Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 4. marca 2021 - Leto XXXI, št. 9 stran 2 Nadaljnja podpora obnovi monoštrske cerkve in Slovencem Bumerang sreče stran 4 S slamo krita cimprača je bila zgrajena pred več kot stoletjem stran 5 S kozdjim mlejkom... stran 8 2 Nadaljnja podpora obnovi monoštrske cerkve in Slovencem 25. januarja so predstavnike medijev povabili na tiskovno konferenco, na kateri je državni sekretar pri Uradu predsednika Vlade, pristojen za cerkvene in narodnostne zadeve, Miklós Soltész naznanil nadaljnjo pod- vitvena dela tudi na Küharjevi spominski hiši. Državni sekretar je poudaril, da niti Števanovci ne bodo ostali brez pomoči. Šola in vrtec bosta deležna 8,5 milijona forintov podpore, medtem ko bo Vlada Že restavrirana freska o monoštrski bitki poro slovenski skupnosti na Madžarskem oziroma najavil nova sredstva za dokončanje obnove baročne cerkve v Monoštru. Pred župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja je zbrane novinarje najprej v slovenskem jeziku pozdravil domači župnik Imre Bodorkós, obenem pa se za prisotnost zahvalil slovenski generalni konzulki Metki Lajnšček, predsedniku DSS Karlu Holcu, predsednici ZSM Andrei Kovács, predsednici monoštrske slovenske narodnostne samouprave Iloni Bartakovič, županu Monoštra Gáborju Huszárju in vodji monoštrskega okrajnega urada Istvánu Orbánu. Državni sekretar Soltész je povedal, da je prišlo pri obnovitvi monoštrske baročne cerkve do novih izzivov, zato je Vlada Madžarske za dokončanje del namenila nadaljnjih 120 milijonov forintov podpore. Ta sredstva se bodo po njegovih besedah porabila v prvi vrsti za obnovo prostorov pri vhodu v cerkev. Miklós Soltész je obenem najavil, da bo Radio Monošter prejel 5 milijonov forintov pomoči za tehnični razvoj. Podpore pa ne bodo deležni samo v središču Porabja. Na Gornjem Seniku bo 25-milijonsko pomoč prejela Dvojezična osnovna šola Jožefa Košiča, Vlada pa je obnovi cerkve Janeza Krstnika namenila 6 milijonov forintov. Z 29 milijoni forintov podpore se bodo lahko končala preno- obnovi cerkve svetega Štefana Hardinga namenila 20 milijonov forintov. Poleg vsega tega pa bo kabinet podprl tudi slovenske civilne organizacije, ki bodo pomoč v višini 12 milijonov forintov lahko porabile za prirejanje mladinskih taborov in družabnih kulturnih programov. Miklós Soltész je v svoji izjavi označil Slovence kot skupnost, ki ustvarja kulturne vrednote. 25. februar pa je bil obenem spominski dan žrtev komunizma, zato je državni sekretar izpostavil, da so tudi Porabski Slovenci veliko pretrpeli v prejšnjem sistemu. Kot primer je navedel, da so na začetku 50-ih let 20. stoletja mnoge Porabce izselili na Hortobágy, od koder se številni niso vrnili. Opozoril pa je tudi na dolgoletno hermetično zaprtost meje proti matični Sloveniji oziroma takratni Jugoslaviji. Parlamentarni poslanec volilnega okrožja Zsolt V. Németh je navzočim dejal, da ga je župan Monoštra Gábor Huszár že pred dvema desetletjema opozoril na nevzdržno stanje baročne cerkve. Kakor je povedal, sta kasneje skupaj s slovensko parlamentarno zagovornico Eriko Köleš Kiss pri Vladi dosegla odobritev podpore za obnovo. Dodal je še, da pa lahko pride pri vseh velikih naložbah do nepredvidljivega povišanja stroškov, kar se je zgodilo tudi v primeru monoštrske cerkve. Zato so skupaj z zagovornico in sombotelskim škofom dr. Jánosem Székelyem pred nekaj tedni naslovili pismo na Vlado, ki je kljub pandemičnim časom odobrila nadaljnjo podporo cerkvi. Domači župnik Imre Bodorkós je nato orisal dosedanji večdesetletni obnovitveni postopek: na začetku tretjega tisočletja so najprej očedili zunanjost in okna cerkve. Dobro desetletje kasneje se je začela notranja prenova, strokovnjaki so najprej končali obnovo prezbiterija in kora. Na začetku leta 2019 so po vsej glavni ladji postavili zidarske odre, v kupoli so do danes že dokončali restavriranje znamenite freske Stefana Dorffmeistra o monoštrski bitki. Sledi zamenjava klopi in tlakovanje glavne ladje. Slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss je poudarila, da je zgodovina Slovencev na Madžarskem tesno povezana s cistercijani v Monoštru, saj so bili oni tisti, ki so slovensko govoreče prebivalstvo naselili na svojih pristavah. Menihi so vedeli, da so Slovenci vztrajni in delavni ljudje, ki bodo pomagali izkrčiti neobljudene gozdove v okolici njihovega samostana. Slovenska narodnost še danes velja za skupnost, ki ljubi svojo vero in pokrajino, toda tudi svojo domovino. Zato ohranja, po besedah parlamentarne zagovornice, vsaka vladna podpora Slovencem večstoletno kulturo, katere del so zvestoba, volja in vztrajnost. Pomoč madžarske – in tudi slovenske – vlade naj bi izražala spoštovanje do te skupnosti. Gostje in novinarji so si nato ogledali notranjost tretje največje baročne cerkve na Madžarskem, kjer je župnik Bodorkós dejal, da bodo obnovo cerkve predvidoma končali v letu dni. V župniji si želijo, da bi »zahodna vrata madžarskega baroka« ponovno posvetili 16. marca 2022, na dan, ko je leta 1779 novo monoštrsko cerkev blagoslovil prvi sombotelski škof János Szily. (Slika na 1. strani: O obnovi cerkve je govoril župnik Imre Bodorkós, za njim slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, državni sekretar Miklós Soltész in poslanec Zsolt V. Németh.) -dmsliki: Viktor Orbán, M. Sukič Pod Srebrnim brejgom … … so v nogometi vekše nevuole, kak ji Slovenci na političnom podijumi majo. Velki nogometni klub Maribor se je v velki krizi najšo. Zaprav, krizi nej videti kraja. Pa nej, ka bi vcejlak dojspadnoli, tau nej. Problem je v tejm, ka uni vsigdar najbaukši, prvi v ligi škejo biti. Kak je Jugoslavija raznok spadnola, so v tresti lejtaj 15-krat najbaukši bili. Leko bi prajli, ka so nekše fejle serijski šampioni. Vsi na taun svejti vejmo, ka nika na veke večno ne trpi, ne živé, tak tö vsikši klub ne more vsikšo leto gnako dober biti. Depa pri Maribori gnako ne brodijo, uni vsikšo leto najbaukši škejo biti. Če se tau ne zgodi, že brž krizo razglasijo. Zmjes srejdi sezone se takše tö ma zgoditi. Pa se je zgodilo! Na gesen 2020 se je cejla garnitura vöminila. Odišo je »večni« trener Darko Miljanič, odišo je športni direktor, ranč tak legenda, Zlatko Zahovič. Ja, nejso prvi bili, v Evropi so lagvo obodili pa so glave letele. Pa je velki, inda je med najbaukšimi labdo brso, Mauro Camoranesi, k njim za trenera prišo. Nisterni ga eške paunijo, kak je gole pri velkom Juventusi davo, za njega je 11 lejt brso, z italijansko reprezentanco je najbaukši na svejti biu. Zavole optimizma je bilau, ka tak velki človek k njim pride. Gesen je nikak eške šlau, depa drugi tau sezone so tak lagvo začnili, ka so lagovejše nej mogli začniti. Pa je, kak vnaugi drugi, Mauro tö odišo, kak je prišo. Na velke se nauvi trener iške, ka mariborsko brsanje labde nazaj na vrejek zdigne. Bole visko bi sloveski kmetke tö radi prišli. Vej se, kmetijstvo je začnilo vse bole pa bole stagnejrati, kak se je sistem vöminiu, z EU-nom pa eške bole. Ka se je tazapravilo, zdaj aj bi se vöminilo. Depa gda kaj dojzgori, žmetno nazaj se gnako naredi. Mladi se več na zemlej ne vidijo. Zdaj ranč EU šké mlade nazaj k tomi deli pripelati. 10 milijonov evronov de se za mlade slovenske kmete talalo, steri od svoji starišov kmetijo prejkvzemejo. Leko, ka se steri najdejo, depa zanuva do drugi več, največ prslüžili. Tisti, steri na vsikšom stopaji znajo vöskričati: »Pripauvano v Sloveniji!«. Tak škejo, aj se vse kak najbaukše ma odati. Depa malo računati trbej. Kmetov vse menje geste, živine ranč tak. Kak je vse tisto, ka uni gučijo, leko slovensko? Sto tau leko tak vözračuna pa povej, ka uni istino gučijo, njemi trbej Nobelovo nagrado dati. Istina pa je, ka lidge vse bole radi domanje majo. Leko do pomalek že vözglasili: »Ananas v Sloveniji pripauvani!