 a 7382 7f6« 1S0 20 e 16.0 si. se v, zp. si. svzh. al. szsp. ;»sno j t Sroun a včerajšnja tercperatnra 16.5. normalna lo-s Vremenska nnporod: lepo mirno, brez padavin Solnce vzha;a ob 4 07 zaaan ob 19 50 Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. 'jelene. št. 9/10 je izšla v dvojnem zvezjsu (na 48. straneh) v soboto in ima zopet -sr^l^alsi-giiaEfcl.aa.o vsebino. Priporočamo je vsakemu slovenskemu inteligentu. St. 9/10 stane 12 K. Celoletna naročnina na .»Njivo** znaša 120 K, za naročnike ,Jutra** le 60 K. Frank Heller: Blagajne selifesp vojvode Roman. Poslovenil F. J-o. Po teh podatkih je bil rojen gospod Bekker leta 1876 v Amsterdamu. To se j& moglo ugotoviti v cerkveni matici stolne cerkve v Amsterdamu, kjer je zapisano, da je bil meseca julija omenjenega leta rojen neki Adoif Teodor Bekker, ki je igra! glavno vlogo v dogodkih na } Minorki, se je sicer imenoval samo j Teodor, toda ker je dokazano, da je j večkrat menjal svoje ime in svoj pri- j trnek, potem je tudi razumljivo, da j si ni prav nič premišljal, ko je tudi j sedaj nekoliko okrajšal svoje krstno j ime. Oče omenjenega Adolia Teo- i doria Bekkerja je bil neznaten kro-! jač; njegov sinko je bil deležen j vzgoie. kot jo dobe pač otroci ma-' lih IjuŠi. Končal je ljudsko šolo in nižjo realko. Potem je (vsekakor radi slabih gmotnih razmer svojega očeta) izstopil iz šole in vstopil kot praktikant v laboratorij velike tovarne za kemične produkte Grootmann in Co. V pisarnah in laboratorijih j te firme ie teklo njegovo življenje do 1 23. leta pod črko S, ki je bila našli- j kana na oknu one sobe, kjer je on ■ delal. Skozi zavitke te velike črke ie | imel izgled v ozko in umazano uli-; co, ki jo je zdaj obsevalo pripeka-' i oče solnce, zdaj pa je bila polna blata in deževnice, ki je bila pobarvana v vseh mogočih barvah z odpadki, lci so prihajali iz tovarniškega laboratorija. Za tem svojim oknom se je bavil mladid gospod Bekker s priprostejši-ni kontrolnimi ana- J lizami, njegov nos re bil vedno poln j ostrih in smrdečih izhiapin raznih j Furnir (žapn]. SSh lesom, Podredje, p. Domžale. 768 20-9 kemikalij, njegove oči pa so gledale skozi okno v umazano uv;c tako vztrajno, da Je postal nazadnje že škilast. Samo rad- tega je leta 1899 zapustil svojo službo in dobil novo mesto pri novo ustanovolienen: rudarskem podjetju Altenhuns & Me-vers. Tukaj je vršil službo (tako je izpovedal pozneje njegov šef pri policiji) izvedenca za analiziranje raznih rudnin. Na vsak način je deial gospod Bekker v popolno zadovoljstvo svojih delodajalcev, kar dokazuje dejstvo, da je ostal v službi podjetja ves čas, dokler je podjetje sploh eksistiralo, namreč eno leto. j Ko je hotela nekega dne policija iz-; vršiti svoje vrste kontrolno analizo j na omenjenem podjetju, je prehitel j Teodor Bekker policijo in svoje delodajalce. Neke sobote .rvečer je analiziral z neko kislino blagajnico podjetja in še tisto noč molče in brez slovesa izginil iz Amsterdama. Gospoda Altenhuus & Mevers, ki sta nameravala šele čez nekaj dni zapustiti svojo domovino, sta bila vsled