Če je srce čisto, je tudi jezik srčen. Perzijski pregovor rrn ITHET.fflg Številka 11 Letnik 55 Cena 1,15 evra • 180,-SIT petek, 14. marca 2003 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Če bi SAK izpadel iz regionalne lige, se bi umaknil. Franci Wieser, govornik prezidija SAK r 5.632 glasov, Pečnik in Sadovnik v 2. krogu PRVIČ DVA KANDIDATA EL V 2. KROGU ŽUPANSKIH VOLITEV Prvič v zgodovini samostojnega političnega nastopanja slovenskih frakcij sta uspela dva kandidata Enotne tiste doseči 2. krog županskih volitev. Na Bistrici se bo 23. marca potegoval za župana Marian Pečnik (stika levo), v Giobasnci pa predsednik Narodnega sveta Bernard Sadovnik (več na straneh 2,3, 4, 5, 6, 7). Foto: Fera i i POLITIKA Radio dva pred ukinitvijo? Za ponedeljek napovedujejo gladovno stavko, če ne bodo zagotovili slovenskega radia. Strani 2/3 KULTURA Koroška poje 2003 Koroška poje je namenjena dirigentu Lajku Milisavlje-viču in Tomažu Holmarju. Stran 11 IZ NAŠIH OBČIN EL Hodiše vložila ugovor EL Hodiše je vložila ugovor pri volilni komisiji, ker ji niso priznali odločilnega glasu. Stran 7 ŠPORT Dob v evropskem pokalu SK Zadruga Aich/Dob bo tudi v prihodnji sezoni igral v evropskem pokalu. Stran 14 2 Politika petek, liLjnarca 2003 Politika Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Najti odgovor |k I edeljske občinske volit-I \Ive 30 deležne velike 1 M pozornosti doma pa tudi zunaj dežele ob Dravi, zlasti še na Dunaju. Veljale so kot test za politiko obnovljene koalicije ÖVP/FPÖ, ki je napovedala vrsto finančnih obremenitev za davkoplačevalce. Temu primerno veliko je v javnosti ogorčenje na SchGsslov kabinet, ki nima nasprotnika samo v so-ciademokratski in zeleni opoziciji, temveč tudi v. koroškem deželnem glavarju Haiderju, pa čeprav je njegova stranka del sedanje zvezne vlade. Preteklo nedeljo je Schüssel že prejel prvi račun. V deželnem merilu so veliki zmagovalci socialdemokrati, ki so napredovali od 40,5 % na 46,4 %. Veliki poraženci so svobodnjaki, ki so bili pred šestimi leti še na 2. mestu, sedaj pa so spet na tretjem. Izgubili so skoraj 7 %; njihov sedanji delež znaša 19,2 %. Nekoliko bolje se je godilo ÖVP; zasedla je spet 2, mesto (23,4 %), vendar je njen prirastek dokaj majhen - 1,1 %. Haider je bil po volitvah precej redkobeseden in očitno ni prav vedel, kako naj bi komentiral porazni izid za svojo stranko. Njegova napoved, da bo potrebi posrbel za to, da postane Koroška „Freistaat”, je prej izraz zakasnele pustne šale kakor trezne politične strategije. Toliko večja so zato ugibanja, kako misli ukrepati. Treba je namreč upoštevati, da so najkasneje prihodnje leto na sporedu deželnozborske volitve. Težko si je predstavljati, da se Haider ne bo 'skušal izogniti neugodnemu vetru, ki piha z Dunaja. Kdor Haiderja pozna, ve, da bo skušal z vso silo preprečiti, da na dan deželnozborskih volitev ne bo ponovno stal v javnosti kot poraženec, temveč v ugodnejši luči - če potrebno, tudi na račun Schüsslove ÖVP in njenega svobodnjaškega koalicijskega partnerja. Nedeljske občinske volitve pa niso bile zelo pomembne samo za večinske stranke. Nič manj pomembne so bile tudi za slovensko narodno skupnost in za njeno samostojno volilno gibanje, združeno v Enotni listi. V preteklih treh desetletjih so samostojne liste napredovale od volitev do volitev in so pred šestimi leti dosegle 5527 glasov oz. 56 mandatov. Tudi tokrat so dosegle nadvse razveseljiv prirastek glasov - od 5527 na 5632. To pomeni rekordno število glasov pri povojnih občinskih volitvah. Prav tako je zelo razveseljivo, da je pri volitvah županov prvič uspelo, da sta prišla predstavnika EL (Bernard Sadovnik v Globasnici, Marian Pečnik na Bistrici nad Pliberkom) v drugi krog. Na žalost pa je nazadovala pri mandatih -od 56 na 52, v dveh občinah, na Bistrici na Zilji in v Hodišah, pa je sploh izpadla. Lahko pa z veseljem zabeležimo, da je pri mandatih napredovala v občini Bilčovs (od enega na dva) in da je dosegla tudi mesto v občinskem predstojništvu. Za omaleževanje in pesimizem vsekakor ni povoda. Nasprotno: ponovni prirastek glasov za samostojne liste predstavlja odlično osnovo za njihovo nadaljnje politično delovanje. Zastavlja pa se vprašanje: kam naj v prihodnosti vodi pot slovenskega samostojnega volilnega gibanja? Naj se skuša EL dosledno profilirati kot dvojezična regionalna stranka, torej tudi kot stranka z ustreznim deležem predstavnikov iz vrst večinskega naroda (kot so se odločili npr. v Rožeku), ali pa naj naprej ostane v javni zavesti kot slovenska stranka? Najti verodostojen odgovor na to, ne bo enostavno - bo pa nujno potrebno. Čim prej se bo to zgodilo, tem bolje bo to za vse, ki jim je prihodnost samostojnega gibanja srčna zadeva. Radio 2: bo v dvefednih prišlo do dokončne ukinitve? Sodelavci Radia dva napovedujejo za prihodnji ponedeljek gladovno stavko, ki naj bi bila tokrat časovno neomejena. I—n adio dva je 14 dni pred do-|™< končno ukinitvijo, če ne bo I Iše v zadnjem trenutku prišlo s strani zvezne vlade do rešitve, ki bi zagotovila trajno oddajanje celodnevnega slovenskega sporeda. V primeru dokončne ukinitve so posledice za narodno skupnost naravnost nepopravljive: družba KommAustria bo morala, kot to predvideva zakon, začeti s postopkom za odvzem radijske licence za Radio dva/Agora, s tem pa bo odklenkalo tudi celodnevni slovenski radijski oskrbi. ORF sam pa je, tako poslovodja Radia dva Pipp v pogovoru za NAŠ TEDNIK, po zakonu omejen samo na štiri frekvence. Več frekvenc bo imel na voljo šele z digitalizacijo sistema. To pa bo še zelo dolgo trajalo, predvidoma do leta 2007. „Sedaj je narodna skupnost poklicana, da ustvari čim učinkovitejši pritisk na zvezno vlado in ORF. Če izgubimo licenco, bomo morali čakati vsaj štiri leta na novo," poudarja Pipp. Sodelavci Radia dva hočejo vsekakor, tako Pipp, naprej prispevati svoj delež v boju za ohranitev celodnevnega slovenskega radia: za prihodnji ponedeljek, 17. marec, so napovedali, da bodo začeli spet z gladovno stavko - razen da bi se v zadnjem trenutku izkazalo, da je zagotovljena pripravljenost za trajno rešitev celodnevnega slovenskega radia (ob redakcijskem zaključku se to še ni izkazalo - op. ured.). Z razliko do prejšnje gladovne stavke bo tokrat časovno neomejena, dokler ne bo zagotovljena rešitev za celodnevni slovenski radio. Tokrat uredniki Radia dva ne bodo sami: pridružila se jim bo tudi skupina članov Koroške dijaške zveze (KDZ). Pred gladovno stavko bo KDZ izvedla protestni pohod in poziva tudi ostale pripadnike narodne skupnosti, da se ga udeležijo in da podprejo urednike Radia dva pri gladovni stavki. V preteklih dneh je bilo vprašanje celodnevnega slovenskega POZIV KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE Protestni pohod za slovenski radio! Kdaj: ponedeljek, 17. marca, od 13:15 do 14:00 Kje: Srečamo se pred Slovensko gimnazijo in gremo po Veli-kovški cesti k Radiu dva. Že več ko 4 leta obstaja celodnevni slovenski radijski spored na Koroškem. S koncem leta 2002 so bila ukinjena vsa sredstva za slovenski radio. Sedaj sodelavci Radia dva že več ko dva meseca delajo brezplačno, ker obstaja le še minimalna možnost, da obdržimo NAŠ radio! Tudi Koroška dijaška zveza (KDZ) se je odločila, da hoče z vašo pomočjo podpreti radio. Slovenska mladina zahteva od avstrijske vlade, da koroškim Slovencem zagotovi tudi v prihodnje celodnevni slovenski spored. Začetek februarja so štirje sodelavci Radia dva izvedli enotedensko opozorilno gladovno stavko. Sedaj bodo ponovno začeli z gladovno stavko, le daje ta časovno neomejena. Podprimo jih pri njihovi stavki! radijskega sporeda predmet razprav tudi na dunajski ravni. Generalna direktorica ORF Monika Lindner je na seji Sveta publike izjavila, da bi lahko ORF ustanovil lasten slovenski radijski kanal, če bi vlada, kot je zapisala v svojem programu, ORF pri „dodatnih nalogah” zagotovila tudi „nove Prihodke”. Po mnenju generalne direktorice ORF „dodatni dohodki” ne morejo pomeniti zvišanja radijskih in televizijskih, naročnin. Mogoče pa bi bilo razrahljanje določil o oglaševanju in sponzoriranju, v ta namen pa bila potrebna sprememba zakona o ORF. Prav tako pa je Lindner poudarila, da je „slej ko prej mnenja, da ORF že izpolnjuje zakonski nalog za narodne skupnosti”. Izjave generalne direktorice ORF je potrdil tudi Reginald Vospernik, predstavnik avstrijskih manjšin v Svetu publike ORF. Vospernik je ob teh izjavah generalne direktorice ORF »rahlo optimističen” - predvsem tudi zaradi izjave slovenskega zunanjega ministra Rupla ob obisku Benite Ferrero-Waldner v Ljubljani, po kateri se bo vprašanje Radio dva „verjetno rešilo v kratkem". Hkrati je včeraj (po redakcijskem zaključku) na željo generalne direktorice Lindner Prišlo do pogovora med Lindner ter predsednikom ZSO Sturmom ln podpredsednikom NSKS Vospernikom. Zaradi gladovne stavke pa je Vospernik zaskrbljen. »Se vedno upam, da bo mogoče zagotoviti rešitev, ki bi omogočila, da bi preložili gladovno stavko." Načelno jo Vospernik ocenjuje: „Vsak zase mora vedeti, ali je smiselna. Nikakor pa ne bi pritegnil mladine, ker ne moremo Predvidevati dolgoročnih zdravstvenih posledic.” Včeraj po redakcijskem zaključku pa je predsednik avstrij-skega parlamenta Andreas Khol sprejel namestnico predsednika Zelenih Van der Belina Evo Gla-wischnig in parlamentarno govornico SPÖ Christino Muttonen skupno z Marjanom Pippom in Predstavnikom Radia Agora. Izročili jim bodo peticijo Zelenih in SPÖ, v kateri se zavzemajo za ohranitev Radia dva/Agora, ter tl.000 podpornih izjav. Kaj jim ho Khol povedal oz. ali jim bo sploh povedal kaj konkretnega, Pa boste lahko prebrali v naslednjem NT. AKTUALNI