« Té njini lobi je nebeski. Neka lejt nazaj so škeli, aj se nauve porcije vönajdejo. Se ji za tiste vözglasi, steri doma svoje grede majo. Po njivom, aj bi njim, bautošom, kvar delali. Vejmo, ka nisterni si doma zavole vsega pripauvajo pa eške kaulak talajo, gda zavole paradajsa, paprike pa vse takšnoga zavole geste. Uni v takši sezoni dosta menje odajo, njive kase ne pogejo telko pejnez, kelko bi uni škeli pa tak tadale pa tak naprej. Bautoško lažanje pa njiva parauvnost nikšne granice ne pozna. Od granic se v tej dnejvaj dosta guči. Od korona granice se guči. Una, granica za normalno življenje, se je že preci doj pistila, za toga volo so mlajši leko nazaj v šaule šli, lidge leko znauva po cejloj Sloveniji ojdijo pa eške kaj drugo se znauva leko dela. Čakalo se je, ka se statistika betežni, pokojni, tisti v špitalaj eške bole dojspisti, ka se krčme goroprejo, ka več policajske vöre nede, ka študenti nazaj v viske šaule odidejo, tisti malo mlajši pa v srejdnje nut sedejo. Depa granica se znauva zdignila. Že se od toga guči, ka na rekreacijaj, na snejgi, skrak maurdja lidge več skrb nemajo, kak bi trbelo. Nesterni že postrašüvajo, kak vse nazaj stane. Zato ka več kak deset lidi ne smej vküper biti, se čüje tau tö, kak glavaške stra od demonstracij majo. Tak so na velke štrajfali ljubljanske taksiste, ka so pred parlamentom demonstrejrali. Tau pa zatoga volo, ka se vsikši tretji den testajrati morajo. So prajli, ka si buse gor vzemejo, v Srbijo odijdejo, tam do se cepiti dali pa de mer. Ja, v Srbiji so zvekšoga že vse lidi cepili. V Sloveniji, tau trno pomalek dé. Naš Srebrni brejg takšo vrastvo v sebi ma, ka človek samo malo na njegvi vrek stane, se njemi sploj nej trbej cepiti, kovid ga nigdar ne zaodi. Samo tau je nevola, ka ministrstvo za zdravdje tau ne da valati. Miki Roš Porabje, 4. marca 2021 3 Trideset let višegrajskega sodelovanja Tesno sodelovanje med državami srednjeevropskega območja, vklenjenega med velesile, oziroma zgladitev sporov med njimi sta od nekdaj predstavljala jasen cilj voditeljev v regiji. V tem smislu moramo razumeti, da se je v kraljevem dvorcu v madžarskem obdonavskem mestecu Visegrádu ogrski kralj Karol Robert na koncu leta 1335 sestal s poljskim vladarjem Kazimirjem III. in češkim kraljem Ivanom Luksemburškim. Izid srečanja je bil, da so po razrešitvi spornih vprašanj s skupnimi močmi nastopili proti premoči Dunaja na določenih področjih. Natanko pred tridesetimi leti je madžarski premier József Antall s podobnim namenom v Visegrád povabil češkoslovaškega predsednika Václava Havla in njegovega poljskega kolega Lecha Walenso. 15. februarja 1991 podpisana »Višegrajska izjava« si je za cilj zadala skupno zastopanje gospodarskih, diplomatskih in političnih interesov držav, ki so pred kratkim stopile na pot neodvisnosti in demokratizacije. Razmišljanje v regiji je bilo – kljub začasnim valovanjem – vseskozi usmerjeno proti Zahodu, geografski položaj med velesilami pa je te države vselej silil k iskanju medsebojnega sodelovanja. Od načrta Lajosa Kossutha za skupno obdonavsko republiko preko avstroslovanskih zamisli Čeha Františka Palackega do ponesrečenih poskusov približevanja med obema svetovnima vojnama se je rodilo mnogo pobud – razločenost regije pa je bila zmeraj močnejša od sinergij. Pomislimo le na medsebojne vojne v času Matije Korvina, nasprotujoče si ocene madžarske marčne revolucije, razkosanje Ogrske po prvi svetovni vojni ali deportacije po letu 1945. Države »višegrajske četverice« (Češka in Slovaška sta se 1. januarja 1993 mirno razšli) pa ob zgodovini, vkleščenos- ti, geopolitičnem položaju in gospodarski nujnosti povezuje tudi zastopanje skupnih interesov v Evropski uniji, v katero so vstopile istočasno, 1. maja 2004. Morda je to slednje po prvih petnajstih letih medsebojnih sporov spodbudilo pragmatično sodelovanje med partnericami. V zadnjih letih se je to najjasneje odražalo v zavračanju vrhovnih kandidatov na čelo evropskih inštitucij ali obveznih kvot za porazdelitev prebežnikov oziroma v prizadevanju za bolj federalistično Evropo. Znotraj višegrajske četverice neradi odpirajo občutljiva vprašanja o odnosih z Rusijo, moč skupine držav pa se kaže tudi v tem, da je nemška kanclerka Angela Merkel z njenimi predstavniki večkrat ločeno usklajevala. Vsaka sodelujoča stran pa nekoliko drugače razume pojem Srednje Evrope. Medtem ko je v središču zunanjepolitičnega razmišljanja Madžarske jedro, ki bolj ali manj ustreza današnji višegrajski četverici, Poljaki k regiji prištevajo še območje Baltika in Balkana (Slovenija je bila najbližje pristopu k četverici na srednini 90-ih let prejšnjega stoletja). Ožje razumevanje Srednje Evrope torej obsega regijo, ki se je v srednjem veku priključila k zahodnemu krščanstvu in kulturnemu krogu. Širši pojem pa zajema območje med nemškim in ruskim svetom, oziroma med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem (tako ga razumejo tudi ZDA). Da med alternativami niti ne govorimo o »slavkovskem trikotniku« (pobudi o sodelovanju Avstrije, Češke in Slovaške) ali atlantistični osi Poljska-Romunija. Negativne in pozitivne izkušnje preteklih treh desetletij potrjujejo, da ima sodelovanje mesto pod soncem, saj na vrhovih Evropske unije pred vsako pomembnejšo odločitvijo že vnaprej računajo na skupno nastopanje višegrajske četverice. Le-to pa naj ne bi bilo uperjeno proti Evropski uniji, temveč prispevalo k približevanju nekdaj zapostavljene regije k osrčju zveze. -dm- Fenomen Avgust Demšar Leta 2007 je roman Olje na balkonu – Prvi primer inšpektorja Vrenka vöprišo. Že prve dneve se je vidlo, ka de se knjiga na velko štejla. Tisti, ka radi kriminalke majo, kuman so že čakali, ka drugo knigo v roke vzemejo. Že za eno leto so jo meli, Retrospektiva – Drugi primer inšpektorja Vrenka se zové. Obadvej je Avgust Demšar napiso. Bole so lidge iskali, sto je tau, ka takše knige piše, stere se prejk nauči odajo, nejso vönajšli, sto je té gospaud Demšar. Tak se je pomalik že vedlo, ka nekak tau pod psevdonimom (álnév) piše. Depa sto je tau, kak se za istino zové? Vse je že skur tak zapleteno gratalo, kak so njegve kriminalke. Človek pa je nauve pa nauve knige piso. Pomalek je dun vöprišlo, ka je rejsan psevdonim, pod sterin Tomaž Zupančič živé. Tak zdaj vsi lubitelji dobre knjige vejmo, ka se je naraudo 1962. leta v Maribori, tam tö živé pa dela. Depa pisanje knjig je nej njegvo prejgnje delo. Zupančič je profesor, docent na Pedagoški fakulteti Univerze v Maribori. Demšarove trno popularne knjige so same zvale, aj iz nji eške kaj drugo vöpride. Tak so na TV Slovenija napravli serijo Primeri inšpektorja Avgust Demšar (Tomaž Zupančič) Vrenka. Ta serija je tö trno popularna gratala. Inšpetora Vrenka špila Dario Varga, narojeni v Murski Soboti. Vrenko je nej kakši takši inšpektor, ka smo ji že leko vidli. Demšar pri pijsanji tö Porabje, 4. marca 2021 velko pasko ma, ka bi nej kaj kopejro, spadno v klišeje. Vrenkova nespunjena pa znauva spunjena lübezen, nekšen čüden mer, ka ga v sebi nosi, glava pa cejli čas dela. Takšen je gé. Vse pa se godi v Maribori. Sploj je zdaj trend, ka se vö iz Ljubljane vse takše seli, preveč vsega je samo tam bilau napravleno. Avgust Demšar pa tadale piše. Kak bi se sploj ne vedo dojstaviti. Od prve knjige 2007 pa do toga leta je enajst romanov vödao. Ma pa trno rad adrenalin, je alpinist pa eške kaj. Tau ga je lani skur živlenja koštalo. Depa energije njemi ne sfali, nej za delo pa nej za kakše druge misterije. Že se guči, ka eške kakše druge knjige je pod psevdonimom napiso. V intervjuji za novine Delo ga je novinar pito, če bi za roman, ka eške vöpride, si kakše drugo menje vözbrodo. Nazaj je nakak tak povedo: »Ne razmejm vas najbaukše. Avgust Demšar je nej samo eno moje menje.« Majster vej, ka guči, njegvi misterij eške bole raste. Miki Roš Foto: svetovni splet 4 Jasmina Lebar – iz Törnišča na Goričko PREKMURJE Šaularge Več kak štiri mejsece je trpelo, ka so preminauči pondejlek vsi mlajši, steri odijo v slovenske osnovne šaule, prišli nazaj v šolske zidine. V vzhodnom tali Slovenije se je tau zgaudilo en keden sledkar kak v zahodnom, vej pa so šaularge med 15. in 21. februarom meli zimske počitnice, za njimi pa so jih preminauči keden meli ške tisti z zahodnoga tala rosaga. Brodim, ka so bili šaularge trno veseli, gda so v živo vküperprišli s svojimi sošolci, pa tüdi s škoniki in lerancami, steri se morejo zdaj gnauk na keden testejrati, ka se te zna, što je okuženi z nauvim koronavirusom in što nej, pauleg toga morejo vseposedi na šauli furt nositi zaščitne maske. Šaularge so v učilnici leko brez mask, morejo pa jih meti te, gda dejo do nje. Tam gé se včijo, majo po nauvom malico, pa tüdi obed morejo šaule organizejrati tak, ka ne pride do mešanja mlajšov iz različnih razredov. Podukšano bivanje (napközi) je organizejrano za mlajše iz prvih trej razredov, stariše četrtošolcov in petošolcov pa so pauzvali, naj včasi po zgotovlenom pouki mlajši dejo domau. Veseli so bili tüdi dijaki zaključnih letnikov srednješolskoga izobraževanja in ške tisti, steri so vključeni v programe nižjoga poklicnoga izobraževanja, vej pa so tüdi oni leko prišli nazaj v šaulo, tak ka se jim nej trbej več šaulivati na daljavo. Svoje dveri so gorodprle tüdi delavnice, v sterih majo tej srednješolci praktični pouk. Deca, stariške in vsi drügi, steri so povezani s šolstvom, zdaj samo vüpajo, ka de tak tüdi ostalo. Istina gé, ka je v Sloveniji ške furt dosta takših, steri se okužijo z nauvim koronavirusom, in če de situacija lagovejša, se leko pa zgodi, ka do šaule zaprle svoje dveri. Silva Eöry Bumerang sreče po tistom, gda smo vidli, kak so bili trnok veseli.