njegove analize primorana nastopiti potovanje brez denarnih sredstev. Proklinjanja in psovke, ki so veljala od strani prevaranih udeležencev obema ogoljufanima sleparjema, sta ta dva z veliko vnemo pošiljala na račun nestalega gospoda Bekkerja. Policija, ki je kmalu prijela oba špekulanta se je zastonj trudila, da jim pade v roke gospod Adolf Teodor Bekker. Šele čez dolgo časa se je izvedelo, da je odpotoval v Meksiko in Nikaraguo, da bi pregledal vse one. bogate rudnike, ki sta ž njimi špekulirala in goljufala njegova dva gospodarja. Kaj je potem bilo ž njim, kje se je potikal, kakšni so bili njegovi doživljaji v novem svetu, tega se ni moglo ugotoviti. Njegova navada, da je menjal v vsakem &aju svoje ime, je onemogočila vsako vspešno zasledovanje. Oktobra leta 1909 ga najdemo zopet pod imenom Abraham Schildknecht kot potnika prvega razreda na parniku «Fran-konija». Gospod Schildknecht, ki se ja vso vožnjo odlikoval s svojo sko postjo in malo prtljago, je zapustil nepričakovano ladio že v Cherbour-gu, v veliko razočaranje nekaterih gospodov, kj so ga pričakovali v Southamptonu. S svojim pravim imenom, ki sega že dolgo časa ni posluževal in do kože obrit, je snoval podjetni špekulant v Cherbour-gu nove načrte in podjetja. Taka je preteklost gospoda Teodorja Bekkerja. Kar se tiče njegovih drugih lastnosti, pravijo oni, ki. so ga dobro poznali, da je precej nadarjen, v veliki meri brezobziren, a nad vse trdoglav. Z ozirom na življenje, ki ga je živel gospod Bekker po svojem begu iz Amsterdama v Ameriko, se ta opis poplonoma sklada s značajem onega gospoda Bekkerja, ki se je leta 1910 nenadoma pojavil na Minorki. Tu je imel vsakdo prilike spoznati njegovo brezobzirnost in trdoglavost, vrhu tega precejšnjo prepredenost, ne pa toliko nadarjenost. Samo v slučaju, ako je njegova zvitost in prepredenost prišla v konflikt z njeovo brezobzirnostjo, se je moglo zgoditi, da je zašel na pota., ki je na nje zašel povodom avdijence pri donu Ramonu, ki hočemo sedaj o nji govoriti. Ko je stopil gospod Bekker s slugo Avgustom v vojvodsko jedilnico, bilo je videti, da njegova zunajnost prav nič ne zatajuje prošlosti njegovega življenja in njegovega značaja. Ostra solnčna luč ga je v prvem trenutku, ko je stopil iz polmračne sprejemnice, za par hipov zaslepila, pomežikoval je nekaj časa, da bi pri- vadil svoje oči na novo svetlobo, okoli njegovih usten pa se je pojavil zdajinzdaj čuden smehljaj in videlo se je kakor da ne more po svoji volji upravljati s svojimi ustnicami. Njegov obraz je nosil poteze grobe a neizdelane energije. Nikdo ne bi mogel trditi, da je človek, ki je stal pred velikim vojvodo, lep. Vrhu vsega pa je kazilo njegovo zunajnost tudi to, da je bil do kože obrit. Nje-ove obrvi so bile goste, skoraj šče-tinaste, vendar tako svetlo plave, da se jih je moglo komaj opaziti; Pod očmi je imel velike zatekle podplut-ve, ki so pričale o njegovem razuzdanem življenju; Na nosu je imel naočnike brez roba, oblečen je bil v obnošeno salonsko suknjo s sivimi hlačami in rumenimi čevlji na zaponke. Njegova