INTERVJU Izredno dober izid volitev, perspektiva za prihodnost Predsednik EL Andrej Wakounig ocenjuje izid nedeljs zarja na naloge, ki čakajo EL po volitvah. Bistveno k nadvse uspešnemu volilnemu izidu je prispevalo tudi močno vključevanje mladine v volilni boj. ANDREJ WAKOUNIG "ir'akoj po volitvah je zasedalo predsedstvo EL. \ Kako ocenjujete izid nedeljskih občinskih volitev? A. WAKOUNIG: Če upoštevamo okoliščine, še posebej masivni pritisk deželne politike zaradi dvojezičnih napisov, moramo ugotoviti, da je bil izid nedeljskih občinskih volitev za samostojne liste izredno dober. Dosegli smo ponoven prirastek glasov, poleg tega pa je zelo razveseljivo, da je pri volitvah župana Bernardu Sadovniku in Marianu Pečniku uspelo priti v 2. krog. K nadvse uspešnemu volilnemu izidu je bistveno prispevalo tudi močno vključevanje mladine v volilni boj. Prišlo pa je tudi do izgube štirih mandatov ter do izpada samostojnih Ust v občinah Bistrica na Zilji in Hodiše. A. WAKOUNIG: To je gotovo boleče, pri čemer v Hodišah izpad iz občinskega sveta še ni definitiven. Manjkal je en glas, EL pa je vložila pritožbo. Sicer pa bomo v občinah, kjer smo izpadli, reagirali in vzpostavili potrebne strukture. Kakšni so nadaljnji zaključki volilnega izida za prihodnje delo EL? A. WAKOUNIG: Tajništvo EL je svoje delo opravilo zelo zavzeto in profesionalno. Ta kontinuiteta se mora ohraniti, s tem da se tajništvo še bolj okrepi. Gre med drugim za izobraževanje sedanjih in novih občinskih odbornikov, potrebno je okrepiti servisno službo - vse to pa naj bi služilo v prvi vrsti našim ljudem. Predvsem pa bo treba poskrbeti tudi za to, da bodo lahko vse naše frakcije sproti obveščale občane v obliki občin- skih listov. Pričakujemo, da bomo za uresničitev teh nalog prejeli od narodne skupnosti primerno finančno podporo - še posebej glede na dejstvo, ker ne vemo, v katero smer se bo razvijal novi skupni časopis. Ob tej priložnosti bi rad tudi poudaril, da je bila za uspeh EL v precejšnji meri soodgovorna tudi podpora s strani NAŠEGA TEDNIKA. Če take podpore za pomembno organizacijo, kot je to EL, ne bo več, manjka osnova za uspešno delovanje samostojnih list in bi bilo to zanje velika oslabitev. Vsi tisti, ki se identificirajo s samostojnim političnim gibanjem, si ne morejo predstavljati časopisa, ki bi večinske frakcije enako tretiral kakor EL. To ne more biti dobra osnova za uspešen časopis narodne skupnosti. Naloga skupnega časopisa mora biti, da podpira naše narodne strukture. Je po občinskih volitvah dobilo samostojno politično gibanje večjo težo ali pa je doseglo „plato n”? A. WAKOUNIG: EL je gibanje, ki dokazuje od volitev do volitev, da ima močno zaupanje. Že zaradi tega je EL ena ključnih struktur v narodni skupnosti. Razvoj in rezultati v občinah kažejo, da plafon še daleč ni dosežen. Konsekventno delo in vključevanje mladine sta odlična perspektiva za prihodnost. Najkasneje spomladi 2004 bodo deželnozborske volitve. A. WAKOUNIG: O tem še nismo razpravljali. Vsekakor pa bomo pravočasno dali primeren odgovor bodisi v obliki samostojne bodisi v obliki skupne kandidature z neko drugo stranko. Pogovarjal se je Janko Kulmesch Janko Kulmesch Okraj Velikovec Suha SPÖ 379 (+131) 7 248 4 ÖVP 256 (+7) 5 249 5 FGN 129 (-74) 2 203 4 EL 94 (-29) 1 123 2 Gerhard Visotschnig (SPÖ) 473 (56,78 %), Karl Pölz (ÖVP) 259 (31,10 %), Herbert Skubl (FGN) 101 (12,1 %) Železna Kapla SPÖ 975 (+94) 10 881 12 ÖVP 299 (+25) 3 274 3 FPÖ 129 (-71) 1 200 2 EL 465 (-48) 5 513 6 Dietfried Haller (SPÖ) 1.023 (54,80), F. J. Smrtnik (EL) 592 (31,70%), Franz Kummer (ÖVP) 165 (8,84 %), Georg Lopar (FPÖ) 87 (4,66 %) SPÖ 816 (+45) 8 771 7 ÖVP 943 (+42) 9 901 9 FPÖ 197 (-85) 1 282 2 EL 589 (+5) 5 584 5 Raimund Grilc (ÖVP) 1.213 (48,08 %), Stefan Visotschnig (SPÖ) 896 (35,52 %), Jurij Mandl (EL) 414 (16,40%) Galicija SPO 603 (+ 164) 8 439 6 ÖVP 403 (-21) 5 424 5 FPÖ 149 (-81) 1 230 2 EL 117 (+13) 1 104 1 Rudolf Tomaschitz (SPÖ) 799 (63,01 %), Silke Setz (ÖVP) 390 (30,76 %), Norbert Rautz (FPÖ) 79 (6,23 %) Globasnica SPÖ 430 (+77) 6 353 5 EL 417 (+54) 5 363 5 BÜL 317 (-42) 4 359 5 Paul Robnig (SPÖ) 494 (41,13 %)-, Bernard Sadovnik (EL) 427 (35,56 %), Simon Harrich (BÜL) 280 (23,31 %) Bistrica nad Pliberkom SPÖ 385 (-30) 5 415 6 LFA 531 (+ 191) 8 340 5 EL 376 (+40) 5 336 5 JUL 98 (-111) 1 209 3 Reinhard Pukel (SPÖ) 308 (22,1 %), Dl Fritz Flödl (LFA) 640 (46 %), Marian Pečnik (EL) 346 (24,9 %), Josef Pototschnig (JUL) 97 (7,0 %) SPÖ 1359 (+144) 12 1215 11 ÖVP 799 (+177) 1 622 5 FPÖ 219 (-239) 1 458 4 GL 336 (-52) 3 388 3 BL 111 (+.111) 0 - - Thomas Krainz (SPÖ) 1.457 (52,25 %), Josef Pekec (ÖVP) 875 (31,39 %), Milan Wutte (GL) 256 (9,19 %), Anton Marolt (BL) 101 (3,62 %), Heinz Nadasty (FPÖ) 99 (3,55 %) Več glasov - toda volilna aritmetika je preprečila prirastek mandatov Samostojne slovenske liste so pri občinskih volitvah 9. marca dobile doslej najvišje število glasov v zgodovini. Zitara vas SPO 750 (+107) 11 643 9 ÖVP 264 (+15) 3 249 3 FPÖ 176 (-61) 2 237 3 EL 223 (-58) 3 281 4 Jakob Strauss (SPÖ) 913 (65,69 %), Walter Schmacher (ÖVP) 230 (16,54 %), Paul Stern (EL) 247 (17,77 %) Djekše SPÖ 192 (-55) 3 247 4 ÖVP 256 (+31) 5 225 4 FPÖ 135 (+16) 2 119 2 EL 62 (-3) 1 65 1 Robert Ladinig (SPÖ) 207 (31,94 %), Anton Polesnig (ÖVP) 322 (49,70 %), Gerwald Kitz (FPÖ) 119 (18,36 %) Dobrla vas SPÖ 1884 (+ 276) 14 1608 11 ÖVP 651 (-94) 5 745 5 FPÖ 406 (-441) 3 847 5 EL 485 (+47) 3 438 2 UBL 332 (+332) 2 Josef Pfeifer (SPÖ) 1.999 (54,47 %), Christine Piuk (FPÖ) 310 (8,45 %), Michael Krajnik (ÖVP) 554 (15,10 %), Štefan Kramer (EL) 486 (13,24 %), Lukas Würfler (UBL) 321 (8,74 %) SPÖ 3703 (+ 558) 18 3145 16 ÖVP 1520 (-2/9,1 7 1739 8 FPÖ 1058 (- 272) 5 1330 6 GAL 339 (+75) 1 264 1 Jakob Blaschitz (SPÖ) 4.733 (70,97 %), Helmut Wagner (ÖVP) 978 (14,66 %), Josef Lobnig (FPÖ) 746 (11,19 %), Friedrich Zirgoi (GAL) 212 (3,18 %) 5.632 glasov so 9. marca dobile slovenske in dvojezične samostojne liste v 24-ih koroških občinah. To je doslej najvišje število glasov od prve kandidature leta 1950 naprej. Kljub visokemu številu glasov je število mandatov padlo od 56 na 52. Vzrok je bila tokrat volilna aritmetika, ki samostojnim listam ni bila najtiblj naklonjena. Tako je na primer v Hodišah manjkal EL en sam glas za ohranitev mandata, na Bistrici na Zilji so manjkali VS za ohranitev mandata le 4 glasovi. V Pliberku je EL zgrešila šesti mandat za 23 glasov, na Bistrici nad Pliberkom je EL za šesti mandat manjkalo pičlih deset glasov. Drugi mandat bi imeli Enotni listi z 9 dodatnimi glasovi na Suhi in v Kotmari vasi. Le 6 glasov je manjkalo EL Sele za peti mandat, s tem bi bila padla tudi absolutna večina SPÖ. Dva podžupana. V dveh občinah, v Selah in v Globasnici je EL spet dosegla mesto podžupana. Volilna aritmetika pa je to mesto za EL preprečila v Železni Kapli, kjer je EL sicer s petimi mandati druga najmočnejša frakcija, na Bistrici nad Pliberkom pa bi EL potrebovala za podžupana le 10 dodatnih glasov. V predstojništva je bila EL izvoljena tudi v Pliberku, v Železni Kapli, v Bilčovsu in na Bistrici v R. (VS). V Škocjanu GL še naknadno upa na mesto v predstojništvu, če bi uspelo s pritožbo pri volilni komisiji spremeniti število glasov in bi SPÖ mogoče izgubila absolutno večino, ki je „popolštrana" samo s štirimi glasovi. Absolutno večino glasov ima EL na Obirskem, navadno večino pa v stari občini Blato (okoliša Vogrče, Nonča vas). Tudi v Selah bi bila EL najmočnejša frakcija, če bi izvzeli volilni okoliš Kot. Večino ima EL tudi v volilnem okolišu Globasnica. Silvo Kumer Od volitev do volitev več glasov za samostojne občinske liste 1979 1973 ■ ■ 4.468 3.9081 g|asov glasov H 40 mandatov 1997 5.527 glasov 2003 5.632 glasov Okraj Celovec Dežela Smarjeta v Rožu Kotmara vas Celovec / mesto SPÖ 386 (+10) 8 358 8 ÖVP 185 (+34) 4 151 3 FPÖ 134 (-13) 2 147 3 EL 59 (-9) 1 68 1 Lukas Wolle (SPÖ) 543 (69,80 %), Benrhard Wedenig (ÖVP) 146 (18,77 %), Sigisbert Dolinschek (FPÖ) 89 (11,43%) SPÖ 465 (+ 106) 6 359 5 ÖVP 682 (+121) 10 561 8 FPÖ 158 (- 98) 2 256 4 SGL 119 (-27) 1 146 2 August Jost (SPÖ) 291 (20,79 %), Valentin Happe (ÖVP) 1.013 (72,35 %), Ing. Karl Kleber (FPÖ) 96 (6,86 %) Borovlje SPÖ 2347 (+ 25) 15 2322 15 ÖVP 624 (+ 100) 4 524 3 FPÖ 1003 (- 77) 6 1080 6 VS 359 (+38) 2 321 2 GVA 67 (-139) 0 206 1 Ingo Appe (SPÖ) 1544 (58,38 %), Harald Pirtscher (FPÖ) 1044 (23,96 %), Liselotte Ryall (ÖVP) 389 (8,92 %), dr. Franc Wutti (VS) 315 (7,23 %), Hans Gabron (GVA) 66(1,51 %) SPÖ 460 (-210) 5 670 8 ÖVP 973 (+280) 11 693 8 FPÖ 179 (-69) 2 248 2 EL 168 (+66) 1 102 1 Elisabeth Raupl (SPÖ) 229 (13,16 %), mag. Thomas Goritschnig (ÖVP) 1.512(86,84%) Bilčovs SPO 456 (+4) 6 451 6 ÖVP 310 (+10) 4 300 4 FPÖ 94 (-48) 1 142 2 ALL 196 (+38) 2 158 2 EL 205 (+71) 2 134 1 Stefanie Qauntschnig (SPÖ) 661 (53,13 %), Günther Krušic (ÖVP) 236 (18,97 %), Friedrich Ouantschnig (FPÖ) 62 (4,99 %), Rudolf Maierhofer (ALL) 187 (15,03 %), Miha Zablatnik (EL) 98 (7,88 %) Bistrica v Rožu SPO 952 (+136) 11 816 9 ÖVP 276 (-27) 3 303 3 FPÖ 172 (- 175) 2 347 4 VS 255 (-2) 3 257 3 Hubert Gradenegger (SPÖ) 1.230 (80,19 %), Arnulf Begusch (ÖVP) 304 (19,81 %), SPÖ 15879 (+1686) 17 1419314 ÖVP 13497 (+21) 15 1347614 FPÖ 8573 (-5182) 9 1375514 GRÜ 4360 (+3155) 4 1205 3 GRH 188 (+188) 0 - KPÖ 804 (+ 804) 0 - Ewald Wiedenbauer (SPÖ) 14034 (33,34 %), Mario Canori (FPÖ) 7108 (16,89 %), Harald Scheucher (ÖVP) 17539 (41,67 %), Andrea Wulz (Grüne) 3406 (8,10%) Sele SPÖ 244 (-23) 6 267 6 ÖVP 61 (+V 1 60 1 FPÖ - (■) 0 29 0 EL 198 (+39) 4 159 4 Engelbert Wassner (SPÖ) 276 (55,20 %), Nanti Olip (EL) 224 (44,80 %) Hodiše SPO 461 (-40) 6 501 7 ÖVP 254 (+76) 3 178 2 FPÖ 