« In zavolo toga, ka se je tabor tak pršiko, so prostovoljke daubile volau, ka bi delale ške naprej. Drüštvo Bumerang sreče, steroga dukše ime je Društvo za aktivno preživljanje prostega časa in razvoj, je bilau ustanovljeno leta 2013 in delüvle v občini Gornji Petrovci. »Radi delamo za deco in smo veseli, če so tüdi oni veseli. Zdaj v zadnji lejtaj je bilau mogauče malo menje dogodkov, vej pa smo vsi v drüštvi prostovoljci, pauleg toga pa se v glavnom Mlada držina: Jasmina, Tine in Boštjan financejramo z donacijami, tiste mlajše, steri gorrastejo v tak ka pošilamo prošnje obtakši držinaj, gé nemajo dosta činam in firmam. Morem pa penez in si ne morejo dosta povedati, ka smo prostovoljci s cejloga Prekmurja, zatau privauščiti. Istina je tau gé, ka je drüštvo na mamo včasi kakše probleme, noge postavilo šest mladih de- kak vküper priti. Sploj v zadkeu, stere so prva vküper delale njom cajti zavolo epidemije v deteči igralnici v enom od so- naše delo bole žmetno orgaboških bautoških centrov in so nizejramo. Tak smo lani nej zatau dobro znale, kak trbej pa- mogli pripraviti tabora. Vseziti na deco: »Tak smo si te pre- eno se mantramo, ka bi po mišlavale, ka bi bilau lepau, svojih zmožnostih tüdi zdaj če tau svoje znanje ponüca- pripravili in ponüdili deci mo in napravimo en tabor za kakšen fajni dogodek, če nej mlajše, gnauk vleti na Gorič- ovak bar prejk interneta,« je kom, vej pa se v Soboti in okau- ške povedala Jasmina, steroj je li nje vseeno dosta vsega godi, Bumerang sreče prineso tüdi pa majo več programov kak njeno osebno srečo, vej pa je na na Goričkom,« je raztolmačila Goričkom najšla svojo lübezen, sogovornica, stera si je tüdi vöz- Boštjana, steri je tüdi kriv, ka brodila ime Bumerang sreče: se je ta mlada Varašanka (tak »Prva smo iskali samo ime v Prekmurji pravimo ženskam, za naš poletni tabor. Bilau je stere so doma iz Törnišča) preveč predlogov, najbole pa se je selila v Gornje Petrovce. te vsem povidlo ime, steroga »Ges sam bila furt ponosna sam rejsan ges predlagala. na tau, ka sam v Törnišči gorBumerang je neka takšoga, rasla. Ške gnesden sam prava ka dé v obej strani, ka neka Varašanka, čiglij zdaj živem daš pa neka dobiš nazaj. Mi na Goričkom. Morem priznasmo steli mlajšom ponüditi ti, ka sam odišla z žmetnim aktivnosti, njihovo srečo pa srcom, ali žitek pač prinese smo te daubili nazaj, sploj svoje,« je ške povedala Jasmina Bumerang sreče je ime drüštva, v sterom so se pred lejti povezale mlade prostovoljke (önkéntesek). Tau se je zgaudilo po tistom, ka so na Goričkom organizejrale en tabor za Lebar, stera se rada spominja svoje mladosti, gda je z drügimi mlajšami, sploj s tistimi iz svoje vilice, dosta vsega naštimavala: »Najmenje deset iz naše vilice nas je šlo vküper v šaulo, pa tüdi domau. Po tistom, ka smo se doma nageli, smo pa prišli vküper in smo se špilali ali pa smo se s piciklinami vozili po vesnici. Z deklinami smo se pogučavele v knjižni slovenščini ali pa po angleško, pa smo se delale, ka smo od nindri indri prišle. Špilali smo se z blatom, za kukorčnjakom- usmerja lidi, jin povej, kama se naj obrnejo. Lejko dela na socialnom področji, v šolstvi, v vrtcaj, domauvaj za starejše, se pravi najbole tam, gé je dosta stikov z lidmi.« Zavolo toga ka je gnesden mladim lidam žmetno slüžbo najti, se je v cajti svoje brezposelnosti začnila spravlati s tem, ka je kombinejrala ročno delo in recikliranje. Pod imenom Sminčjeans je do leta 2017, v glavnom iz starih kavbojk (farmernadrág), redila in na senjaj odavala unikatne turbe, zapest- Tabor za mlade so meli že tüdi v zimskom cajti; Jasmina Lebar je na pravi strani, s čarno aubo na glavi smo meli künjo. Rejsan so tau lejpi spomini. V šauli pa sam najrajši mela slovenski gezik, naravoslovne predmete, likovni pouk in tüdi šport,« je ške cujdala sogovornica, stera se je po zgotovleni osnovni šauli vpisala na srednjo ekonomsko šaulo v Murski Soboti: »Šaulo sam zgotovila, čiglij mi je vmejs te že malo žau bilau, ka sam se nej vpisala na vzgojiteljsko šaulo. Ali tau je tak, gda si ške mladi, ne vejš točno, kakšno delo ti sploj odgovarja, v kom si dober in ka bi rad delo.« In po tistom se je šaulivala ške naprej. Na Ljudski univerzi v Murski Soboti so meli en program, steri se zove organizator socialne mreže. Té študij je organizejrala fakulteta Doba iz Maribora. Na moje pitanje, kakšno delo naj bi delo tisti, steri zgotovi té študij, Jasmina pove: »Takši človek je leko koordinator med različnimi organizacijami. On je tisti, steri Porabje, 4. marca 2021 nice, broške, förtoke in podobne reči: »Po tistom, ka sam dobila dejte, sin Tine je zdaj star tri leta, za tau nemam več cajta. Vüpam pa, ka pa pride cajt tüdi za takše delo.« Mlada držina, stera zdaj žive v stanovanjskom bloki, se že veseli, ka de se na sprtoletje preselila v ram. »Oba s partnerom sva furt živela v ramaj, pa sva toga bole vajeniva. Radiva mava naravo in furt kaj delava zvüna. Ge sam najrajši v raužaj,« je ške povedala rokerka po düši, stera je glij lani planerala, ka de šla na dva ali tri koncerte, vej pa jo takša muzika fejst sprošča, ali, znamo zavolo koga, so njeni plani spadnoli v vodau. Zatau vüpa, ka ške letos bau prilika, ka de leko šla na kakšen dober koncert rokovske muzike. (Kejp na 1. strani: Jasmina na tabori, steroga je organizejro Bumerang sreče.) Silva Eöry 5 Kovačeva domačija v Nedelici S slamo krita cimprača je bila zgrajena pred več kot stoletjem Zagovornica za vidno dvojezičnost Vsigdar več smetja V naselju Nedelica stoji s slamo krita cimprana hiša z gospodarskim poslopjem, v kateri je muzejska zbirka starih predmetov. Lastnika Vesna in Štefan Kovač sta jo obnovila tako, da je takšna, kot je bila pred stoletjem in več. Najbolj množično obiskana je že več kot dve desetletji domačija poleti, Kovačevo domačijo so obnovili tako, da je takšna, kot je bila pred stoletjem in več ko organizirajo dneve odprtih vrat s kulturno prireditvijo in pogostitvijo obiskovalcev s prekmurskim bogračem, od pomladi do jeseni pa organizirajo tudi različne etnološke dogodke, pravi Štefan Kovač. Lani se je prvič zgodilo, da zaradi pandemije dnevov odprtih vrat in etnoloških prireditev ni bilo: »Zgradbe, v kateri so bivali moji predniki, nisva obnovila, da Slovenska zagovornica Erika Köles Kiss je zaradi pospeševanja vidne dvojezičnosti v Porabju 22. februarja obiskala Ministrstvo za inovacije in tehnologijo, kjer je imela pogovore s Tiborjem Fellerjem, vodjo glavnega oddelka za infrastrukturo javnih cest. Pogovarjala sta se o namestitvi dvojezične (slovensko-madžarske) cestne signalizacije (smerokazov) in krajevnih napisov v Porabju. Razpravljala sta tudi o nujnosti obnove cestnih odsekov Monošter-Gornji Senik in Monošter-Števanovci. V zvezi z obnovo sta se dogovorila za nadaljnje aktivnosti. F. Sütő Nova kmetijskogozdarska mehanizacija v Andovcih Štefan Kovač predstavlja domačijo obiskovalcem bi bila to le prekmurska hiša z muzejsko zbirko za oglede, ampak, da bi bila hiša z gospodarskim poslopjem in dvoriščem dejansko prostor druženja. Domačijo si prizadevava čim bolj vključiti v življenje vasi in občine, da je na voljo obiskovalcem in da ob pogledu na njo starejši ljudje obujajo prijetne spomine, mladi pa spoznavajo, kako so živeli njihovi predniki.« Pri organizaciji dogodkov na domačiji jima pomagajo sosedje in drugi krajani ter občina Turnišče in društva iz občine. Štefanov oče, narodni heroj Štefan Kovač Marko, je padel v drugi svetovni vojni, ko je bil on star šest let. Od takrat sta z mamo živela v Ljubljani, v hišo, v kateri je živela njegova babica, pa sta se vedno rada vračala, tako kot tudi drugi člani družine. Štefan Kovač dodaja, da sta veliko dela pri obnovi cimprane hiše z ženo opravila sama: »Obnovili smo tudi gospodarsko poslopje, le da smo tega nekoliko preuredili, in sicer tako, da so tam, kjer je bilo nekoč shranjeno seno, sedaj prostori za prenočitev z desetimi ležišči. Veliko predmetov iz muzejske zbirke smo restavrirali na restavratorskih delavnicah pod mentorstvom strokovnjakov.