plečata postava je bila skoraj korpulentna, a roke polne raznih prstanov so bile kratke in debele. Ko je Avgust z ironičnim nasmehom in naglasom najavil njegovo ime, pogledal ga je še enkraat s značilnim pogledom in se vrnil v sprejemnico. Gospod Bekker se ie pa pomežikuje poklonil velikemu vojvodi. V odgovor mu je dostojanstveno odmignil don Ramon z roko, ki je v nji držal svojo cigaro. «Prosili ste za avdijenco pri rae-ni», je rekel. «To je moj prijatelj se-nor Paqueno». Senor Paqueno, ki je pri vstopu gospoda Bekkerja stal, se je vljudno naklonil, a gospod Bekker mu je v i odgovor lahno pokimal z glavo, kar j je starega finančnega ministra spra-1 vilo v tako zadrego, da je ves zardel.i Don Ramon se je smehljal. Ta vrsta ) Evropejcev mu je bila popolnoma j nova. Kaj hoče vendar ta človek.; Don Ramon je videl kako se Bekker j trudi, da bi njegov obraz izgledal kolikor mogoče ponižen, uljuden in j zaupanja vreden, toda kolikor dalje j časa ga ie opazoval mogel se je prepričati — kajti vojvoda don Ramon je bil kljub svojemu absolutizmu vendar le precej dober psiholog, — mogel se je prepričati, da je Bekker-jevo prizadevanje prisiljeno in da krije za svojim ponižnim smehljajem nekaj povsem druzega. Njegovo čelo in usta so biJe dokaz njegove brutalnosti. Preziren način, kako je odzdravil senoru Paqueni, je potrjeval vojvodo v ti domnevi. (Dalje prihodnjič.) Dobitki razrsdne Softerife { Pri nadaljnjem žrebanju t.reč ram^i-uit i loterije (petnajsti zrebaliii dan) so vccji dobitki odpadli na naslednic srečkf: ftev. 25SS : 2000 dinarjev, 4770 : 2000 din., 8320 : 4000 » 10100 : lfmo -. 15303 : 1000 » 15420 : 2000 > 10858 : 1000 > 17094 : 2000 > 17409 : 2000 > 18866 : 2000 » 22404': 1000 > 22694 : 4000 » 23063 : 2000 > 23668 : 1000 » 25345 : 1000 » 35936 : 2000 27578 : 2)00 » 32719 : 2000 » 33327 : 4000 » 33639 : 1000 » 33732 : 2000 > .16639 : 20000 > 4.1487 : 2000 > 433(13 : 2000 47261 : 4000 > J901K : 4000 » 49214 : 1000 » 50216 : 2000 > 51798 : 4000 • 53057 : 1000 * 54308 : 1000 > 60980 : 2000 > 6761J : 2000 > 69621 : 1000 s 73662 : 1000 » 73836 : 30000 * 78281 : 4000 > 83887 : 2000 > 85566 : 1000 v 85615 : 4000 > 87602 : 2000 > 88724 : 4000 » 92123 : 2000 > 95826 : 20000 - 97417 : 2000 » 98493 : 1000 > SLOŽNO DELO SPASf NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUGOSLOVENSKO MATICO! 941 Stolefa tra^a 2-1 dve košnji, v iznosu okrog 13.000 kg v LJubljani ceno naprodaj. Naslov pri upravi »Jutra* pod ,,Stoječa trava". Spreten Koresoanden! ali koraspondentinja — 1 I f Priporočamo j H domače tvrdke: 1 1 M\ IroGuskl in obrtni oolasoil 1 Izhaja poljubno. \ j Vsaka objava 4 K. j 0 « P B 0- -m =« Skladišča: Salkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Salkan, d. d., Dnnajska c. 33. [d. p.] ra srbohrvaščino se sprejme. Prosilci z znanjem vež jezikov imajo prednost. Vloge na poštni predal 88. 