608 (+33) 9 575 8 EL 67 (0) 0 67 1 BLK 99 (-3) 1 102 1 Alois Spitzer (SPÖ) 369 (24,12 %), Gerhard Oleschko (FPÖ) 913 (59,68 %), mag. Sepp Kotier (ÖVP) 248 (16,20%) Nanti Olip je z EL v Selah presenetit, /e nekaj glasov je manjkalo za peti mandat. Jože Wakounigje v Kotmari vas/z EL pridobit 66 glasov. SPÖ 2721 (+937) 17 178411 ÖVP 680 (-369) 4 1049 6 FPÖ 726 (-527) 4 1253 7 WGV 115 (-219) 0 334 2 GEL 214 (-59) 1 273 1 EFV 239 (+239) 1 - Ferdinand Vouk (SPÖ) 3.779 (79,91 %), Heinz Lunaček (FPÖ) 369 (7,80 %), Alexander Geyer (ÖVP) 276 (5,83 %), Willi Tischler (WGV) 80 (1,70 %), Walter Sternad (EFV) 225 (4,76 %) Okraj Beljak Dežela Stranka glasovi 2003 i ■nandati 1997 SPÖ 1850 (+212) 16 1638 14 ÖVP 289 (-59) 2 348 2 FPÖ 344 (-312) 3 656 5 SGS 325 (+ 14) 2 311 2 Johann Obitechnig (SPÖ) 2.221 (82,01 %), Dl Johann Juritz (ÖVP) 184 (6,80 %), Klaus Hainschitz (FPÖ) 303 (11,19 %), V Bekštanju so elovci v kratkem volilnem boju dosegli spet 291 glasov. Rožek SPÖ 385 (+27) 5 358 5 BGM 579 (+120) 8 459 7 FPÖ 92 (-88) 1 180 2 BL 97 (+2i) 1 76 1 Günther Trodt (SPÖ) 345 (29,95 %), Alois Smounig (FPÖ) 51 (4,43 %), Karl Mtsche (BGM) 756 (65,62 %) SPÖ 2764 (+ 533) 16 2231 13 ÖVP 847 (-203) 5 1050 6 FPÖ 940 (- 326) 5 1266 7 EL 291 (-2) 1 293 1 Walter Harnisch (SPÖ) 3.129 (67,33 %), Harald Warum (ÖVP) 757 (16,30 %), Werner Sitter (FPÖ) 761 (16,37 %) Bistrica na Zilji SPO 153 (-37) 4 190 4 ÖVP 240 (+39) 6 201 5 FPÖ 45 (-2) 1 47 1 VS 31 (-12) 0 43 1 Dieter Mörtl (ÖVP) 362 (82,65 %), mag. Gernot Kuglitsch (FPÖ) 50 (11,41 %), Urban Popotnig (VS) 26 (5,94 %) SPÖ 221 (+1) 5 220 5 ÖVP 221 (+ 63) 4 158 3 FPÖ 70 (-33) 1 103 2 VS 79 (-3) 1 82 1 Josef Winkler (SPÖ) 251 (42,04 %), Florian Tschinderle (ÖVP) 346 (57,96 %) V Železni Kapli je izid volitev (54 % za Hallerja in 12 mandatov za SPÖ) več kot presenetil. V volilnem boju je za kandidata EL F. J. Smrtnika vladalo odlično ozračje, celo socialdemokrati samo so pričakovali izredno tesen izid. Tem bolj je potem presenetila zmaga Hallerja. F. J. Smrtnik je bil zelo razočaran in je najavil, da se bo odslej osredotočil v prvi vrsti na delo v Enotni listi. Ker se je zaradi nižjega števila prebivalcev znižalo tudi število mandatov, imajo v Kapli odslej vse frakcije (razen ÖVP) manj mandatov. Kar pa EL posebej boli, je to, da so izgubili doslejšnjega podžupana. Cilj Volilne skupnosti Bistrica v Rožu je bil sedež v občinskem predstojništvu. Čeprav je VS dobila tri glasove manj kot pred šestimi leti, bo Willi Moschitz v naslednji mandatni dobi zastopal svojo frakcijo v predstojništvu, kjer ima SPÖ absolutno večino. Kljub temu je to mesto pomembno - vse najpomembnejše odločitve padejo že v tem gremiju. V Borovljah je Volilno skupnost v občinske volitve vodil dr. Franc Wutti. Z zelo angažiranim timom mu je uspelo ponovno izboljšati volilni rezultat za 38 glasov na skupno 359 glasov. S tem bo VS v občinskem svetu zastopana spet z dvema mandatarjema. Dr. Wutti želi v naslednjih šestih letih voditi aktivno občinsko politiko in kljub absolutni večini SPÖ .uveljavljati pravice slovenske narodne skupnosti. Z novim županom Ingom Appejem ima VS v teh vprašanjih vsekakor odprtejšega sogovornika, kot je to bil doslej župan Helmut Krainer. V Rožeku so se v EL zelo bali za ohranitev mandata, ker je število prebivalcev zelo naraslo. Mag. Mirko Oraže je zaradi tega pridobil nemško govorečo občanko Silvio Kopeinig za sodelovanje in je kandidiral z njo pod imenom RL (Rosegger Li- , ste / Rožeška lista). Uspelo jima je pridobiti 21 glasov (skupno 97 glasov), s tem se je RL celo zelo približala drugemu mandatu. Oraže: „To je uspeh in lahko na njem v prihodnjih letih gradimo, mogoče bomo leta 2009 dosegli celo drugi mandat!“ So v Hodišah in v Škocjanu napačno šteli glasovnice? Le za glas je EL zgrešila mandat. Za glavnega kandidata Mikscheja pa je volilna komisija napačno štela. Enotna lista v Hodišah je pri volilni komisiji za občinske volitve v Celovcu vložila pritožbo zaradi neupoštevanja ene glasovnice. Glavni kandidat EL Hodiše Toni Miksche je dejal, da so bile na eni glasovnici od petih nastopajočih strank štiri prečrtane, le polje za EL je ostalo prosto (glej faksimile desno). EL Hodiše je želela, da bi glasovnico priznala občinska volilna komisija (v kateri so zastopane vse ostale stranke), ki pa le ni bila pripravlje- na. Zato je EL Hodiše z zadevo poverila odvetnika mag. Rudija Vouka. Deželna volil- /f~~ na komisija se bo jt' coctala nrihnHnii /...! iL /. ^ C — teden (verjetno //1 v sredo), v skrajnem pri- //£>/ Toni Miksche meru Pa ^ la mogoča tudi še pritožba pri ustavnem sodišču. Sporna glasovnica v Hodišah. Glas za EL ali ne? Tudi v Škocjanu tri pritožbe Absolutna večina S PO bi lahko naknadno padla. V Škocjanu je 9. marca dobila sedež v predstojništvu. SPÖ absolutno večino glasov in mandatov, ki pa je bila „po-polštrana“ le s štirimi glasovi. Na drugi strani pa je BL (lista Heinza Marolta) le za en glas zgrešila sedež v občinskem svetu. Že v občinski volilni komisiji je Marolt osporaval izid in zahteval novo štetje. Temu sta se zdaj pridružila tudi ÖVP in Gospodarska lista (GL), ki bi imeli v primeru, da pade absolutna večina SPÖ spet Volilni boj SPÖ. Glavni kandidat GL Milan Wutte trenutno nima najboljšega odnosa do SPÖ, ki je v petek pred volitvami v Šentprimožu razposlala letak, s katerim je napadala Wutteja in mu očitavala, da skuša iz občinske funkcije dobiti osebne koristi. Wutte: „Na nekvalificirane napade nismo mogli več reagirati, na žalost pa so jim celo nekateri domačini nasedli..." si-ku Tudi v Pliberku 23. marca še enkrat Ker v Pliberku noben kandidat za mesto župana ni dobil absolutne večine (mag. Raimund Grilc - ÖVP 48,08 %, Štefan Visotschnig - SPÖ 35,52 %) bodo občani 23. marca odločali med njima. V 2. krogu bodo gotovo odločilni glasovi volilcev EL, ki pa ne želi dati volilnega priporočila. Miha Zablatnik celo v občinskem predstojništvu Miha Zablatnik je ubral z mladino v Bilčovsu novo pot. Bilčovs. Bilčovška EL je pri teh volitvah ubrala novo pot, v katero je bila močno vključena mladina, saj je imela možnost, da v programu EL izrazi svoje mnenje in želje. Glavni kandidat Miha Zablatnik je vizije mladih vključil v težiščni program, v katerem EL mdr. zahteva, da naj domača beseda ostane živa po vaseh, da se naj povišajo vsestranske ponudbe za mladino, da se naj ustanovi socialno-kulturni center za mladino, da naj občina naredi socialni koncept in poživi gospodarstvo v občini. EL se je zavzela za varstvo okolja in okolju primeren turizem, posebej pri srcu pa je EL razumevanje med narodnima skupnostima. Občani so sledili predlogom EL, ki jo bo za Miho Zablatnikom v občinskem svetu zastopal tudi Franc Krušic. Miha Zablatnik na novi skupni poti z mladino v B/ičovsu. n Iz naših občin Zmagovalca volitev na Bistrici nad Pliberkom Fritz F/ödi in Marian Pečnik (na sliki z leve) se rokujeta in gresta 23. marca v drugi in odločilni krog. Reinhard Pukel (SPÖ) pa s svojim prvim nastopom ni bil zadovoljen. Prvič dva kandidata EL v 2. krogu volitev župana Marian Pečnik & Bernard Sadovnik sta prva dva kandidata EL v drugem krogu volitev župana. Bistrica/Globasnica. . V treh občinah je imela Enotna lista realistične možnosti, da s svojim kandidatom pride v 2. krog županskih volitev. V Globasnici in na Bistrici so se prognoze uresničile, Bernard Sadovnik bo 23. marca nastopil proti Paulu Robni-Qu (SPÖ), Marian Pečnik pa proti Fritz Flödlu (LFA). V Globasnici ima Paul Robnig le 67 glasov prednosti do Sadovnika, ki pa ima verjetno še precej Potenciala 'v vseh volilnih okoliših, predvsem še v Strpni vasi, kjer je Robnig na osnovi napačnih informacij (čistilna naprava naj bi prišla v bližino vasi - kar ne drži!) dobil veliko glasov. Za Sadovnika govori velika poznanost, kar bi pravzaprav moralo biti v Veliko korist občini. Tako se bosta med drugim še letos na osnovi Sadovnikovih stikov v občini srečala avstrijski in slovenski Predsednik Klestil in Kučan. Take in podobne kontakte želi Sadovnik koristiti za razvoj občine. Na Bistrici je pri teh volitvah Presenetila LFA (Liste für alle), kjer sta združeni OVP in FPÖ. Za veliko razburjenje je pred volitvami skrbel kandidat LFA, ki naj bi Po poročilu časopisa preoblečen v Hitlerja hodil po pliberškem glavnem trgu. Ali bo to zdaj mogoče škodovalo Flödlu je odprto, vse pa je zdaj odvisno od Puklovih volilcev. Pukel sam pa bo očitno ostal v občinski politiki in želi s pomlajenim timom dokazati, da je sposoben komunalni zastopnik. Silvo Kumer OBČINSKE VOLITVE \ .2003 V Bernard Sadovnik (I.) je imel zelo veliko oporo v frakciji (na sliki s Hubertom Kordežem) in zdaj upa na večino v 2. krogu volitev za župana. Komentar PO OBČINSKIH VOLITVAH —nadnje ljudsko štetje f kaže, da je demo-grafski razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem negativen. Kljub temu so slovenske samostojne liste v 24-ih občinah tudi pri teh volitvah napredovale za 105 glasov in imajo skupno že 5.632 glasov, kar je doslej največ v zgodovini samostojnega nastopanja. Proti razvoju Leta 1970 so imele samostojne liste 26 mandatov in 2.464 glasov. Od tedaj naprej so zabeležile od volitev do volitev skorajda samo porast glasov, pa čeprav se jim je že nekajkrat prognostici-ralo, da so na „plafonu“. Ker se ozračje med narodnima skupnostima od volitev do volitev izboljšuje, je verjetno le še vprašanje časa, kdaj bodo tudi enojezični občani volili kandidata EL za župana. Mogoče prvič že 23. marca. Volilna aritmetika je hotela, da imajo samostojne liste tokrat kljub višjemu številu glasov štiri mandate manj. V desetih občinah pa je le nekaj glasov manjkalo za dodatni mandat, kar bi bistveno spremenilo končni rezultat. V tem volilnem boju je bilo zelo razveseljivo, da dvojezičnost in krajevni napisi niso bili negativna volilna tema, v ospredju so bile pri vseh frakcijah komunalne teme. Slovenščino vidijo večinoma pozitivno, v močnih dvojezičnih občinah so tudi večinske stranke postavile dvojezične glavne kandidate. Tako so se na primer v Pliberku, na Bistrici in v Globasnici za mesto župana potegovali izključno dvojezični kandidati. Strahu pred dvojezičnostjo v javnosti se počasi otresajo tudi slovenski kandidati pri socialdemokratih in drugih frakcijah, ker vidijo, da jim ne škoduje. Zanimivo bo, kdo bo na konstitutivnih sejah zaobljubo izrekel tudi v materinščini. Doslej je bil to večinoma bolj ali manj „privileg“ slovenskih samostojnih občinskih odbornikov. Silvo Kumer 8 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Včeraj, 13. marca, je v Mačah obhajal rojstni dan dr. Tomi Partl. Predsedniku Koroške nogometne zveze ter okrajnemu sodniku prisrčno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna. V Sinči vasi je obhajaj rojstni dan Janez Golavčnik. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in veselja polna leta. Čestitkam se pridružujejo sorodniki. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ljudmili Ersehen iz Lo-vank, Hildi Anderwald iz Tiho-je, Mariji Fido iz Horc in Luciji Wertjanz iz Škocjana. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Železni Kapli praznujeta kar dva nova občinska odbornika EL okroglo obletnico življenja: Pepi Oraže, po domaže Kežar iz Lepene 40. pomlad, Trudi Urschitz iz Železne Kaple pa 50-letnico življenja. Obema od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružuje EL. Naslednje voščilo je namenjeno Gertrudi Hirm iz Gorenč, ki je prelistala 98. list življenjske knjige. Slavljenki za ta visoki rojstni dan od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega miru. Čestitkam se pridružujejo hvaležni otroci, vnuki in pravnuki ter ostali sorodniki. Rojstni dan je obhajala Kati Osojnik iz Železne Kaple. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Branči vasi pri Bilčovsu bo jutri, 15. marca, slavil 40. pomlad Mihi Mischkulnig. Od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. Naslednje voščilo je namenjeno Pauli Juch iz Galicije, ki je pred kratkim praznovala rojstni dan. Čestitamo in kličemo na mnoga leta! Za rojstni dan čestitamo tudi Hanzeju Hafnerju. Vse najboljše, predvsem sreče in zadovoljstva! Minuli torek, 11. marca, je slavila 87-letnico življenja Matilda Konečnik iz Pliberka. Slavljenki za ta visoki življenjski praznik prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Rojstni dan je obhajala Pepca Olip. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujejo vsi domači. Včeraj, 13. marca, je v Celovcu praznovala rojstni dan mag. Martina Piko-Rustia. Voditeljici etnološkega inštituta „Urban Jarnik" prisrčno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo prijateljice ter kolegi v Mohorjevi hiši v Celovcu. Pri društvu upokojencev Sele so obhajali osebni praznik Frici Rakušek pri Trklu, Pepij Oraže na Kobli ter Pepi Dovjak na Srednjem Kotu. Vsi ostali člani slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Okroglo obletnico življenja je slavila Matilda Supanz, za kar ji od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Matildi Kukež, ki je slavila 80-letnico življenja. Slavljenki za visoki življenjski jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Pred kratkim je obhajal 55-letnico plesarski mojster Marjan Krainz iz Libuč. Slavljencu za polokroglo obletnico prisrčno čestitamo in želimo obilo zdravja, poslovnega uspeha in osebnega zadovoljstva. Na Kogelski Gori pri Suhi obhaja prav danes rojstni dan Pe-pej Krop. Čestitamo in želimo vse najboljše! Čestitkam se pridružuje EL. Na Stranjah pri Kotmari vasi je obhajal rojstni dan Franc Ru-litz, po domače Matajdl. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencu na mnoga leta v sreči in zadovoljstvu. V Žužalčah je obhajal 65-let-nico Franci Trunk. Slavljencu za polokrogli jubilej iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. Prihodnji ponedeljek, 17. marca, bo v Kortah praznoval rojstni dan Franc Jožef Smrtnik. Občinskemu politiku in zborničnemu svetniku prisrčno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. Prav tako prihodnji ponedeljek bosta obhajala rojstni dan Pep Komar z Metlove in Jozej Haschej iz Kokja. Tudi njima veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujeta EL in SJK. Rojstni dan je na Golšovem pri Zihpoljah obhajala Rozi Kropfitsch. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Zgornji Vesci pri Bilčovsu je v četrtek, 6. marca, praznoval 78-letnico življenja Horej Mečina. Slavljencu prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Pepki Pajank z Bistrice nad Pliberkom, Jožici Duller iz Podgore, Ani Dlopst iz Večne vasi in Pepci Jenschatz iz Globasnice. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Dobu pri Pliberku je slavila 55-letnico življenja Pepca Možina. Slavljenki za polokrogli jubilej od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Osebni praznik je na Stranjah pri Kotman vasi obhajal Ivan Živkovič. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in zadovoljstva. Prav tako osebni praznik je obhajala Tilka Sadovnik _ iz Podroja pri Globasnici. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Vogrčah je obhajala rojstni dan in god Frančiška Lubas. Slavljenki za dvojni praznik iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. ČESTITKA TEDNA Čestital ji je tudi krški škof r^ila je dolgo-letna pevka kazaškega cerkvenega zbora, prav tako služi domači cerkvi kot mežnarica, njeni sofarani vedo ceniti njeno veliko gostoljubnost, predvsem pa je tudi vsa leta svojemu bratu župniku Florjanu Zergoju vestna in priza- Urška Zergoj je prelistala 80. list življenjske knjige. devna farovška gospodinja. Pred nedavnim je Urška Zergoj obhajala 80. življenjski jubilej. Ob tej priložnosti se ji je ob koncu farne božje službe v nedeljo, 2. marca, 2. predsednica župnijskega sveta Kaza-ze Sabina Klokar v imenu župnijskega sveta ter cerkve- nih pevk in pevcev prisrčno zahvalila za vse zasluge, ki jih ima slavljenka za domače^ farno življenje. Čestital pa je Urški Zergoj tudi krški škof dr. Alojzij Schwarz, čigar pismo je prebrala Sabina Klokar, in v katerem mdr. piše: „Moje čestitke so izraz zahvale za Vaše tiho, toda izredno dragoceno delo v župniji Kazaze.” Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Želimo obilo božjega blagoslova, in Vam kličemo: Bog Vas živi in še na mnoga zdrava leta! Janko Kulmesch Rož - Podjuna - Žila 9 „Po krutem trpljenju v lepše življenje” Slovo od Fani Schuster iz Rožeka, ki je umrla v ponedeljek, 3. marca, v 85. letu starosti. "T"udi dan zadnje zemeljske poti je bil simboličen. Na pe- I pelnico je nepregledna množica pogrebcev pospremila zemeljske ostanke rajne Fani Schuster, roj. Reichmann, na domače pokopališče v Rožeku. Pogrebne obrede je vodil - ob številni udeležbi duhovnikov-sobra-tov iz vseh krajev južne Koroške ~sin rajne Marjan, zbor pevcev iz Loč in Bilčovsa pa je pod vodstvom njenega sina Aleksa olepšal tako mašo zadušnico, kakor pogrebni obred ob odprtem grobu. Priprošnje sta brali njeni vnukinji Tatjana in Frančiška, pridigal pa js njen nečak dekan Peter Sticker iz Globasnice. Rajna se je rodila 25. avgusta 1918, tri dni po očetovem pogrebu (oče se je vrnil težko bolan s Soške fronte in kmalu nato umrl na griži), v zelo zavedni in kulturni družini (oče je bil prijatelj Prežihovega Voranca!) pri Jeseniku pri Lipi. Tako je mati ostala z dvema hčerkama (sestra Mili je bila 4 leta starejša od Fanije) še nekaj časa pri Jeseniku, dokler se je poročila k Postranjaku na Preg pri Rožeku, kjer je rodila še 4 otroke, tri fante in eno deklico. Težko so tedaj morali otroci delati, saj je poleg majhne kmetije vladala vsesplošna gospodarska kriza. Tako se je pogosto spomnila, da jim je mati odgovorila, ko so po večerih prosili za malo kruha, da „kruh že spi”. Ni ga bilo, „ni bilo ničesar”. Na nadaljnje šolanje Mili in Fani niti misliti nista mogli, čeprav sta se obe odlično učili. Tako sta vedoželjnosti skušali utešiti s knjigami, ki jih je izposojal tedanji župnik Dobernik, in z navdušenjem sta sodelovali pri prireditvah domačega Kulturnega društva. Tako beremo v tedanjem tedniku Koroški Slovenec, da je na Mladinskem dnevu 8. decembra 1934 „zastopala dekleta z deklamacijo Fani Reichman, otroke pa njen 4 leta stari brat Ludvik Lesjak”. Rajna je pela v cerkvenem zboru, nasto- pala pri domači igralski skupini, njen očim pa je ustanovil in vodil legendarne rožeške tamburaše, dokler ni po vojni I. 1945 obupal nad krutim početjem partizanov. Tik pred koncem vojne je rajna poročila Franca Schusterja, Marinče-vega v Šmart-nu, ki je bil priden mizar. Rodili so se jima trije sinovi: Toni, ki zdaj živi v Nemčiji, Aleks, ki ga poznamo kot vnetega zborovodjo MoPZ „Jepa-Baško jezero”, in Marjan, ki je požrtvovalen duhovnik v bolnišnici v Beljaku. Vsem trem sta nudila višje šolanje na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, sinu Aleksu tudi študij tolmačenja v Gradcu, Marjanu pa študij teologije. S skupnimi močmi in mnogimi žrtvami sta si postavila v Rožeku lastno hišo. „Zakaj ne morem umreti?” je bil bolj ali manj zadnji stavek, ki ga je povedala svojemu sinu Marjanu, ko jo je pred tremi leti zadela možganska kap. Od takrat ni mogla več „marnvati”, le molitve iz otroških let je redno molila, se je spomnil sin Marjan ob pogrebu ljubljene mame. Po težkem življenju smrt zanjo ni bila sovražnica, temveč prijateljica, ki jo je kot