« Lončarske izdelke in kmečko orodje so razstavili v nekdanjem hlevu. (Slika na 1. strani: Ob dnevih odprtih vrat organizirajo prireditev s kulturnim programom in kuhanjem prekmurskega bograča.) Jože Gabor ŽELEZNA ŽUPANIJA 25. februarja so pred Čajnico v Andovcih svojemu namenu slavnostno predali kmetijsko-gozdarske stroje, ki jih je nabavila lokalna samouprava s pomočjo uspešnega natečaja v Programu madžarskih vasi. V vrednosti 13 milijonov forintov si je najmanjša porabska vas pridobila traktor znamke Belarus z zabojem za tovorjenje drv, 18-tonski cepilnik lesa, krožno žago z nihalno ročico, Kemperjevo kosilnico, kosilnico za brežine oziroma priključek za pluženje snega. Na dogodku je parlamentarni poslanec volilnega okrožja Zsolt V. Németh dejal, da si prizadeva tudi za odprtje trgovin v majhnih naseljih, skupaj s slovensko parlamentarno zagovornico Eriko Köleš Kiss pa se zavzemata za obnovitev ceste Monošter-Števanovci. Župan vasi Attila Simon-Nagy je dodal, da bo z novimi stroji upravljal za to usposobljen domačin, trudili pa se bodo, da bi ob javnih površinah pomagali urejati okolico tudi starejšim vaščanom. -dm- Porabje, 4. marca 2021 Človek si ranč ne vej predstavlati, ka bi bilau, če bi vnaugo smetja, ka se od dneva do dneva nabere, nej pobirali pa odpelali. Človek še etak večkrat vidi po goščaj pa pri poštiji tazlüčano smetje. Če bi nej pobirali pa vozili smetje, te bi za par mejsecov do pojasa v smetkaj odli. Gnesden se sploj dosta smetja nabira, nej čüda, vej pa vse, ka küpimo, je v plastiko spakirano. Prvin je tauga dosta menje bilau, v bauto smo s turbov odli, glaže smo pa menjavali, lavor se je iz pleja redo. Depa tau tö istina, ka te so smetje v grabo pa v mlako nosili, drügo so pa zažgali. Zdaj se smetje pobira pa tavozi, depa samo tak, če se v koš liči, če nej, te ostane doma pri rami. Ranč tak se ne odpela tisto smetje tö nej, ka vö iz koša spadne zato, ka je fejst puno naklajen. Par kednauv nazaj je s tauga velka nevola gratala v Somboteli, gda so en video posnetek naredli, kak avto, steri smetje pobira, nej odpelo tisto smetje, ka je vö iz kontenera ali iz posaude za smetje spadnilo. Lüstvo se je fejst bunilo, več pisem je šlau k firmi, kakšno delo je tau, ka tam njajo smetje, ka potistim veter ta pa nazaj nosi po varaši. Firma SZOVA je potejm edno pismo napisala, gde tapovej, ka za tisto smetje ka vö iz kontenera ali iz posaude za smetje spadne, so oni nej odgovorni. Oni, če bi steli, bi nej meli telko časa, ka bi tau smetje leko vküppobrali. Kak pravijo, v pogodbi je konkretno dolanapisano, ka v koš samo telko smetja se leko sklade, aj se vrnjica leko dolazapre. Drügo pa tau, ka vsikši samo telko plača, kelko kubikov velka je tista posauda, gde smetje ma notri. Gda se že kontener ali posauda ne moreta dolazaprejti, te je že več smetja v posaudi, kak oni tau v pogodbi majo. Tau pomeni, ka tisto že firma za šenki mora odpelati. Ena rešitev je, pišejo na konci pisma, če je mala posauda za smetje, te vekšo trbej naraučiti. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Janez Poklukar je novi minister za zdravje Državni zbor (DZ) je s 50 glasovi za in 31 proti podprl imenovanje Janeza Poklukarja za ministra za zdravje. Podprli so ga v SDS, SMC, NSi, SNS, pa tudi poslanca narodnih skupnosti in večina poslanske skupine DeSUS. 42-letni zdravnik je postal 18. minister za zdravje doslej in tretji v tej vladi. V nagovoru po imenovanju in zaprisegi je novi minister za zdravje ponovil, da bi bil raje v ambulanti, a verjame, da lahko na mestu ministra naredi več za zdravje ljudi. Premier Janez Janša je ob začetku seje DZ, na kateri so Poklukarja na koncu potrdili za novega ministra za zdravje, izpostavil njegove dosedanje poklicne uspehe. Kot je dejal, je s svojim dosedanjim delom postavil visoke standarde in izkazal odlične vodstvene kompetence. Izvrsten poznavalec slovenskega zdravstvenega sistema je od avgusta 2019 vodil največjo zdravstveno ustanovo v državi, Univerzitetni klinični center Ljubljana. Soočil se je z zahtevnim finančnim položajem te bolnišnice in s sanacijskimi postopki, ki jih je vzel kot izziv, je povedal Janša. Tem izzivom se je pridružil novi – epidemija covida-19. Poklukar je že v predstavitvi svoje vizije zdravstva pred parlamentarnim odborom poudaril, da je cilj univerzalno, široko dostopno javno zdravstvo. Izpostavil je potrebo po krepitvi primarne zdravstvene ravni, zlasti dela zdravstvenih domov, ter jasni ločitvi dela v javnem in zasebnem zdravstvu. Za zdravstvo je po njegovih besedah treba nameniti več denarja, vire financiranja pa razpršiti. 42-letni zdravnik internist je položaj zdravstvenega ministra zasedel dobro leto pred rednimi parlamentarnimi volitvami. Vlada je iskala novega ministra za zdravje, potem ko je Tomaž Gantar odstopil s tega mesta konec lanskega leta po izstopu DeSUS iz koalicije. V vmesnem času je ministrstvo vodil predsednik vlade Janez Janša. Mednarodna razstava Pannonia Reflections Erični slovenski športniki (11.) Peter Prevc Skijarski skakalec Peter Prevc je tau ene najbole priljubljenih slovenskih držin, v steroj se pauleg njega ške dva brata (Cene in Domen), v zadnjon cajti pa tüdi sestra, 15-letna Nika, spravlajo s tem, v Sloveniji trnok popularnim športom. Edino najmlajša sestra Ema, stera je 17 lejt mlajša od 28-letnoga Petra, se ne spravla s tem športom. V razstavnih prostorih lendavskega gradu so odprli sedmo mednarodno fotografsko razstavo z naslovom Pannonia Davor Dolenčić pa je pojasnil: »Razstavo smo organizirali pod pokroviteljstvom in v skladu s pravili Mednarodne Med nagrajenimi in razstavljenimi je tudi fotografija slovenskega fotografa Mateja Peljhana z naslovom Playground Padalo je bilou pri Prevcovih mlajšaj eno najbole priljubljenih špil Oča Božidar Prevc, steri je gnesden uspešen podjetnik, vej pa ma dvej bauti s pohištvom, je doma iz Dražgoš, gé je trenejro skijarski tek. Skijanji je bila v svojih detečih lejtaj predana tüdi njegva žena Julijana, po poklici knjižničarka, zaposlena v srednji šauli v Kranji. Gda so bili deca ške mlajši, so Prevčevi prva živeli v maminon rojstnon kraji, pri Sv. Tomaži nad Praprotnim, sledkar Na olimpijskij igraj v Sočiji je Peter Prevc osvojo dvej medalji v Dražgošaj, po tistom pa so se preselili v Dolenjo ves v občini Železniki na Gorenjskom. In tü je na maloj skakalnici, stera se zove Bregarca, prvi iz držine Prevc začno skakati oča Božidar, steri je gnesden mednarodni skijarski birauv. Čiglij je svoje dece nej silo v té šport, so se eden za drügim začnili spravlati z njim. Skakalna paut Petra Prevca se je začnila pri njegovij devetij lejtaj. Tüdi on je svoje prve skoke napravo na skakalnici Bregarca, stera je samo par stopajov vkraj od njihovoga rama. Leta 2002 ga je oča vpiso v klub SK Triglav Kranj. Na tekmi svetovnoga pokala je prvo paut nastopo leta 2009 v Lillehammeri na Norveškom. Gda je januara 2010 na mladinskom svetovnom prvenstvi daubo svojo prvo medaljo, in tau srebrno, se je že kazalo ka je velko slovensko skakalno vüpanje. Tistoga leta je na svojih prvih olimpijskij igraj, stere so bile v Vancouvri, ške nej prišo do olimpijske medalje, je pa zatau štiri lejta sledkar v rusoškom Sočiji daubo dvej Reflections (Panonske refleksije). Razstavo je predstavil Vasja Doberlet, predsednik tričlanske komisije, ki je ocenjevala fotografije, ki so prispele na natečaj, spregovorila pa sta tudi predstavnika organizatorjev, predsednik Fotografskega društva Pannonia Davor Dolenčić in direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner. Komisija je izbirala med 6088 fotografijami, ki jih je na natečaj poslalo 393 avtorjev iz 62 držav. Na ogled je najbolje ocenjena 101 fotografija 83 avtorjev iz 29 držav. »Vesel sem, da je Galerija-Muzej Lendava del te zgodbe in da lahko javnosti na našem gradu predstavimo zelo kakovostne fotografije,« je povedal Dubravko Baumgartner, zveze za fotografsko umetnost FIAP, Fotografske zveze Slovenije in Fotografske zveze Združenih držav Amerike. Lani avgusta smo sedmo leto zapored objavili razpis za natečaj, fotografije pa smo sprejemali do začetka decembra. Te je ocenjevala tričlanska mednarodna komisija priznanih fotografov: Raša Milojević iz Srbije ter Vasja Doberlet in Janez Kramar iz Slovenije.« Po besedah predsednika ocenjevalne komisije Vasje Doberlet so dobili »res izredne fotografije, tako, da se ob pogledu nanje moraš ustaviti in se zamisliti«. Veliko fotografij opozarja tudi na težke razmere v svetu, ki so nastale zaradi pandemije. Jože Gabor medalji. Drügi je biu na velki skakalnici, tretji pa na mali. Peter Prevc se je po več lejtaj šampionskoga skakanja, stero njemi je pauleg dvej olimpijskij medalj prineslo ške pet medalj na svetovnih prvenstvaj, naslov svetovnoga prvaka v poletaj, leta 2016 naslov sküpnoga zmagovalca v svetovnom pokali, pauleg toga pa ške male globuse za najbaukšoga v poletaj, in tau v lejtaj 2014, 2015 in 2016, mogo sprijazniti s slabšimi rezultati. Za tau so bile krive tüdi poškodbe. V zadnjom cajti so njegvi rezultati pa baukši, tak ka ljubitelji skijanja vüpajo, ka je štirikratni najbaukši športnik Slovenije ške nej pravo zadnje rejči. Če je v zadnji lejtaj v športi nej meu dosta prilike za veseldje, pa jo je meu bar v osebnom življenji, vej pa njemi je njegva partnerka Mina Lavtižar leta 2018 rodila sina Ludvika. Silva Eöry Kejpi; internet Porabje, 4. marca 2021 7 Starejše že vse boli -1 »Kusta repa, dugi len …« Osteoartritis pa osteoporoza Betegi gibal (mozgásszervi betegségek) so tisti betegi, steri so povezani z mišicami, sklepi (izület) pa s čontami. Kak starejši gratüvamo, se ništerne funkcije naši organov pokvarijo; tau vpliva na naša gibala (rauke, nauge, križ itd.) tö. Kak starejši gratamo, se vse menje gibamo, delo, ka smo ga cejlo živlenje opravlali, tö napravi svoje, zatok nas dostakrat bolijo roké, nogé ali pa tak čütimo, ka smo vse trdi. Na Dvojezični osnovni šoli in v vrtcu Števanovci smo imeli v torek, 16. februarja, pustovanje. Dopoldne so se najmlajši v vrtcu našemili, recitirali so, peli in tev ustnih (zaščitnih) mask. Žirija se je odločila takole: 1.mesto je osvojila Sandra Dončec, 2. mesto: Melisa Šaš in Žofija Sajer, 3. mesto: Vanessa Győrfi, Gabri- Našemljeni števanovski učenci in učitelji Pri tisti lidaj, steri sedečki delajo, je trno pomembno, kakšen stolec majo pa kak sedijo V mladi lejtaj smo dosta mogli delati. Nej se je štelo, če je malo dež üšo, ka je trava mokra gratala, blato bilau ali mrzlo, gda smo v lesej drva sejkali. Preforsirali smo se, nejsmo pazili na zdravje, niške je nej brodo, ka de nam tau na stara lejta škaudilo. Leko povejmo, ka so betegi kak reuma, osteoartritis (porckopás) pa osteoporoza (csontritkulás) že ljudski betegi na Vogrskom. Osteoartritis nam grata največkrat v kolenaj pa kolkaj (csípő). Tau je trno velka bolézen, bolečina, stera nam ne pisti, ka bi se normalno gibali. Tanačivajo nam, naj zdravo živimo, naj se dosta gibamo pa nejmamo plus kile na sebi. Če mamo vužgano (vnetje), trbej počivati pa obkladke gordjasti pa z mazilom namazati. Če ne miné, aj nas vidi doktor, steri nam da tablete prauti vnetji pa nas leko pošle na fizioterapijo. Fizioterapija nam s tem, ka je baukša prekrvatitev, pomaga pri tejm, ka včuna bolezen. Fizioterapevt nas navči, kakšne vaje (gyakorlat) naj delamo pa te leko ponavlamo doma tö. Če vse tau nika ne pomaga, če bolečina ne miné, te samo operacija pomaga. Istina, ka dosta trbej čakati na operacijo, dapa mujs je titi, če več drugo ne vala. Ženske po menopavzi dostakrat dobijo osteoporozo. Tau je ena tija „epidemija”, čonte vse bole rejdke, porozne gratajo, dostakrat samo te vpamet vzemejo, gda se nam kakšna čonta stere. Prauti taumi betegi mi sami tö dosta leko napravimo. Nej slobaudno kaditi, dosta alkohola piti pa nej gazirane (szénsavas) pijače. Več se moramo gibati, šetati na sunci. Takšo hrano gejmo, v steroj je dosti kalcija pa vitamina D. Dosta kalcija majo špinača, gra, oreji pa mak. Gestejo taše mineralne vodé tö, v steraj je dosta kalcija. (Znano je, ka vitamin D poveča absorpcijo kalcija.) Gejmo več sira, mlejka pa rib. Priporočajo, ka bi bar vsakšo tretjo leto šli na vižgalivanje zavolo osteoporoze. Če mamo samo malo osteoporoze, si leko pomagamo s kalcijom, vitaminom D pa s takšo hrano, kak sem pisala. Pa ne pozabimo, dosta se moramo gibati! Če je stanje že üše, te vrastvo dobimo. Pazimo na svoje čonte! Vidimo, kak naleki spadnejo starejši lidgé pa si roké ali nogé sterejo. Pri starejši je tau nevarno. Čonte že žmetno vküpzrastejo, dostafart je takša poškodba, ka ostane do konca žitka. (Se nadaljuje.) Margit Čuk zaplesali. Škoda, da so odganjali ella Győrfi in Jazmin Turnhauzimo brez staršev. Vzgojiteljice ser. Posebno nagrado je dobila so naredile kratke video posnet- Timea Turnhauser. ke in poslale staršem, kako so se veselili. Na šoli je bil pust malo drugačen kot lani. V nižjih razredih so se že pred tedni pripravljali na ta dan. Naredili so kurente in različne maske. Dijaška samouprava je pripravila razpis in prijavnico, da lahko učenci naredijo različne maske, šeme, naj se našemijo in pošljejo slike po elektron- Tako so učenke s pomočjo odraslih pripravljale krofe ski pošti. Žirija je maske ocenjevala po kategori- Dopoldne smo v prostorih župjah. Važno je bilo, da so si sami nišča s pomočjo Marjane Fodor naredili maske in šeme. Učenci in Diane Kosar pekli krofe in so poslali 22 slik. Med njimi so flancate, pomagali so učenci 7. bile zelo kreativne, lepe, in tudi razreda. Bili so tako okusni, da grde maske. Najboljše maske po smo vse pojedli, nekaj smo jih izboru žirije so bile nagrajene, odstopili tudi malčkom v vrtcu. in sicer: 3. mesto sta dosegla Dopoldne smo imeli tudi povorSkutov Rudi in mumija, 2. mes- ko v maskah do vrtca in nazaj. to so dosegli: muha, rožica in po- Naše pustovanje je bilo zelo zalip, 1.mesto je osvojila črnka. Po- nimivo in veselo, kljub temu da sebno nagrado so dobili: rešie- smo se zaradi epidemije morali valec Pál Győrfi, čarobna kocka držati določenih omejitev. in poskusni balon. Imeli smo tudi razpis za okrasiAgica Holec, ravnateljica Porabje, 4. marca 2021 ... DO MADŽARSKE Brezplačno v jasli Ministrica brez listnice, odgovorna za družine in držinsko politiko, Katalin Novák je na svoji facebook strani najavila, da bodo za družine s tremi ali več otroki jasli brezplačne. Otroci iz takih družin bodo dobili v jaslih brezplačno tudi hrano. Tako bodo starši mesečno na enega otroka privarčevali od 10 do 17 tisoč forintov. Izpostavila je, da je v svetu redka praksa, da bi družinam pomagali z brezplačnimi jaslimi. To pomaga tudi pri zaposlovanju staršev. Prav zato si vlada prizadeva za več mest v jaslih in za boljše plače zaposlenih v njih. Novica resorja je tudi ta, da je že 20 tisoč družin kupilo družinske avte z državno pomočjo. Država da 2,5 milijona forintov nepovratne podpore družinam s tremi ali več otroki za nakup avta z najmanj sedmimi sedeži. Na razpis se je prijavilo kakih 30 tisoč družin, 20 tisoč jih je že dobilo podporo. Ostali naj bi jo dobili do konca leta 2022. Izrael tudi Madžarski podari 5000 odmerkov cepiva Izrael bo – kot diplomatsko gesto – predal 15-im državam, ki so ga prosile za pomoč, 100 tisoč odmerkov cepiva. Cepivo Moderne bo dobila tudi Madžarska, in sicer 5000 odmerkov. Med ostalimi državami so med drugim Italija, Češka, Honduras in Gvatemala oziroma nekatere afriške države. O tem je odločil izraelski premier Benjamin Netanjahu brez usklajevanja s svojimi ministri. Nekateri se z njegovo odločitvijo seveda niso strinjali. Minister za obrambo Beni Ganz je na twiterju zapisal, da Netanjahu trguje brez obveze obračuna s cepivom izraelskih državljanov, ki so ga plačali s svojimi davki. Obnaša se kot če bi vodil kraljestvo in ne demokratično državo. Tak korak potrebuje usklajevanje, upravičijo ga lahko le varnostni, diplomatski ali zdravstveni razlogi. Dokazila zanje bi moral premier predložiti javnosti, je zapisal član koalicijske stranke. 8 S kozdjim mlejkom so me gorzranili Micka Ropoš na Gorenjom »Tau je tü pri nas doma Seniki živejo, z njimi sta dvej dolavzeto, müva z možaum hčeri pa vnuk. Vsigdar koraž- sva se leta 1959 augustuša na, dobre volé ženska so, proto tomi, ka v cejlom živlenji so dosta delali pa trpeli. Cejkre so tö pleli, nej malo, dosta, s tejm so si malo pejnaz prislüžili. Ranč je podnek biu, gda sem prejk praga staupo, na stauli so meli velki pisker žrdjave župe pa štiri talejrov. Na, zdaj sem vejn lagvoga reda prišo, sem mislo, zdaj gvüšno, ka niške nede se z menov pogučavo. Depa Micka Ropoš so sigdar korajžna ženska bili nej tak bilau, gda sem tetici Micki pravo, zaka ženila, zato je tak velka trava sem prišo, hčeri so včasin vö- kaulak nas.« dali, aj poišče kejpe. - Kak tau, vej pa prvin so - Micka néni, vi nejmate se zvekšoga vsigdar v zimi tašoga kejpa, gda ste mali zdavali? bili; najprvi kejp, ka smo »Ne vejm, ge sem že tö misliga najšli od vas, je tisti, gda la na tau, depa ne vejm, zaka ste se ženili. sva se tašoga ipa ženila.« »Ge nemam tašoga kejpa, - Vi ste bili od tauga rama? zato ka te so nej tak slikali »Nej, ge sem z Janezovoga kak zdaj, nej od prvoga pre- brga bila, tam od Maklauši- Gorenjesenčarice pa Senčar, steri so piti pa gesti gornosli na gostüvanji (Micka v zadnjom redej s prave) čiščavanja, nej od birme nejmam niše slike. Najprva slika je vejn tista, gda sem mala dekla bila pa v lejpom gvanti sem z atov dolavzeta, depa tisti kejp ne vejm, kama je preminau.« - Gda ste meli zdavanje, na kejpi se tak vidi, kak če bi velka trava bila. ni tavö, tak malo že v dolej, mauž je biu sé valaun.« - Baukše je bilau tü kak tam, gde ste gorrasli? »Vej pa nej trbelo po brgaj odti pa blatna sem tö nej bila, kak bi pa nej bilau baukše. Tü sem gnauk menje črejvlov nücala kak tam vrkar, drügo pa tau, ka tü nej trbelo pucati, nej bila taša blata kak pri nas doma.« - Mate eden taši kejp, gde ste vsi vküper dolavzeti, cejla familija. »Nej je cejla familija, müva z možaum, dva sina pa Marika, najmenše hčeri Eržike te še nej bilau. Te kejp se je te redo, gda je Marika bila pri prvom prečiščavanji. Če dobro pogledneš, ge sem svoj zdavanski gvant mejla na sebi, tau je doma pred ižov bilau dolavzeto. Prvin tašo nej bilau, ka bi kama šli, nika so malo künapelali za domanje pa gotovo. Moj zdavanski gvant še gnesden nin na paudi visi, zdaj je že več kak šestdeset lejt star.« - Sto je ta tetica, v krili z malo dekličinov? »Tau je moja tašča pa moja dekla Marika, v rokej z edno malo babov za špilo. Ona je dostakrat skrb mejla mlajše, gda smo mi vanej na njivi pa po sonžetaj delali« - Dosta trbelo delati? »Tü je dosta trbelo delati, če je gazdija vrnau ranč nej bila tak velka, s kravami je zato bilau delo.« - Vi ste se vigdar radi spravlali s kravami, nej? »Ge sem krave rada mejla, zatok ka sem rada pila mlejko. Potistim, ka mi je mauž mrau leta 1991, smo še dugo maro meli, sprvoga dvej, sledkar samo edno kravo za mlejko. Mi smo doma na brejgi krave nej meli, zato ka smo srmaki bili, mi smo koze meli, ge sem pri kozi gorrasla. Name so s kozdjim mlejkom gorzranili.