943 2-1 1 Trgovine: L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. l Derenda Fran, konfekcija, manufak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Puškarji: Kaiser F. Selenburgova al. 6. Urarska p pravilna delavnica Ivan Setiškar. Pot v Rožno dolino 10. Vsako popravilo izvršujem točno in solidno. Moško športno perilo, dokolenke, nahrbtniki, čepice itd. C. 1. HAMAN Mestni trg 8. Prostovoljna ffilafisnič-sFi dnsevno osam-JSi8W!'!ui!j ljen, olkritega in dobrovoljnega. značaja, želi znanja z duševno sorodno žtansko v svvh.0 razvedrila in duševne korespondence. Cenjeni dopisi pod Srečanje" do 35. t. m. na Anonč. ekspedicijo Al. HlateliS. I.jubljana. 937 Ofrl. konces. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska ulica št. 39. 415 52—31 m v Hrastniku, Kristalna soda. Giauberjeva sol kale. in krist. Grenka sol, prosta. Pralni prašek. Natrijev in kaiijev soliter. Zelena in modra galica. Superfosfat. Kalijeva sol. Prstene barve. Anticiiior. Chromkali. ŽvepSena kislina. Solna kislina. Solitrova kislina, črniia v vseh vrstah in barvah. Štampiljska barva brez olja. Gumrni arabicum. „Neosan", terpentinova krema za čevlje. Modriina esenca. Črnilo za usnje. več stoječih lesenih barak razne velikosti, različnega mehkega in trdega žaganega Sesa, starih oken in vrat, žeiezja in dragih predmetov se vrši v sredo, ene 15 junija t L, ob devetih dopoldne na parni žagi V. Sca-gnetti, Ljubljana, Cesta na gorenjsko železnico, za državnim kolodvorom. 936 2-1 ■ I „Jutro" stane mesečno 20 iščemo (s strojno in elektrotehnično spremo). Nastop takoj, službeni pogoji se dogovore. Ponudbe na Hai?nofslisfyaTa93rne Isemi^nlfi izdeikou s Hrastnifou. 942 Obvestilo. ObveJčava cenj. odjemalce in p. n. občin-;tvo, da sprejemava nora i.ela in popravila po. nainižjib cenoh Gotovi Čevlji v zalogi. Tiir;etovakl čevlji domačega izdelka. 624 18 Ant. in Jož. Brajer-Kapele Liub'iana, Turjaški trg (3rcg; št. 1. 940 Stanov 2—1 od 2 do 5 sob s pritiklinami 33 išče Ponudbe pod „Z& vsako ceno" na Anonč zavod Srago Beseijak & drag-, LJubljana, Cankarjevo nabrežja. 939 2-1 sgr »v ■ na Inženirji 922 3-2 m risarja Skfadance (vafeEIeie) 88?. 4-4 Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na naslov Stavbena družba, d. d. Ljubljana, Levstikova ulica 19. najfinejše kakovosti nudi v vsaki množini tvornica keksov, prepefcencev in ^afeljnov V. Bizjak & dmig, Rogaška Slatina. •-i Sprejme se 926 strojepiska vešča stenografije in nemščine. Ssflektira se na povsem izvežbano moč. Ponudbe z zahtevki in izpričevali na IGN. FOCS, tovarno mila, Kranj. — Nastop takoj. Stanovanje preskrbljeno. jstanjev les Ravnokar je izšla vsako množino ». ,.DRAVA" •esna industrijska delnišfta družba Aleksandrova cesta št. 5!. v pesmi in slikah, I. in II. zvezek. Cena posameznemu zvezku 4 krone. Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v upravi ..Domovine",; Sodna ulica 6. Pravkar je izšel ponatis znamenitega ,.Jutrovega'" romana, ki je vzbujal splošno pozornost: Frank Heiier, Prisede gospoda Ooliina. Cena 15 K, po pošti 2 K več. Naroča se pri uprauništvo Jutra", Ljubljana, Sodna ulica fi. ZASTOPSTVO u celo Slovenijo oddamo vpeljani tvrdNI. Ponudbe na IT. BIZJAK & DRUG Tvornica keksov, prepečencev in vafeljnov Rogaška Slatina.. 917 4-2