globoko verna mati in babica težko pričakovala. Trpka otožnost, ki je očitno imela svoje korenine v krutem otroštvu, se je rajne pogosto polastila, je v svoji pretresljivi pridigi poudaril dekan Peter Sticker, in dodal, da je rajna globoko vernost in radodarnost podedovala od svoje matere, največja radost pa da se je je polastila, ko je pel njen najmlajši sin Marjan prvo sv. mašo. Njena življenjska pot je bolj in bolj postala križev pot, ki ga je hodila Bogu vdano. Dobri ljudje so ji pomagali, priskočili so, kakor Simon iz Cirene in Veronika, da je mogla dočakati odrešenje v svojem ljubljenem domu. Rajno Fani bomo ohranili v najlepšem spominu. PF Fani Schuster t Bil je velik v najžlahtnejšem pomenu besede Rudi Maierhofer iz Podjerberka se je v ponedeljek, 24. februarja, smrtno ponesrečil. Občina Škofiče in fara Šentilj sta z nepričakovano smrtjo Rudi-ja Maierhoferja, p.d. Krajnca iz Podjerberka, izgubili moža, ki je 2apustil globoko vrzel v družini, domači farni in občinski ter v slovenski narodni skupnosti. Bil ie velik mož v najžlahtnejšem po-menu besede. Za svoje domače Se je razdajal, živel je s svojo 2emljo, stal je v življenju na trdnih nogah - prav tako pa je kot narodno zaveden in globoko veren človek služil drugim, jim bil v po-Toč in oporo. Aktiven je bil v farnem svetu, 2elo pa mu je bila pri srcu tudi jerberška cerkev. Za njeno obno-v° ima trajne zasluge, kakor so trajne njegove zasluge za domače zadružništvo in za interes-no zastopstvo domačega kmečkega stanu. Bil je član Zadruge Škofiče od njene ponovne ustanovitve leta 1948. Od leta 1959 do leta 1998 se je udejstvoval v njenem upravnem odboru, med leti 1980 in 1990 pa je bil tudi njen predsednik. Geslo Rudija Maierhoferja, ki se je rodil 24. julija 1926, je bilo: V samostojnosti je moč. Vojna leta in izkušnje s povojno koroško stvarnostjo so ga utrdile v prepričanju, da je samostojnost narodne skupnosti na vseh področjih najboljše jamstvo za njeno preživetje. V tem smislu je od leta 1964 dalje sodeloval tudi pri samostojni slovenski listi Škofiče in bil nekaj let namestnik občinskega odbornika Hermana Jä-gerja, kot takšen pa je zastopal interese kmetov tudi v občinskem kmetijskem odboru. Prav tako je bil tesno povezan s Skupnostjo južno-koroških kmetov, zanjo je vedno kandidiral pri volitvah v Kmetijsko zbornico in bil tudi njen predstavnik v Škofičah. V ponedeljek, 24. februarja, se je tragično in nepričakovano za- ključila njegova življenjska pot: pri delu v gozdu se je Krajnčev oče smrtno ponesrečil. Velika množica žalnih gostov ga je v pospremila na njegovi zadnji zemeljski poti na domače pokopališče. Pogrebno svečanost v četrtek, 27. februarja, sta opravila šentiljski župnik Lovro Petričič in njegov sobrat Martin Hotimitz. Pevsko so jo olepšali šentiljski cerkveni pevci pod vodstvom Rudija Gröblacherja, v imenu SJK, EL in škofiških zadružnih ustanov pa je spregovoril besede slovesa in zahvale dipl. inž. Hanzi Miki. Dragi Krajnčev oče - počivajte v miru ter uživajte v obličju Gospodarja življenja in v soncu nebeške topline. Ohranili Vas bomo v častnem spominu. Žalujoči družini velja naše globoko sožalje. Janko Kulmesch Rudi Maierhofer t 10 Kultura KD PETER MARKOVIČ Občni zbor v znamenju novih spoznanj Osmi občni zbor po poživitvi kulturnega društva „Peter Markovič" leta 1978 je bil pred nedavnim pri Primku (zdaj Tho-mashof). na Reki. Dosedanji predsednik Franc Kattnig je z veseljem pozdravil navzoče in zastopnika osrednjih kulturnih organizacij („Markovič” je včlanjen v obel), predsednika SPZ dr. Avgušta Brumnika in tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja, in v svojem poročilu v prvi vrsti opozoril na novo mladinsko pevsko skupino „Didldumdaj”, ki jo vodijo Gerti Schuster, Zofka Valenti-nič in Nataša Oraže. Poročal je tudi o nekaterih zanimivih zgodovinskih podatkih o organiziranem kulturnem delovanju v Rožeku, ki se je - po novih raziskavah - pričelo že leta 1888, svoj višek pa je - kakor tudi v večini ostalih naših krajih - doživelo na začetku preteklega stoletja. Poročili tajnice Martine Kanzian in blagajnika Hanzija Kanziana sta prikazali dokaj po- zitivne rezultate: v zadnjem obdobju treh let je društvo vabilo na 23 prireditev, v blagajni pa je še kar lep presežek. Izvoljen je bil novi odbor, ki se le rahlo razlikuje od prejšnjega: Franc Kattnig (predsednik), Aleks Schuster (podpredsednik), Martina Kanzian (tajnica), Nataša Oraže (njena zastopnica), Ludvik Lesjak (blagajnik), Hanzi Kanzian (njegov zastopnik), odbornice: Gerti Schuster, Zofka Valentinič in Lojzka Oraže. Po uradnem dnevnem redu smo v domači družbi še dolgo v noč kramljali o bodočih načrtih in možnostih kulturnega delovanja v zgornjem Rožu. PF Novi odbor Katoliškega prosvetnega društva Šmihel na čelu s predsednico Micko Opetnik (v sredini). KPD Šmihel V novo delovno obdobje. Občni zbor je bil pogled nazaj, na kulturno delo, kj se je razvijalo v zadnjih dveh letih. Z videoclipom pod naslovom: Ponosni smo - šmihelski kulturni utrinki se je pokazala pestrost dejavnosti v šmihelskem društvu od lastnega ustvarjanja v lutkovnih in gledaliških skupinah, prek izobraževanja odraslih z raznimi tečaji, seminarji in delavnicami ter številnih zanimivih gostovanjih glasbenikov, pevcev in igralcev iz Koroške in Slovenije. Občni zbor so popestrili s svojim nastopom pevci in pevke MePZ Gorotan, mladi lutkarji ter člani gledališke skupine. Novi odbor KPD Šmihel: Micka Opetnik - predsednica; Silvo Jernej - podpredsednik; Lena Budin - tajnica; Simone Steharnig - namestnica tajnice; Katka Čebul - blagajničarka; Katarina Krivograd - namestnica blagajničarke; odborniki: Štefan Merkač (odgovoren za lutke), Niko Krištof (odgovoren za tehniko), Florian Krivograd (odgovoren za tehniko), Pep Trap, Helmut Smolnik, Franc Kristan, Marica Stern-Kušej, Erhard Stuck, Bernardka Kaiser; širši odbor: Marijan David, Kristina Trap-Jernej, Silvija Menza, Simona Krajger, Anzel Bricman, Franc Trap, Karl Gril Gledališki abonma Pogled dlje 2003 lovertska prosvetna zveza V^je v letih 2001/02 s k&k centrom že organizirala gledališki abonma, ki je bil nadvse uspešen, saj je bilo vseh 6 predstav profesionalnih gledališč iz Slovenije dobro obiskanih. Letos je SPZ ponudbo razširila še na Podjuno, tako da bodo gledališke predstave tudi v Sentprimožu in v Kulturnem domu Pliberk. V abonma pa so vključene tudi koroške občine v Sloveniji, s tem pa pobuda dobiva tudi čezmejni pomen. Poleg 12 predstav za odrasle, po 6 v Podjuni in 6 v Rožu, je pripravljenih še 12 predstav za otroke. S ponudbo, z gledališkim abonmajem skušajo organizatorji krepiti kulturno in jezikovno življenje koroških Slovencev. V sredo je v Klagenfurter Ensemble že bila na sporedu predstava Ronalda Harwooda: Na čigavi strani v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. dališče ljubljansko - Mladen Popovič: Hrošč 14. maja ob 20. uri v Šentjanžu: Teatr brez - Danil Harms: Kovinski pogled (nastopajo Magdalena Kropiunig> Aleksander Tolmaier in Marjad Štikar) Jeseni bodo na sporedu še tri predstave v Celovcu in Šentjanžu. Ponudbe Gledališkega abonmaja 2003: KULTURNI DOM ŠENTPRIMOŽ Etnološka dediščina Slovencev v Avstriji Posvet s strokovno ekskurzijo 21. in 22. marca 2003 Krščanska kulturna zveza in Narodopisni inštitut vabita na ekskurzijo in posvet o etnološki dediščini Slovencev. V petek bodo udeleženci spoznali zapuščine in etnološke zbirke KKZ in Inštituta Urban Jarnik, nato sledi vodstvo v Deželnem muzeju, zbirki na Golšovem, v k&k centru, popoldne bo na sporedu ogled Etnološkega muzeja Drabosnjakov dom in zvečer ogled filma Pregnani zaradi slovenstva. V soboto pa sledi posvet v gostilni Gabriel s številnimi predavanji o etnoloških zbirkah, zapuščinah, zbiranju in ohranjanju zgodb, o obnovitvi Drabosnjakovega doma, predstavili pa bodo tudi Pavlovo hišo na Štajerskem in Koroški muzej na Ravnah. Podrobnejše informacije dobite na Inštitutu Urban Jarnik. 21. marca ob 20 uri: Slovensko ljudsko gledališče Celje - William Shakespeare: Troilus in Kresida 22. aprila ob 20. uri: Lutkovno gledališče Ljubljana - Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi 26. junija ob 20. uri: Primorsko dramsko gledališče - Zoran Hočevar: ’M te ubu Jeseni bodo na sporedu tri predstave v Kulturnem domu v Pliberku. 