« - Kakšno žma ma kozdjo mlejko? »Tašo kak drugo, samo bola sladko. Prvin, če je stoj koze emo, s tistoga so se norca delali. Gda smo koze gnali gor po brejgi, te so podje bleckeli za nami. Zdaj se je obrnaulo, zdaj je kozdjo mlejko dosta bola dragšo kak pa kravdjo.« - Je eden taši kejp, gde ste vi pa še več žensk dolazeti v förtoki. Ka je te bilau? »Gostüvanje je bilau pri sausedi pa mi smo gornosili. Prvin je tak bilau, ka gostüvanje je doma bilau pa tašoga reda so te zvali dekle pa pojbe, steri so gesti pa piti gornosili, ge sem vejn sedemkrat bila.« še šivati.« - Šaulo ste vösprajli? »Ka sem stejla, sama sebi sem vse zašila, edno, ka sem nej znala, tau je vörezanje bilau.« - Je eden stari kejp, gde je senički pevski zbor dolavzeti, Micka z možaum pa mlajši, gda je starejša či prvo prečiščavanje mejla - Pa tau je gde bilau, gde ste vi pa še dvej ženske dolavzeti? »Tau je nej na gostüvanji bilau, tau je v Mosónmagyaróvári bilau dolazveto, gda sem v künji delala, na srejdi je küjarca, mivedvej s šogorcov sva pa pomagale. Na künji je baukše bilau delati, nej se je trbelo telko mant- vi ste v taum zbori tö spejvali? »Ge sem nej spejvala, moj mauž je dolavzet, on je dobro znau spejvati pa dober muzikant je tö biu.« - Tetica Micka, kak vam zdaj dejo dnevi, zdaj vzimi, gda je vsikši bola samo znautra v rami? »Zdaj že več delati nej trbej, Micka na tečaji za šivanje v seničkoj šauli rati kak na njivi pa leko smo geli, ka smo steli.« - Ka pa tü moglo biti, tak sedite eden pri drugom, kak če bi v šauli bili? »Tak smo v šauli bili tü gorik, zato ka smo odli na tečaj, gde so nam kazali, kak trbej šivati. Ge sem rada šivala pa sem te üšla, aj se navčim še bauk- Porabje, 4. marca 2021 depa zato mi delo fali, sploj pa te, gda vidim, ka dosta vse kaj bi trbelo delati pa več tak ne morem. Tau človek težko vöprstogi, depa ka vejš, zaman maš volau, če mauči več nemaš.« (Kejp na 1. strani: Z možaum sta se zdala 1959. leta.) Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 26. Gde eške gnes živé pastérski žitek Na svojom dugom-dugom vandrivanji smo prišli od Gorenjoga Senika do Donave, te smo pa spoznali krajino kauli Budimpešte. Z glavnoga varaša se zdaj napautimo na veuko ravén Alföld, gde se naš pogled zgibi v daljini pa samo gda pa gda zaglednemo kakši mali brejg s pejska. Oprvim se stavimo v Du- gorpoisko poet Attila József tö.) Skoro v vsikšoj vesnici – eške bole pa v malom varaši Lajosmizse - čakajo trüdne pautnike čarde, gde leko večer sedimo kauli odnja in koštavamo vina z grauzdja, štero rasté na tajoj peščenoj zemlej. Če se pelamo po etoj krajini, vidimo neskončne table sunčavnice pa pšenice, indrik pa »Cifrapaloto« v Kecskeméti so postavili na začetki 20. stoletja v secesijskom štiluši – na njej vidimo ljudske motive z majolike naharasztini, kama so na konci 17. stoletja s svojimi šifti prišli Nemci. Na tau se vsikšoga 16. majuša spominajo tak, ka po vodej spiščavajo svejče. Bližanja vés Délegyháza pa je nej samo po svoji jezeraj na 200 hektaraj poznana, liki po svojom naturističnom štrandi tö (gde leko ribe nagi tö lovimo). V Dunavarsányi so napravili tabor, gde se madžarski olimpikoni pa drügi športniki pripravlajo na veuka tekmovanja na vodej. Za Hortobágyom je najvekša solana pusta v etoj krajini, na vrnjom Kiskunsági. Tam pod milim nebom držijo sürkasto govedo pa »racka« birke, živé pa eške konjeniška tradicija tö. Gda dež dé, je zemla škliska pa keldjiva, v süuči pa trda kak kamen. V etoj krajini je skoro vse povezano z veukim madžarskim pesnikom Sándorom Petőfinom, šteri je svoja mlašeča lejta preživo v varaši Szabadszállás. (Žlato svoje matere je v tom mesti dostakrat veuko müzge. Kauli marofov z bejlimi stenami vseposedik najdemo sadovnjake, na veški pa varaški placaj vsikdar leko küpimo friški sad od njini sadjarov. Med hungarikume sliši breskova palinka s Kecskeméta, štero rédijo s kajsije ali žute breskve (marelice). Gda se pogučavamo z nekakim s toga varaša, včasik na pamet vzememo, ka – ranč tak kak v Szegedi - mesto glasa »e« na dosta mejstaj »ö« guči (»hírös város«). Kecskemét je biu inda svejta trgovsko postajališče na poštiji Beč-Budim-Beograd, od törskoga sultana pa so domanji za dosta-dosta penez küpili, ka so je nevörniki na méri njali. V varaš je zbejžalo dosta veški lüdi, šteri so nej steli šenki slüžiti svojoma zemliškoma gospaudi. Gnes je Kecskemét mesto muzejov: leko si poglednemo mlašeče špile ali kejpe naivni molarov; leko gorpoiškemo muzej fotograféranja ali vörino delavnico; leko se čüdivamo lejpim delom cerkvene umetnosti ali vösprobamo muzične škéri s cejloga sveta. Na panaufi varaša se je naraudo eričen glasbeni pedagog Zoltán Kodály, šteroga metoduš za včenjé spejvanja nücajo po cejlom svejti. V Kecskeméti nosi njegvo imé Inštitut za glasbeno pedagogiko, vsikšo leto pa držijo Umetniški festival Zoltána Kodálya tö. V etom varaši se je naraudo dramatik József Katona ranč tak. Glavni trg v Kecskeméti je med najlepšimi v rosagi, v tistom tali mesta najdemo tri erične secesijske zidine: varaško ižo, takzvano »Cifrapaloto« in kalvinistično gimnazijo. Z mestne iže vsikšo puno vöro leko čüjemo igrauto zvonauv na melodije, štere je napiso Zoltán Kodály. Kecskemét je edno od središč konjeniškoga športa na Vogrskom, batrivni lidgé se tam leko včijo gezditi. Vsikšoga juniuša (gda nega epidemije) pa se opré takzvani »Vinski varaš«, na šterom leko koštavamo fajno vino pa palinko. Splača se gorpoiskati manufakturo žganice z 8,5 mejtera visikov kovinskov bečkov, s štere punijo palinko v glaže z dugim gutom. Gda démo vö s Kecskeméta, leko napravimo edno fotografijo o fligari MiG-21, šteroga je s smetišča rejšila edna civilna organizacija pa ga vöpostavila na raub mesta. Za en malo pridemo v varaš Kiskunfélegyháza, šteri je biu nekda center »Kapetanije Kiskunság«. Törem njegve mestne iže se zdigava kak raugef zvača: na njegvi glas začnejo ali enjajo spejvati gostüvanjčarge. V nekdešnjoj vauzi kapetanije leko gnes gorpoiškemo muzej pa spoznamo, kak so inda svejta probali na dobro paut spraviti tauvane pa gaunare. V etom varaši se je naraudo pisatel Ferenc Móra, šteri je najlepše znau pisati o žmet- nom žitki prausnoga lüstva v krajini Kiskunság. »Moje rojstno mesto je Kiskunfélegyháza,« je dojspiso pesnik Sándor Petőfi tö, tau pa je nej cejlak istina. (Naraudo se je v Kiskőrösi.) Pravica pa je, ka je njegvi oča tam v arendi emo mesarijo (mesnico) in je poet tam preživo svoja mlašeča lejta. Če se pelamo vö z mesta prauti reki Tisi, se začne paut Med najvekšimi narodnimi parki na Vogrskom je tisti v Kiskunsági, en tau njegve zemlé je solani, drügi pa müzgasti. Njegva najbole erična pusta je v Bugaci, gde se na peščeni trankaj pasé indašnja vogrska mara in eške živé gezerolejtni pasterski žitek. Turist vseposedik ranč ne smej staupiti, donk Sürkasto govedo je hungarikum, doma je na Alföldi – njegvo mesau je žmano pa gvüšno brezi betega »nauri krav« spiščavati. Krajina grtüje ovaška: pejsek bole kmično farbo, drejve pa bole gausto krošnjo zadobijo. Gda se približavamo Tiszaalpári, med tablami grauzdja pa sada zaglednemo veuke njive s kapüstov, prplom pa paradajsom. Tam nindrik so se Vaugri najbole graubo bíli, gda so na konci 9. stoletja prišli med Karpate, tiste cajte nutpokaže škanzen narodnoga parka. V bližanjom Laktiteleki je više stau madžarski intelektualcov leta 1987 vküppostavilo program za spremembo političnoga sistema, v tajoj vesnici pa eške gnesdén deluje ljudska visika šaula. Zvün vési rasté gaušča »Tőserdő«, gde je krajina ostala takša, kakša je bila pred regulacijov (szabályozás) Tise. Tam eške v našom časi živéta črna žuna pa jezerska pirožaba. Zdaj si obüjmo zaprejte črejvle ali bakanče, vej de pa pejsek vleti vrauči, vzimi pa moker tam, kama démo. Porabje, 4. marca 2021 pa ma v čardi radi sküjajo golaž v bograči, po tistom pa leko koštava žmano vino med poslüšanjom ciganjske muzike. Risauski svetki so vsikdar bili prilika za konjske pastére (»čikoše«), ka bi pokazali, što je najbaukši gezdec. Prvi med njimi je grato za edno leto prejdjen vsej legénov, šteri so ga mogli baugati. Šenki je leko piu v vsikšoj krčmej, pozvali so ga na vsikšo gostüvanje. V Bugaci eške gnesden držijo »Risauske konjeniške svetke«, gde pa talajo bole moderne nagrade. Prva, kak liki bi se napautili v nadpüšpekov varaš Kalocso, stanimo eške v Jakabszállási, in si poglednimo »miniaturno Vogrsko«, gezerokrat menjšo maketo rosaga. Toga si leko bole brž poglednemo, kak »pravo« državo, de se pa venak ne splača tak paščiti ... -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 26. S kraleskoga dvaura v klaušter Lejpe kralične so v srejdnjom je lüstvo začnilo čéstiti kak vöki dosta velale: krali so si z svetnico. njimi pridobivali mauč. Svoje čére so že v