KOMPOLJSKI: Šolstvo v Mariboru. Zatinji čas se je precej živahno razpravljalo, posebno v krajevnem časopisju, o šolstvu v Mariboru. Zato ne bo odveč, ako tudi v stanovskem glasilu učiteljstva izpregovorimo o tem vprašanju, ki je jako velikega pomena za razvoj in bodočnost naše najvažnejše severne postojamke. Za srednje šolstvo je že padla kocka. Odpravljeni bodo vsi nemški srednješolski zavodi iz Maribora. Nemci bodo laliko študirali v Ljubljani, na nemških zavodih, dokler jih bode zadostno število. Rešitev tega vprašanja se mora imenovati zelo srečna in temeljita v vseh ozirih. Morda se zdi našim, maloštevilnim, pravim Nemcem kruta na prvi pogled. A država mora računati z bodočnostjo, kadar se preureja in si postavlja temelje. Čemu bi sama dajala priliko za škiljenje preko niej in vzdrževala umetno v obmejnem mestu, sebi nasprotujočo narodnost, ki jo je vzgojil in vzdrževal znani unicum — avstrijski sistem. Uverjeni smo, da bodo sedanji nasprotniki te temeljite preosnove čez nekaj let še hvaležni, da se je zgodilo tako. Nemci se bodo v Ljubljani temeljito priučili slovenščine in .tudi njihova državnopolitična vzgoja se bode vršila nemoteno bolje, nego bi bilo to možno v obmejnem Mariboru, kamor bode često pljusknil val razpoloženj njihovih bratcev iz Nemške Avstrije, preko mejnih kolov. Drugače je z nižjeorganizovanim šolstvom, z ljudskimi in meščanskimi šolami. Širša javnost je najbrže mnenja, da so se te šole tudi že preustrojile, ko se je slišalo in pisalo o prevzetju narodinega šolstva v Mariboru in okolici začetkom meseca apriia, po slovenskem učiteljstvu. Temu pa ni tako! Medtem, ko je prevzelo naše učiteljstvo vsa učna mesta v bližnji okolici, kar je bilo edino pametno in umestno, je bilo nameščenih na mestnih ljudskih in meščanskih šolah le nekaj Slovencev in so prešla edinole voditeljska tnesta v izključno slovenske roke. Vsled tega je zelo težavno s.tališče za učiteljstvo obeh narodnosti, zlasti v sedanjih razburljivih časih, ko pogosto zavzame politično naziranje in narodnostno mišljenje ono stališče, katerega bi nikakor ne zavzelo v normalnih časih in lazmerah. Saj otroci ne vidijo v svojih učiteljih — učiteljev, ampak samo eksponente te ali druge narodnosti. Da je bilo delo našega učiteljstva mnogo težje od dela nemškega učiteljstva, je samoobsebi umevno. Saj so prišli naši ljudje v nove, zelo težavne razmere in so morali prevzeti težjo polovico bremena na svoje rame. Morali so poučevati slovenščino v razredih svojih nemških tovarišev in se niso mogli vesti neženirano, ravno zaradi njih. Marsikateri Slovenec se je bridko pritoževal, da mora ravno sedaj, ko imamo svojo državo, poučevati nemisko, pisati nemške zapisnike in občevati v šoli zaradi nemških kolegov — nemško. Razentega, že itak težkega dela v šoli, so se pridružile še druge okolnosti, ki so zagrenjevale požrtvovalno delo učiteljstva, n. pr. stanovanjske in prehranjevalne razmere, neredno izplačevanje prejemkov v prvih mesecih. Doklad seveda ni bilo nobenih, dasi so se upravičeno pričakovale. Vrhu tega ni našlo ravno mestno učiteljstvo t i ste zaslombe in umevanja položajapri šol. oblasteh, kakor se je pričakovalo in kakor bi bilopotrebno. Zlasti o novem mestnem šolskem nadzorniku se je čulo irmogo in upravičene kritike. Morda mož ni imel namena in je bil marsikdaj samo njegov ne ravno srečen nastop kriv, ampak splošen vtisk je bil končno le, da učiteljstvo ni videlo v njem prijatelja in zagovornika svojih in šolskih teženj, ampak brezobzirnega gospoda, ki ne lajša, temveč greni delo že itak težavno. Nemško učiteljstvo se tudi ni lahko privadilo novim razmeram. Saj se ne more obračunati kakor bi tretril s sijajno preteklostjo na starem mestu in začeti novo delovanje, ki je ravno dijamentralno nasprotje prejšnega. Kdo bi mu zameril, ako še razen tega vpošteva nesigurnost — vsaj za nje — končnoveljavnih mej v tedanjem času? Ni prazna fabula in je docela umljivo, da se je nemško učiteljstvo pri domači konferenci jokalo, ko se je sklepalo o zaukazam* proslavi godu kralja Petra. Vse te razmere niso posebno ugodno uplivale na šolo. Preveč in prehudihekstremov n a eni in premalo enotnosti na drugi stran i. A'i je potem čudno, da se je začela nemška učenka jokati, ko bi morala deklamovati v proslavo kralja Petra pod njegovo sliko? Ali je čudno v takih okolnostih, da so pisali šolarji o majnišketn izletu v šolskih nalogah tako-le: »Wir haben Heil dir im Siegeskranz und andere L.ieder gesungen und sind um 6 Uhr mit Eichenblattern und Kornblumen bekranzt nach Marburg gefahren.<- Že ta dejstva dovolj jasno osvetljujejo nezdravo razmerje na šolah v Mariboru in njihovo nevzdržnost. Potrebna je temeljita remedura v i n teresu šolstva, v interesu države in nje bodočnosti. Toda o tem par besedi prihodinjič.