9. aprila ob 20. uri v Klagenfurter Ensemble: Mestno gle- Za otroke. Novost pa je poseben gledališki abonma za otroke. Slovenska prosvetna zveza s k&k centrom v 'Šentjanžu pripravlja predstave za otroke po koroških krajih. V Šentprimožu bosta predstavi 29. marca (Zabava na luni To-ona Tellegena, gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana) in 26-aprila (Vitez na obisku Miroslava Košute, gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja), v farni dvorani v Železni Kapli pa se bodo otroci razveselili 24. ma; ja (Kakor napravi stari, je zmeraj prav Hansa Christiana Andersena, gostuje Lutkovno gledališča Maribor). Jeseni sledijo gledališke predstave za otroke v Kulturnem domu v Pliberku. Kultura 11 i , ki iki ja-ni-i s 'j ;od- 3 nt- nÜ1 to- i9' an tri nt- ie za na ni- za ta- "o- )V' ’6. va ko v pa ia- raj ;e- ;č6 ja- ul- KOROŠKA POJE 2003 Poklon pevovodjema ob jubilejni obletnici KKZ Letos se bodo na osrednji pevski reviji KKZ poklonili Lajku Milisavljeviču in Tomažu Holmarju, v ospredju pa bo tudi 50-letnica Krščanske kulturne zveze. ^^red kratkim je umrl Lajko Milisavljevič, ki se je od ■ svojega prvega obiska na Koroškem leta 1966 naprej posvečal koroški ljudski pesmi. Prejel je prvo Tischlerjevo nagrado za odkrivanje, zbiranje in ohranjevanje slovenskega narodnega blaga, predvsem ljudskih pesmi. Ustanovil je Mešani pevski zbor Rož v Šentjakobu, s katerim je bil do zadnjega tesno povezan in s katerim je prejel številna priznanja. Vodil je kantato Pesem o Mik-l°vi Zali in sodeloval pri uprizoritvi Drabosnjakovih del. Predvsem Pa je bil Lajko Milisavljevič povezan s Krščansko kulturno zvezo in Narodopisnim inštitutom Urban Jarnik, bil je njun sodelavec in dragocen svetovalec. Na pevski reviji se bodo poleg njega poklonili tudi pred kratkim umrlemu župniku Tomažu Holmarju, ki si ' je od vsega začetka prizadeval za KKZ. Na pevski reviji Koroška Poje pa se bodo v sliki in besedi spomnili tudi 50-letnice bogatega delovanja Krščanske kulturne zveze. Pred sto leti se je na Koroškem sicer že začelo kulturno udejstvovanje, leta 1908 so ustanovili Slovensko krščansko-social-no zvezo za Koroško, v katero je bilo včlanjenih 12 krajevnih društev, po vojnih letih je zveza združevala leta 1927 že 46 krajevnih društev. Po letu 1934 so zvezo Preimenovali v Slovensko prosvetno zvezo, ki ji je predsedoval župnik Vinko Poljanec, leta 1937 pa mu je sledil Joško Tischler. Po 2. To nedeljo, 16. marca, se bodo na pevski reviji Koroška poje 2003 spomnili Lajka MHisavljeviča (levo) in Tomaža Holmarja. svetovni vojni so nadaljevali kulturno udejstvovanje v SPZ, vendar so konflikti razdvajali vodstvo. Zaradi odvisnosti od Osvobodilne fronte in ideologizacije SPZ so se po podeželskih krajih začele oblikovati druge ideje. V okviru Narodnega sveta koroških Slovencev je začel delovati kulturni odsek, ki mu je predsedoval Valentin Inzko. Napovedovala se je ustanovitev krščansko usmerjene kulturne centrale, njen ustanovni občni zbor je bil 30. 12. 1953. Krščanska kulturna zveza je združevala 18 članov, 6 krajevnih društev in 11 farnih mladin ter Zvezo absolventk gospodinjskih šol in Akademijo slovenskih bogoslovcev. Prvi predsednik je bil župnik Jožef Pi-cej. Cilji so bili nega in podpora kulturnega in družbenega življenja koroških Slovencev v duhu katoliškega svetovnega nazora. Leta 1957 je postal drugi pred- sednik Pavle Zablatnik, počasi pa se je začela izoblikovati gledališka dejavnost, pevska pod vodstvom Hanzija Gabriela ter Zveza pevskih društev z župnikoma Tomažem Holmarjem in Francetom Ciganom. Leta 1968 je za predsednika bil izvoljen Erik Prunč, ki je skrbel za večjo odprtost organizacije. Po enoletnem predsedovanju Joška Hudla je vodstvo prevzel Lovro Kašelj, število članov je naraslo na 41. V sodelovanju obeh central SPZ in KKZ so leta 1969 organizirali Koroške kulturne dneve, leta 1978 pa je bila ustanovljena Glasbena šola. V ospredje delovanja Krščanske kulturne zveze je v sedemdesetih letih stopilo mladinsko delo. Od leta 1983 naprej je predsednik KKZ Janko Zerzer, že 37 let pa je tajnik Nužej Tolmajer, včlanjenih pa je 53 društev. gf Tudi MePZ „Rož” iz Šentjakoba, ki ga je več let vodil Lajko Milisavljevič, bo nastopil na pevski reviji. PEDAGOŠKA AKADEMIJA Dvojezično šolstvo Za duhovno podobo Koroške je že od nekdaj značilna kulturna in jezikovna raznolikost. Z upoštevanjem tega dejstva lahko starši v območju dvojezičnega šolstva, v katerem živi slovenska narodna skupnost, svoje otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah ali pa k slovenskemu pouku na glavnih šolah. Za izobraževanje dvojezičnih učiteljev oz. učiteljev slovenščine ter timskih učiteljev, ki pri pouku v dvojezičnih razredih sodelujejo z razrednim učiteljem, skrbi Zvezna pedagoška akademija v Celovcu. Pri tovrstnem usposabljanju je pri zagotavljanju jezikovnega znanja in didaktike v šolski praksi treba prispevati tudi k ohranjanju koroške bikulturno-sti. Pedagoška akademija vidi tu pomen slovenske skupnosti kot most za pot do soseda. Zato imajo absolventi Pedagoške akademije prav na tem področju dobre možnosti za zaposlitev. Študijski pogoji: odprtost do sveta, z zavestjo za ohranjanje regionalne identitete, zanimanje za zavzetost za medkulturno vzgojo in izobraževanje, dobro znanje slovenskega jezika (posebej če želi kandidat/ka postati dvojezični/a učitelj/ica). Poleg tega nudi Pedagoška akademija izpopolnjevalne tečaje slovenščine ter začetniške tečaje, na katerih se učitelji usposabljajo za poučevanje predmeta neobvezne vaje iz slovenščine - izbirni predmet. Učitelji, ki že poučujejo, lahko prav tako hodijo na predavanja, vendar zunaj rednega študijskega programa Pedagoške akademije. Podrobnejše informacije nudi Pedagoška akademija, Hu-bertusstr. 1,9020 Celovec, tel. 0463/23785, informirate se lahko tudi na internetu: www.akademie.klu.at Seminar slovenskega jezika v Domu v Tinjah „Vpliv nemščine na slovenščino na stičišču dveh kultur” se glasi tema seminarja, ki ga bo vodila Helena Küster. Termini: 28. in 29. marca, 4. in 5. aprila, in 25. in 26. aprila. Soprireditelja sta Enotna lista in Krščanska' kulturna zveza. Podrobnejše informacije daje Dom v Tinjah: 04239/2641, www.sodalitas.at T PETEK, 14. marca 18.10-19.00 Utrip kulture A SOBOTA, 15. marca 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, T od srca do srca E NEDELJA, 16. marca 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten/Duhovna misel; 21.03 - 22.00 Koroška E poje 1. del m. m PONED., 17. marca N 18.00 - 18.30 Kratki stik TOREK, 18. marca 18.00 - 18.30 v Otroški oddaja 0 SREDA, 19. marca 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.03 - 22.00 Večerni spored (Koroška poje II. del) R ČETRTEK, 20. marca F 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Zilja B>£\KI9 NEDELJA, 16. marca 2003 13.30 PONOVITVE PON. 17. 3. ORF 2, 3.45 PON. 17. 3. TV SLO 1,15.55 TOR. 18. 4. TV SLO 2, 8.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Občinske volitve 2003: zmagovalci so socialdemokrati, Enotna lista je uspela deloma. Dva kandidata bosta 23. marca v odločilnem krogu za izvolitev župana • Na začetku namenjeno preverjanju in ocenjevanju novih predstav, je srečanje z gledališkimi in lutkovnimi skupinami danes predvsem priložnost za vedno mlajše akterje, da se predstavijo sošolcem in vrstnikom • Polfinale koroške košarkarske lige: člansko moštvo KOŠ igra proti drugi celovški ekipi WÖP za vstop v končnico prvenstva • S hrbtom ob steno: vsaka tekma je za SAK že odločilnega pomena v boju za obstoj v regionalni ligi Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at/kaernten RADIO/TV, PRIREDITVE Radio dva tel.: 0463/595353 od 2.00 do 10.00 in od 14.00 do 18.00 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00- 8.30 8.30-10.00 14.00- 15.00 15.00- 16.00 17.05 do 18.00 2.00- 6.00 Dobro jutro Sol in poper Klub Radio dva Lepa ura Žurnal - nato Naša pesem Narodnozabavna glasba in zborovske pesmi sobota. 15. marca: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 - 10.00 Sobotni mozaik; 14.00 - 15.00 Evropa v enem tednu - BBC iz Londona; 15.00 -18.00 Farant. nedelja. 16. marca: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 - 10.00 Zajtrk s profilom; 14.00 - 15.00 Iz zlate dvorane; 15.00 - 15.30 Svetopisemske zgodbe; 15.30 -16.00 Zborovska glasba; 16.00 -18.00 Voščila Zajtrk s profilom v nedeljo, 16. marca 2003: • gost v studiu: Tonči Schlapper @D £□ Radio Agora oddaja dnevno od 10.00 do 14.00 in od 18.00 do 2.00 er ca Petek, 14. marca CELOVEC Seminar v nemščini s trenerko komunikacije Annemarie Straßer Otroška sporočila - opazno vedenje otrok kot pedagoški izziv Cas:od_16. do 19. ure Kraj: v Škofijski hiši (Tarviserstr. 30) Vabi: Katoliška akcija -referat za družino PLIBERK informacijska prireditev ob družinskem postnem dnevu Biti reven ni usojeno Čas: od 16. do 19. ure Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliška akcija -Katoliško žensko gibanje ŠENTJAKOB Podijska diskusija v nem. .jSelig die Religionslosen” Čas: ob 19.30 Kraj: v Regionalnem centru Vabi: Katoliška prosveta Sobota, 15. marca ŽELEZNA KAPLA Gledališka predstava „Mrtvaški ples” Nastopajo: profesionalni igralci iz raznih mest Režija: Franz Froschauer Čas: ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi Predprodaja vstopnic: v župnišču-tel.: 04238 319 Vabi: župnija Železna Kapla RADIŠE Premiera komedije Poročni list (E. Kishon) Nastopa: gledališka skupina SPD Radiše Režija: Niko Krajnc Kus Čas: ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše OBIRSKO Dan žena Čas: ob 14. uri Kraj: pri Kovaču Vabi: Zveza slovenskih žena Železna Kapla Nedelja, 16. marca RADIŠE Ponovitev komedije Poročni list (E. Kishon) Nastopa: gledališka skupina SPD Radiše Režija: Niko Krajnc Kus Čas: ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SRD Radiše Sreda, 19. marca PLIBERK Predavanje in pogovor v nemščini Krize in stiske mladih zaznavati in jim pomagati Predavateljica: dr. Heide Hoschek iz Gradca Čas: ob 19.30 Kraj: v župnišču Vabi: Katoliška akcija -Katoliška prosveta Četrtek, 20. marca CELOVEC Odprtje razstave del Jozija Metschine Čas: ob 18. uri Kraj: v „Müllers Bistro" (tehnološki park, Primoschg. 3) Okvirni spored: nastopa plesna skupina „Sevilla” s španskim plesom Petek, 21. marca CELOVEC Strokovna ekskurzija po Koroški „Etnološka dediščina Slovencev v Avstriji” Čas: ob 9. uri Kraj: v Tischlerjevi dvorani Vabijo: Slovensko etnološko društvo Ljubljana, K KZ, SNI Urban Jarnik, SPZ Petek, 21. marca ŠENTPRIMOŽ Gledališki abonma 2003 „Pogled dlje" Šentprimož-Piiberk „Troilus in Kresida” Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Cas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Prireditelji: SPZ in krajevna društva Sobota, 22. marca DOBRLA VAS Klasični koncert Nastopajo: študenti Koroškega deželnega konservatorija Čas: ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu Prireditelja: Koroški deželni konservatorij in SPD Srce LEŠE PRI ŠENTJAKOBU Posvet „Etnološka dediščina Slovencev v Avstriji” Čas: ob 9. uri Kraj: v gostilni Gabriel Vabijo: Slovensko etnološko društvo Ljubljana, K KZ, SNI Urban Jarnik, SPZ Nedelja, 23. marca ŠMIHEL Mladinska igra „Oblaček pohajaček” Gostuje: mladinska gledališka skupina SPD „Bilka” iz Bilčovsa Čas: ob 11. uri Kraj: vfarnidvorani Vabi: KP D Šmihel ŠKOFIČE Diapredavanje o Mongoliji Predava: Hanzi Weiss Čas: ob 19.30 Kraj: v društveni sobi nad Posojilnico Vabi: SPD Edinost ŠENTPRIMOŽ Abonbonček-otroški gledališki abonma 2003 Podjuna „Zabava na luni” Gostuje: Lutkovno gledališče Ljubljana Čas: ob 11. uri Kraj: v Kulturnem domu Prireditelji: SPZ in krajevna društva KOTMARA VAS Vigredni koncert Nastopajo: vokalni ansambel „Rožmarin”, MePZ „Zvezda”, zbor iz Bavarske Čas: ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli Prireditelj: SPD Gorjanci OBVESTILO Spoštovani dmštveniki! Rok za sporočanje prireditev je vsak teden naikas: nefevtorek do 13. ure. Lepo prosimo, da nam vabila prireditev pošljete po pošti (Naš tednik, Villacher-str. 8/1), po faksu (0463/51 25 28 - 22) ali po e-mailu (sadjak@nastednik.at). Uredništvo PRIREDITVE i ii I kričtiiuka kulturna zveza v Celovcu RkZl Christlicher Kolturverband nedelja l6#ITi3rCC 14.30 Dom glasbe v Celovcu NASTOPAJO: • MePZ „Danica" iz Šentprimoža • MePZ PD Sele • MePZ „Rož” iz Šentjakoba v Rožu • Singgemeinschaft Ojsternig Feistritz Gail/Bistrica na Zilji • MePZ „Lipa zelenela je" iz Ljubljane • Komorni zbor „De profundis" iz Kranja • MePZ „Rupa-Peč" iz Gorice • MoPZ „Trta" iz Žitare vasi • PIS „KPD Drava" iz Žvabeka • Koledniki iz Ledine, Radiš in Šentlipša, cerkveni pevci iz Želinj, ter koleda iz Melvič in Rut/Zilja • baritonist Samo Lampichler Povezava: Janko Zerzer, Veronika Kušej i I I' I Vpisovanje v Javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu v soboto, 15. marca 2003, od 8. do 12. ure (prinesite s seboj rojstni list otroka) Sodobna dvojezična izobrazba - Nov pedagoško jezikovni koncept - Spodbudno večjezično oblikovanje šolskih prostorov - Otrokom primerno učenje jezikov - Individualno podpiranje in svetovanje - Odprto učenje - Učenje jezikov z vsemi čuti - Glasba, gibanje, igranje, pripovedovanje - Opazovanje jezikovnega napredovanja - Znanstveno spremljanje Mrtvaški ples V farni cerkvi v Železni Kapli bodo jutri, v soboto, 15. marca, uprizorili Mrtvaški ples. i »srednjem veku so lakota, \ / katastrofe, kuga in vojne V pomenile konec sveta - to pa je bilo povod za nastajanje mrtvaških plesov. Izhodišče je smrt, ki je pravična in ki se ji ne more nihče izogniti - ne kralj ne berač. Okostnjak je prikazoval plešočo smrt. Mrtvaški ples Aloisa Lippla iz leta 1921 je režiser Franz Froschauer predelal in posodobil. Režiserjeva misel v igri je: pomisli človek, da si prah. V soboto, 15. marca, bodo predstavili igro o mrtvaškem plesu v farni cerkvi v Železni Kapli ob 20. uri. Jezikovne počitnice 2003 Čas: od 29. junija do 12. julija 2003 Kraj: v Novem mestu v Sloveniji Rok prijav: 30. april 2003 Prijave sprejema KKZ (tel. 0463/51 62 43) Naš TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: varstvu človekovih pravic in pravic narodnih i- društvo „Narodni svet koroških Slovencev”, ki ga skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z 0 Vstopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce- dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in r- 'ovec, Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik interese koroških Slovencev, organizacij in posa- 1 Pojema podpore iz sredstev za pospeševanje meznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do u narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politič- avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, ne> gospodarske in kulturne pravice in interese koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upra- Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega vnih organov, v odnosu do Republike Slovenije 0 dstavnega in pravnega reda, zlasti društvenega ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Preva, ustavnih in drugih norm, za zaščito narod- Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni n'h skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med- urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo ^ državnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/ 59 69 56-31; e-mail: sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostala tujina 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija; 180,- SIT. MM Ö 04239/26 42 od petka, 14. marca, od 17. ure, do sobote, 15. marca, do 17. ure Osnovni seminar: Komunikacija I Predavateljica: mag. Andrea Plaschke od petka, 14. marca, od 18. ure, do nedelje, 16. marca, do 13. ure Dnevi duhovnosti za može: „Jezus je poklical apostole -može!” Voditelj: p. Lojze Markelj Dj v sob., 15. marca, od 9. do 17. ure Seminar: Trening za izurjenje spomina Predavateljica: Liselotte Huber od pon., 17. marca, od 18. ure, do četrtka, 20. marca, do 13. ure Duhovne vaje za starše duhovnikov, redovnikov/ic, veroučiteljev/ic in za vse, ki podpirajo misijonske bogoslovce (v nem.) Voditelj: škof. dr. Alois Schwarz v torek, 18. marca, ob 19.30 Predavanje: Dobro počutje s tekanjem Predavatelj: dr. Maksimilian Zdovc v torek, 18. marca, ob 19.30 Predavanje: „Slika prazničnega Kristusa in nedeljska kultura” Predavatelj: dr. Jože Till od petka, 21. marca, od 15. ure, do sobote, 22. marca, do 13. ure Izobraževalni seminar za cerkvene pevke in pevce, organiste, pevovodje, kantorje in liturge Voditelj: prof. Jože Ropitz v petek, 21. marca, ob 19. uri Predavanje: Ti nikdar nisi sam - duhovno spremstvo po Teresi Avilski Predavatelj: univ. prof. dr. Karl M. Woschitz IZOBRAŽEVALNI POTOVANJI 2003 od sobote, 17. maja, do nedelje, 18. maja Potovanje po Sloveniji Spremljevalca: prof. Jože Wa-kounig in dr. Helmut Zwander od ponedeljka, 19. maja, do sobote, 24. maja Potovanje v Rim Spremljevalec: dr. Siegfried Muhrer 14 15 Šport Šport Pokal prijateljstva treh dežel bo 23. marca Smučarski klub Snežnik/llirska Bistrica razpisuje tekmovanje za 16. Pokal prijateljstva treh dežel, ki bo letos 23. 3. 2003, z začetkom ob 10. uri na Soriški planini v Sloveniji. Organizatorji tekmovanja so ŠK Snežnik (Slovenija), SD Šentjanž v Rožu (avstrijska Koroška) in ŠK Devin (Italija), prireditelj pa je ŠK Snežnik/llirska Bistrica. Podrobne informacije dobite na tel. številki 00386/41/647817 (Damir Šircelj),_ e-mail: sk.sneznik@email.si ali .pri ŠD Šentjanž (Hanzi Pscheider, tel. 0664/1633937). KOŠARKA__________________________________ KOŠ podlegel „piratom” Pred nedavnim so koševci še sami v zadnjih sekundah odločili tekmo zase, v tokratni -polfinalni - tekmi prvenstva pa so „pirati” v zadnjih minutah „obrnili" srečo ter dobili srečanje z 81:74. In to predvsem zato, ker so za odločilne tekme pridobili dva nova igralca, ki sta doslegla skupaj skoraj polovico košev za svoje moštvo. Kljub porazu pa so varovanci trenerja Grzetiča tokrat odigrali eno najboljših tekem v tekoči sezoni. Druga polfinalna tekma bo 18. 3., ob 20.15 (LŠ Welzenegg). KOŠ - WÖP 74:81 (zadeli so: Hribar 16, Perko 14, Košir 14, Vukalič 13, Ereiz 11, Šporar 7, Brumnik 5, Mikulica 4, Trifunovič 4) DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA/AVL Dob četrtič zapored v evropskem pokalu SK Zadruga Aich/Dob je na dveh tekmah dobil četrtfinalni boj proti celovški ekipi Hypo. Njihov nasprotnik v polfinalu pa bo hotVolleys z Dunaja. dbojkarji SK Zadruga Dob/Aich f Iso se uvrstili v polfinale play off-tekmovanja za naslov prvaka avstrijske zvezne lige (AVL). Po prepričljivi zmagi 3:0 pred tednom dni so varovanci trenerja Vladimirja Pridala dobili tudi drugo tekmo v seriji best of three: v gosteh so minulo nedeljo premagali Hypo VBK Celovec s 3:2. Ta tekma je bila s strani Dobljanov zaznamovana s povsem nestanovitno igro, saj so Chocholak & co prvi niz z odlično igro jasno dobili, nato pa popolnoma odpovedali in se šele po tretjem nizu zopet zbrali. S to zmago in hkrati s podvigom v polfinale prvenstva so se Dobljani za prihodnjo sezono kvalificirali tudi za tekmovanja na evropski ravni, kar je izreden uspeh tega še razmeroma mladega športnega kluba. „S kvalifikacijo za evropski pokal smo že dosegli sezonski cilj, vse, kar še pride, pa je lep dodatek,” pravi „duša” ekipe Martin Micheu. Nasprotnik Dobljanov v polfinalu je večkratni avstrijski prvak hotVolleys. Dunajčani so v seriji na tri dobljene tekme (best of five) za podvig v finale seveda veliki favorit, vendar za to ali ono presenečenje - predvsem v domači dvorani - so Dobljani vsekakor dovolj močni. F. Sadjak Termini polfinalnih tekem med SK Zadruga Aich/Dob in hotHolleys: 1. tekma: 22. 3. 2003 na Dunaju 2. tekma: 27. 3. 2003 v Pliberku 3. tekma: 31.3. 2003 na Dunaju (TW 1) če bo potrebno: 4. tekma: 3. 4. 2003 v Pliberku 5. tekma: 5. 4. 2003 na Dunaju Najuspešnejši Jočkova/ec” v vrstah Dobljanov legionar Robert Chocholak je adut ekipe trenerja Pridala v polfinalu državnega prvenstva proti hotHolleys. Foto: Štukelj „Če izpamo, se bom uma Pogovor z govornikiezidija SAK Francem Wieserjem. |“^o porazu proti Špitalu ste prav kuhali od jeze oz. razočaranja. Kaj vas je tako močno razburilo? FRANC WIESER: Dejstvo je, da odbor stori vse - kar je v njegovih močeh - v zadovoljstvo igralcev. Ekipa je v zimskem odmoru dobila, kar potrebuje za uspešne nastope. Izboljšali smo trenerske pogoje tako v Grabštanju kot tudi v Vidri vasi - v tej zadevi bi se rad na tem mestu zahvalil Petru Jankulovu za veliko pomoč, poskrbeli smo za primerno opremo, zagotovili redna denarna izplačila igralcem, pridobili tri močne nove igralce - dva legionarja celo iz 1. slovenske lige - ter zamenjali še trenerja. Vse to pa ni zadostovalo, da bi iz Špitala odnesli vsaj točko -celo nasprotno. Ni bilo namreč opaziti ognja, zagnanosti in volje do zmage. Zaradi tega sem bil po tekmi tako razočaran. Kakšni so po vašem sedaj vzroki za ta razočarljiv štart moštva? FRANC WIESER: Vidim predvsem dva vzroka. Prvi je, da moštvo očitno ne zna več zmagati. S tem hočem povedati, da igralci zaradi dolgotrajne neuspešnosti imajo tremo in se je v glavah oblikovala neke vrste ba-riera do zmage. Drugi vzrok, in pri tem sem še posebej kritičen, pa je dejstvo, da določeni domači igralci ne dosegajo ravni za tekmovanje v regionalni ligi. Kateri igralci pa so to? FRANC WIESER: Imen teh igralcev iz razumljivih razlogov seveda ne bom povedal. Dejati ste, da je pri igralcih zaradi neuspešnosti nastala trema ipd. AH potrebujejo sedaj mentalnega trenerja? FRANC WIESER: Seveda smo pozimi tudi o tej zadevi razmišljali ter se pogovarjali z znanim mentalnim trenerjem dr. Reinprechtom, ki mdr. dela s člansko ekipo FC Kärnten. Z njim smo se domenili, da bo spremljal ekipo - vendar to šele po končanem vigrednem delu prvenstva. Igralcem SAK bo torej na voljo v prihodnji sezoni. Na svoji športni poti kot boksar sem vsekakor prišel do spoznanja, da je mentalna pomoč bistven in neprecenljiv del za uspešno tekmovanje športnika. Kako danes ocenjujete možnosti SAK v boju za obstoj v regionalni ligi? FRANC WIESER: S 50 odstotki. Kakšne posledice pa bi za vas imet izpad SAK iz regionalne lige? FRANC WIESER: V trenutnem položaju razmišljam vsekakor v smeri, Igralci očitno zaradi dolgotrajne neuspešnosti imajo tremo in se je v glavah oblikovala neke vrste bariera do zmage. FRANC WIESER da se bom v primeru izpada umaknil - tako v funkciji člana Prezidija kot tudi sponzorja. Težko bo zame namreč v koroški ligi najti novo motivacijo. Nekateri navijači kluba po porazu proti Špitalu menijo, da vodstvo kluba pozimi pri transferni politiki zopet ni imelo srečne roke. FRANC WIESER: Mislim, da ne. Dejstvo je, da sta legionarja Jožef in Vidovič odigrala v Špitalu prvo prvenstveno tekmo za SAK, Jožef celo prvo v tej ligi nasploh. Zaradi tega se na tem srečanju še tudi nista mogla prav razviti oz. uveljaviti. Prepričan sem, da se bosta iz tekme v tekmo stopnjevala in že na naslednji tekmi proti Gratkornu Pokazala mnogo več. Pogosto slišimo očitek, da je v članski ekipi preveč nemško govorečih in premalo dvojezičnih igralcev - predvsem iz lastnega naraščaja. FRANC WIESER: Ker je v člansko ekipo vključenih dovolj dvojezičnih igralcev, ta očitek' vsekakor ni na mestu. Navajam le primer na _ minuli tekmi proti Špitalu, kjer je od 14 igralcev, ki so zastopali moštvo, bili le štirje izključno nemško govoreči: vratar Sattleg-ger, sredinska igralca Bürger in Kraiger ter napadalec Weissen-berger. Vsi ostali so slovensko govoreči - z izjemo Eber-harda, ki le malo razume ta jezik. To soboto se bo SAK prvič v tem letu predstavil občinstvu na lastnem igrišču pri Slovenski gimnaziji/Trgovski akademiji. Bo navijačem na voljo tudi že zaželena tribuna ? FRANC WIESER: Tribune še ni, ker je odvisna od posebnega projekta, ki že nastaja. Prizadevamo si namreč za adaptacijo sedanjega igrišča v sodoben nogometni center z dvema igriščema, ki naj bi v letu 2008 bil na voljo za trening tudi tej ali oni državni reprezentanci ob nastopu na evropskem prvenstvu. Pogoj za ta projekt pa je zemljišče ob sedanjem igrišču, ki ga moramo šele pridobiti oz. kupiti. Če nam bo to uspelo, je ta veleprojekt vsekakor uresničljiv, kajti odmev s strani mesta in dežele, ki bi naposled nosila tudi večji del stroškov, so v tej zadevi pozitivni. SAK ima sedaj vsekakor veliko priložnost dobiti sodobni nogometni center v središču Celovca. Pogovarjal se je Franc Sadjak Poraz proti Špitalu bo treba popraviti že jutri SAK tekmuje jutri proti Gratkornu. Andrej Jožef (v temni majici) se na svojem prvem prvenstvenem nastopu za SAK V Špitalu ni znal uveljaviti. Foto: F. Sadjak X /elika so bila pričako-V vanja v taboru SAK pred pričetkom vigredne-ga dela prvenstva, še večje pa je bilo razočaranje po sramotnem nastopu proti Špitalu. Zakaj da so ' na tem srečanju igralci popolnoma odpovedali, pa sami ne vedo odgovorjati. Vsekakor hočejo sedaj z vso silo popraviti ta poraz z zmago proti Gratkornu, čeprav bodo morali po- novno nastopiti oslabljeni, saj Weissenberger, Kesselbacher in Kraiger ne morejo igrati, vprašljiv pa je nastop Zimmerlinga in Eberhards. „Čeprav bodo nekateri igralci manjkali, moramo jutri točkovati,” je dejal trener Wuntschek. F. S. SAK-Gratkorn v soboto, 15. 3., ob 15. uri na stadionu SAK REGIONALNA LIGA-16. KROG Sramoten nastop SAK Varovanci novega trenerja Wuntschka so sicer morali nastopiti oslabljeni, kljub temu do tako slabega nastopa ne bi smelo priti. Predvsem obramba na čelu z liberom Ogrisom je tokrat močno „plavala” ter bila bolj ali manj sama odgovorna za vse tri zadetke domačinov. Od novih igralcev je bil še najboljši vratar Sattlegger, medtem ko je legionar Jožef popolnoma razočaral. Tudi od Vidoviča so pričakovali več. Špital - SAK 3:0 (2:0) SAK: Sattlegger 3; I. Ogris 2, S. Sadjak 2, Blajs 2, Bürger 2, R. Oraže 3, Jožef 2, Eberhard 2 (46. Kesselbacher 0/60. T. Kreutz 3), Kraiger 2, Weissenberger 2 (65. Zidej 2), Vidovič 3 Špital: 300 gled.; sodnik: Hambaumer (slab); strelci: Neidhardt (3.), Trkulja (37.), Pren (86.): rumeno-rdeči karton: Kraiger (56.) Danes za jutri BENJAMINI SAK Na tekmi Špital - SAK so igrali naslednji igralci pod 20 let: IME MINUTE T. Kreutz 30 Zidej 25 V sezoni 2002/2003 so igrali v članski ekipi naslednji igralci pod 20 let: Dominik Malej 325 min. Michael Zidej 147 min. Tomaž Kreutz 39 min. Tomi Waldhauser 12 min.. REGIONALNA LIGA 1. Hartberg 16 11 2 3 2. Schwanenst. 16 11 1 4 3. BW Linz 16 10 3 3 4. Voitsberg 16 10 2 4 5. Sturm/amaterji 16 8 3 5 6. Köflach 16 8 2 6 7. Gratkorn 16 7 3 6 8. ASK/FCK 16 6 5 5 9. Perg 16 6 3 7 10. Špital 16 5 5 6 11. St. Florian 16 5 3 8 12. Weis 16 5 2 9 13. Pliberk 16 5 2 9 14. Šentvid 16 4 2 10 15. SAK 16 2 5 9 16. Zeltweg 16 2 3 11 39:17 35 37:19 34 25:11 33 29:10 32 35:28 27 24:21 26 20:13 24 20:18 23 28:25 21 19:18 20 22:32 18 22:31 17 16:35 17 15:38 14 15:28 11 13:35 9 ■ Prihodnji krog f14./15./16. 3. 20031: Stunji/amaterji - Blau-Weiß Linz, Hartberg -SV Spital, Eintracht Wels - Voitsberg, SAK -Cratkorn, Zeltweg - Perg, SVG Pliberk - FC Šentvid, ASK/FCK - St. Florian, Köflach -Schwanenstadt ■ Strelci SAK: 8 Mathias Zimmerling 3 Albin Kesselbacher 1 Jani Pate, Christian Kraiger, Tonči Blajs, Thomas Weissenberger |k laraščaj SAK se pripravja na IM pričetek prvenstva v jakostnih skupinah (29./30. marca). U 16 (trenerja prof. Mirko Oraže in Matej Tominc) ter U 14 (trener Stane Trdina) igrajo vigredi v srednjem play-off-u. U 16: SAK - FC Wolfsberg 1:2 Gol za SAK: Grilc U 14: SAK - FC Wolfsberg 3:5 Gole za SAK: M. Wakounig, Breit-fuss, Enzi ► ROZ - PODJUNA .... Mladenič s šestdesetimi pomladi nobert riKro-piunik je eden izmed najbolj znanih koroških trenerjev v lahki atletiki in je bil v svojih mladostnih letih tudi najboljši at- I J Ä V J Robert Kropiunik let na Koroškem. Danes se upokojeni učitelj posveča treningu mladih talentov, družini in svoji ženi. Pred kratkim je praznoval svoj 60. življenjski jubilej v krogu svojih številnih prijateljev, ki skorajda niso mogli verjeti, da je slavljenec prepotoval že 60 pomladi, saj je še danes vitalen kot 40-letnik. Za jubilej mu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko uspehov pri delu z mladino. Isačenku v spomin \ /sredo, 19. marca, se V bodo na univerzi v Celovcu spomnili znanstvenika Aleksandra Isačenka, ki je ovrgel koroško tezo, da je „vindiš“ poseben jezik. O njem je v Mohorjevi izšla tudi knjiga. OSEBE & DOGODKI Pripravil Silvo Kumer GAST GOSTINCE V CELOVEC J Letošnji sejem za turizem in gastronomijo i/ Celovcu je spet privabit strokovno publiko iz vse Avstrije in Slovenije. Tudi Slovenija je bita zastopana, med drugim s celo paleto slovenskih vin. Foto: Štukelj > TERMINI ♦ JUBILEJI * DOGODKI + ■ Umetnik Albert Krajger srečal Abrahama Šmihel. Pozna ga vsa narodna skupnost, Šmi-helčanom pa je še posebej v dragoceno oporo - saj že vrsto let vodi cerkveni zbor Albert Krajger in Mešani pevski zbor Go-rotan. Poleg tega je vodja in kitarist ansambla Korenika, znane skupine doma in tudi v tujini. Pri srcu pa mu nista samo pesem in viža, temveč tudi likovna umetnost. Ustvarja skulpture iz lesa in kamna, ki izžarevajo povezanost med človekom in naravo. Sploh pa je mož, ki ima vedno odprto srce za druge in s katerim je pogovor osrečujoč in prijeten. Ob srečanju z Abrahamom želimo Albertu Kraj-gerju obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva, pevskega veselja in ustvarjalne energije -Bogu v čast, ljudem pa v zadoščenje. Bog te živi in še na mnoga zdrava leta! -Kuj- Radiše. Radiški gledališčniki spet vabijo na gledališko premiero. V režiji Nika Krajnca-Kusa so Ra-dišani naštudirali komedijo „Poročni list“ avtorja Efraima Kishona. Premiera bo to soboto, ob 19.30 uri v Kulturnem domu na Ra-dišah. Ponovitev bo v nedeljo zvečer, prav tako ob 19.30 uri. Železna Kapla. V soboto zvečer, ob 19.30 uri, vabi župnik Poldej Zunder na izredno zanimivo gledališko predstavo z naslovom „Mrtvaški ples“. Nastopajo profesionalni igralci iz raznih slovenskih mest. Župnik priporoča, da kupite vstopnice v predprodaji v župnišču (tel. 04238/319). Stowt..WiKjr KUtmw.m 'totklc' Scenografij;! Niko Kranjc Kus Kmtuimigrafija Polona Kranjc Kus Izdelava scene Robi Pichler Adnan Povit Boris Povie Martin Ogris Daniel Wrulich Tehnična chpa Niko Witstr Poročni E. Kishon Nuii Witser lamara Woschio A,a».niuu n