njini mlašeči Zakonca, šteriva se poštelejtaj oblübili kraličom – bo- no pa vörno lübita, gratata daučim kralom sausadni ali edno srce pa edna düša. bole dalečnji rosagov. Vrnau Dobra prilika za tau sta bila tak je tau brodo češki krau nemški cesar sveti Henrik II. Otokar I. tö, gda je rokau in njegva žena sveta Kunisvoje trilejtne čére svete gunda. Neže Praške (Prágai Szent Ágnes) obečo edenajsetlejtnoma Boleslavi, sinej polskoga krala. Baug pa se je nutvmejšo v očine plane. Kralična Neža se je naraudila leta 1205. Njena mati je bila Konstancija, sestra vogrskoga krala Andraša II., njeni oča Otokar pa se je trüdo, ka bi Češko s kem bole oslo- Polskoga kraliča svetoga Kazimira dostakrat v baudo od nem- narodnom gvanti pa z lelijov – simbolom čistosti – namalajo škoga djarma. Nežo je pred zdavanjom za tri lejta poslo Kisnejša svetnica se je narauv klaušter, gda pa je mala dila kauli leta 980 ednoma kralična zadobila šest lejt, je luksemburškoma grofi, štenjeni polski mladoženec na ri je dosta mlajšov emo. Pri ednom djajanji mrau. Neža svoji dvajsti lejtaj se je oženise je povrnaula v Prago. la z bavarskim vojvodo (baPo tistom je Otokar svojo jor herceg) Henrikom, šteri čér obečo nemškoma cesari je sledik nemški krau, te pa Frideriki II., de go je pa eng- eške cesar grato. Kunigunda leški krau ranč tak sto za je bila vönavčena ženska, ženo. Neža pa je raj odišla v zatok je leko dobre tanače samostan, tau gi je dopüsto davala svojoma možej. Pelanauvi češki krau – njeni brat la ga je na pauti k svetosti tö: Venčeslav. Stvaurila je klau- Henrik je stvardjo klauštre, šter klaris v Pragi, kama je zido cerkve in pomago düpet apatic poslala sama sve- hovnikom. Cesarska zakonta Klara z Assissina. Neža je ca sta nej mogla mlajše meti, s svojimi sestrami oprla cejli zatok je Henrik za svojoga venec špital pa sirotišnic, erbaša dolaučo Kristoša. depa kuče za gobavce pa Kunigunda je znala, ka vnaubrezdomce tö. gi v rosagi žmetno živéjo, Leta 1234 je Neža gratala dostakrat je gorpoiskala prejdnja v samostani, kama špitale. Od svojoga moža je so prihajale dekle z najvišiši terdjala, aj za püšpeke pa češki nemešnjaški držin. K opate samo toga vrejdne lidi Baugi je odišla 2. marciu- postavla, na njeni tanač je ša 1282, včasik po smrti go dau Henrik zozidati katedra- lo v Bambergi tö. Gnauk so neprijateli Kunigundo otaužili, ka je prej nevörna cesari. Una pa je šla pred »Božo birovijo«: bausa je stapala po žerdjavom železi - pa se je donk nej opekla. Po smrti Henrika je bila en cajt sama cesarica, te pa je živejla petnajset lejt v ednom klauštri kak prausna apatica. Gda je na smrt zbetežüvala, so od blüzi pa daleč ojdli lidgé k njej. Velejla jim je, aj go pokopajo kak apatico, nej pa kak cesarico. Prosila je, aj svoj vökivečni dom najde v Bambergi - pauleg svojoga »lüboga brata in gospauda«, kak je svojoga pokojnoga moža cesara rada zvala. Kunigunda je mrla 3. marciuša 1033, vküper s Henrikom go je leta 1200 za svetnico zglaso pápa Inocenc III. »Vzemite kralestvo, štero vam je pripravleno od začetka svetá!« do pri slejdnjoj sodbi čüli vsi tisti, šteri so v žitki baugali Jezoša zapauvedi. Tau je emo pred očami sin polskoga krala sveti Kazimir (Szent Kázmér) tö, šteri je biu tretji od trinajset mlajšov. Štirge njegvi bratke so gratali krali, eden nadpüšpek, Kazimir pa je zadaubo največ: svetniško krono. Mali kralič se je naraudo leta 1458, v mlašeči lejtaj ga je včiu poštüvani krakovski kanonik Janez Dlugoš. Zvün včenjá se je Kazimir najraj spravlo z molitvov in premišlavanjom o trplenji Kristoša, najbole pa je čésto Mater Božo. Za njau je napiso edno hvalnico, pred njenim oltarom je obečo, ka zdrži deviško čistost. Gda je biu star komaj trinajset lejt, so ga steli ništerni Vaugri za svojoga krala mesto Matjaša Korvina meti. Kazimir se je napauto z veukov sodačijov prauti Vogrski, gda pa je za tau krau Matjaš zvödo, je brž odišo prauti njemi in ga vözagnau. Tak so se zrüšili polski plani, mladi Kazimir pa je v istini toma eške rad tö biu. Na Polskom je biu kralič pelda pravoga krščenika, za njegvo bogaboječnost so čüli v najmenjši vesnicaj tö, vsi so ga meli radi. V politiko se je vmešavo samo te, gda je trbölo braniti pravice dovic, si- zavolo prve svetovne bojne. Gda je grato doktor teologije, je prišo vsikdar v višiše slüžbe v esztergomskoj püšpekiji. Za pomožnoga püšpeka so ga posvetili leta 1937, tistoga ipa je biu predsednik Zveze katoličanjski legenski drüštev tö. V slejdnji dnevaj drüge svetovne bojne je v zamenici seminara posvečo dühovnike. Gda so leta 1948 primaša Józsefa Mindszentyna zaprli, püšpek János Drahos pa je mrau, so za nauvoga škofa v Esztergomi steli postaviti M e s z l é ny i n a . Tau pa se je komuništarskoma rosagi nej vidlo, kak tau tö nej, ka so püšpecke glas Sveta Neža Praška je dala v starom tali Prage zdignili prauti odpelanji zozidati klaušter za klarise – gnes leko v zidini gorpoiškemo Češko narodno galerijo madžarski baratov. raut ali srmakov. Kazimir pa 29. juniuša 1950 so Zoltána je že mladi trnok zbetežüvo, Meszlényina aretérali in ga donk je dale živo v pokauri. odpelali v Kistarcso, gde so Padarge so ma tanačivali, aj ga držali ejkstra od vsikšogej mesau, un pa je pravo: če ga. Püšpek je mogo svojo ma vrastvo ne pomaga, ma okno vleti-vzimi oprejto drmesau tö nede. žati, dostakrat so ga brsali Kazimir je mrau 4. marci- in s palcov bíli tö. Vrastvo uša 1484 v 26. leti starosti, so ma ranč tak nej davali, z pokopali so ga v katedrali nikim se je nej smo srečati, v litvanskoj Vilni. V škrinjo v rosagi je niške nej vedo, so ma na papéri djali tisto ka je zaprejti. De je pa v vauhvalnico, s šterov je vsakši zi samo prauti nébi pokazo den dičiu nebesko Kralico. in pravo: »Un je več trpo!« Polaki pa Litvanci Kazimira 4. marciuša 1951 so v špičéstijo kak narodnoga zavet- tale pripelali že mrtvoga nika, grato pa je patronuš nadpastéra, njegve zemelske mladine tö. ostanke so eške samo leta 1966 leko ekshumérali. Gda Blajženi püšpek Zoltán Lajos so ga oktobra 2009 zglasiMeszlényi se je naraudo leta li za blajženoga, so njegve 1892 v Hatvani, včiu se je v relikvije dali v oltar svetoga Esztergomi pri benediktin- Adalberta v esztergomskoj caj, kisnej pa na pápinskoj baziliki. univerzi v Romi. Za dühov-dmnika so ga posvetili leta 1915 ilustraciji: v Innsbrucki, kama je zbejžo Szilveszter Bartkó Porabje, 4. marca 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 05.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 10.40 TV-izložba, 10.55 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Severna obzorja (II.): Globok poljub, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 TV-izložba, 15.15 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Holly Hobbie, kanadska mladinska nadaljevanka, 16.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Noč Modrijanov 2018: poklon Sloveniji in njenim ljudem, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Zakon po italijansko, italijanski film, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo PETEK, 05.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 10.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 11.30 Dobro jutro, 13.10 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, štafeta (M), 15.05 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.45 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.30 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), posamična tekma na veliki skakalnici, 19.15 Atletika - evropsko prvenstvo v dvorani, 21.40 Alibi.com, francoski film, 23.05 Zadnja beseda!, 0.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), posamična tekma na veliki skakalnici, 1.50 Videotrak, 2.45 Info kanal SOBOTA, 06.03.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.55 Holly Hobbie: Nehvaležna navijačica, kanadska mladinska nadaljevanka, 11.15 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Mestne promenade: Piran, dokumentarna serija, 14.30 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.45 TV-izložba, 15.05 Kolumbovi predhodniki - pravi odkritelji Amerike, nemška dokumentarna oddaja, 15.55 Na sončni strani, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode: Opala!, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Tanek led, koprodukcijska nadaljevanka, 22.15 Poročila, Šport, Vreme, 22.40 Glasnejša od bomb, koprodukcijski film, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo SOBOTA, 06.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 7.50 Avtomobilnost, 8.20 Katar 2022, Fifina magazinska oddaja, 8.55 Alpski magazin, 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 1. vožnja, 10.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 12.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 2. vožnja, 12.25 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, 30 km klasična tehnika (Ž), 13.45 Deskanje na snegu svetovni pokal, paralelni veleslalom, 15.35 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 16.30 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), ekipna tekma, 19.10 Atletika - evropsko prvenstvo v dvorani, 21.05 Novo življenje, francoski film, 22.45 Zvezdana, 23.40 »Dokler se spet ne srečamo«, koncert v spomin Katarini Avbar, 1.25 Šport, 2.55 Videotrak NEDELJA, 07.03.2021, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.30 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice, 11.00 TV-izložba, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Noč Modrijanov 2018: poklon Sloveniji in njenim ljudem, 14.45 Na lepše, 15.15 Starši, švicarski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Mali Timotej, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Genialna prijateljica (II.), italijanska nadaljevanka, 20.55 Intervju, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Ženska, ženske, francoski dokumentarni film, 0.00 Bojan Gorišek - Philip Glass: Metamorphosis Four, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.30 Napovedujemo NEDELJA, 07.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, Videotrak, 6.30 Duhovni utrip, 6.50 Koda, 7.25 Glasbena matineja, 7.50 Mogočni Misisipi, potopis, 8.50 Ambienti, 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 1. vožnja, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 11.55 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (Ž), 12.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 2. vožnja, 13.25 Smučarski tek - svetovno prvenstvo, 50 km klasična tehnika (M), 15.55 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (M), 16.45 Nogomet - državno prvenstvo, 25. kolo, 19.15 Atletika - evropsko prvenstvo v dvorani, 21.00 Žrebanje Lota, 21.10 Vivienne Westwood - pankovska aktivistka, britanski dokumentarni film, 22.30 Vikend paket, 23.50 Zvezdana, 0.40 Kaj dogaja?, 1.10 Šport, 2.40 Videotrak, 3.15 Info kanal PONEDELJEK, 08.03.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha: Sveti Jožef, izziv moškim, 10.40 TV-izložba, 11.00 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (II.): Vse je nečimrnost, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 S-prehodi: mag. Neda Rusjan Bric, režiserka in igralka, 15.10 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.25 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Mestne promenade: Škofja Loka, dokumentarna serija, 17.55 Na kratko: Vplivneži, 18.05 Nejko: Nejko in makaroni, risanka, 18.10 Simon: Vse najboljše, mamica, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Opus: 90-letnica Zlate Ognjanović, 23.30 Simfonični orkester Akademije za glasbo, APZ Tone Tomšič in Anton Nanut (G. Mahler: Simfonija št. 2 v e-molu), 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo PONEDELJEK, 08.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 11.00 Dobro jutro, 13.45 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.00 Druga koža, dokumentarni film, 15.05 Na lepše, 15.50 Zadnja beseda!, 17.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.50 Zelena generacija/Young Village Folk, 18.00 Strast do letenja, dokumentarni film, 19.00 Nogomet, magazinska oddaja, 19.30 Videotrak, 20.00 Življenje na strehi sveta: Superžito in nadljudje, potopis, 20.55 Dediščina Evrope: Mlada leta Astrid Lindgren, švedsko-danski film, 23.00 Ženska, ženske, francoski dokumentarni film, 0.55 Biatlon - svetovni pokal, 2.25 Videotrak, 3.25 Info kanal TOREK, 09.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Opus: 90-letnica Zlate Ognjanović, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (II.): Vse za ljubezen, ameriška nadaljevanka, 14.20 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip, 14.55 TV-izložba, 15.10 Potepanja - Barangolások, 15.40 TV-izložba, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Kalimero: Sestavljamo Spretnega Roka, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica dobre karme (I.), britan- Porabje, 4. marca 2021 OD 5. marca DO 11. MARCA ska nadaljevanka, 20.50 Potovanje po prepovedanem Pakistanu, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo, TOREK, 09.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 11.15 Dobro jutro, 14.00 Slovenski magazin, 14.30 Avtomobilnost, 15.00 Orion, dokumentarni film, 15.50 Kaj dogaja?, 16.40 Joker, kviz, 17.50 Čáp - trenutki odločitev, dokumentarni film, 18.50 Videotrak, 20.00 Rokomet - kvalifikacije za EP 2022, Slovenija : Poljska, 21.50 Zakon po italijansko, italijanski film, 23.35 NaGlas!, 23.55 Rokomet - kvalifikacije za EP 2022, Slovenija : Poljska, 1.10 Videotrak, 2.05 Info kanal SREDA, 10.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.40 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.10 TV-izložba, 11.30 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (II.): Pomlad prihaja, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Osmi dan, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.35 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice: OŠ Frana Roša Celje in OŠ Žiri, kviz, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Res sprejeti?: Transspolne osebe, dokumentarna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Vladimir Bartol: Alamut, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato: Snežinke, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Pavza, ciprsko grški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, 23.40 Res sprejeti?: Transspolne osebe, dokumentarna oddaja, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo SREDA, 10.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice, 10.55 Dobro jutro, 13.40 V spomin Atiju Sossu, Big band RTV Slovenija z gosti, 15.20 Ambienti, 16.10 Vikend paket, 17.45 Nočemo belega kruha, dokumentarni film, 18.50 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Akordeonist: v harmoniji časa, francoski dokumentarni film, 21.00 Moje mnenje, 21.55 Umori na podeželju (XX.): Caustonski levi, britanska nanizanka, 23.40 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), ekipna tekma, 1.30 Videotrak, 2.30 Info kanal ČETRTEK, 11.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Res sprejeti? dokumentarna oddaja, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (II.): Vojna in mir, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Slovenski utrinki, 15.05 Težišče - Súlypont, pogovorna oddaja, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost: Reševanje ogroženih vrst, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Biodiverziteta, 18.05 Dinotačke, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Globus, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Dediščina Evrope: Rafael, princ slikarjev, italijanski dokumentarno-igrani film, 1.10 Ugriznimo znanost: Reševanje ogroženih vrst, oddaja o znanosti, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.55 Napovedujemo ČETRTEK, 11.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.50 Videotrak, 12.00 Dobro jutro, 14.30 Profil, 15.30 Noč Modrijanov 2018: poklon Sloveniji in njenim ljudem, 17.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 18.20 Robanov Joža, dokumentarni feljton, 18.50 Videotrak, 20.00 Avtomobilnost, 20.55 Nogomet - evropska liga: osmina finala, 1. tekma, 22.50 Ambienti, 23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci osmine finala, 0.00 Slovenska jazz scena: Zoran Škrinjar International Jazz Connection, 0.40 Videotrak, 1.45 Info kanal Vpis otrok v vrtce Obveščamo spoštovane starše, da bo vpis otrok v vrtec GORNJI SENIK za šolsko leto 2021/2022 3. maja 2021 (ponedeljek) od 7. do 12. ure 4. maja 2021 (torek) od 12. do 17. ure v ustanovi na naslovu 9985 Gornji Senik, Cerkvena pot 5. Obveščamo spoštovane starše, da bo vpis otrok v vrtec SAKALOVCI za šolsko leto 2021/2022 3. maja 2021 (ponedeljek) od 7. do 12. ure 4. maja 2021 (torek) od 12. do 17. ure v ustanovi na naslovu 9983 Sakalovci, Glavna cesta 120. Obveščamo spoštovane starše, da bo vpis otrok v vrtec ŠTEVANOVCI za šolsko leto 2021/2022 27. aprila 2021 (torek) od 7. do 13. ure 28. aprila 2021 (sreda) od 13. do 17. ure v ustanovi na naslovu 9982 Števanovci, Glavna cesta 117. Sprejem otroka v vrtec se izvaja na osnovi prijave. (1. odst. 49. člena Nkt – Zakon o javni vzgoji in izobraževanju). Otroka lahko v navedenem času vpišete v vrtcu, ki je pristojen glede na vaše prebivališče oziroma v izbranem vrtcu, ki ni v občinski lasti. (Uredba EMMI (20/2012 (VIII.31.) 1. odst. 20. člena). K vpisu pričakujemo otroke: ki bodo do 31. avgusta 2021 dopolnili 2,5 oziroma tretje leto starosti, ki so že dopolnili 3 leta starosti, vendar še ne obiskujejo vrtca. Po 3. odstavku 20. člena Uredbe EMMI 20/2012. (VIII.31.) je pri vpisu v vrtec treba predložiti osebno izkaznico/uraden dokument otroka, nadalje osebno izkaznico starša in potrdilo o stalnem prebivališču. Urad DSS SLOVENCI.HU TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB