Ilpppflpl pV.Vl '.V.V.V ......... V.'.V.%V.V. • /tvW rvTvv.*. IZLAKE OBREZIJA telefon: (0601) 73 532, 73 846, telefax: (0601) 73 737 ELEKTROPROM Elektroinstalacije: jaki in šibki tok strelovodi terminalizacija - računalniške mreže Elektronika: eno in dvostranska tiskajta vezja čelne plošče in tastature elektronske naprave TRGOVINA MIKRO VELEPRODAJA IN MALOPRODAJA * elektroinstalacij ski material * električno in strojno orodje * dekorativna svetila, industrijska razsvetljava in žarnice * centralna kurjava, kabli, cisterne, gorilci, radiatorji, avtomatike * akustike - televizorji, glasbeni stolpi, videorekorderji, avtoradio z dobavo in montažo, satelitske antene z dobavo in montažo syntesizer ojačemld TRGOVINE: MIKRO Izlake YAMAHA Zagoije trgovina v Kisovcu veletrgovina Izlake PROIZVODNJA: Tiskana vezja Elektroinstalacije pihala klavinove kitare mešalne mize zastopnik YAMAHA Matjaž Švagan Marko Planinc o Planin Mr UVODNIK Zdržali smo prvo leto. Sedaj pa naprej. Upamo, da ste še z nami, drage bralke in bralci. 22. maja bo leto dni od izida prve številke. Naj vam prišepnemo, da ste takrat Zasavca kupili za 22 dinarjev. Bili smo še v Jugoslaviji. Danes je marsikaj drugače. Tudi Zasavc, ki je medtem postal štirinajstdnevnik. Pa tudi poredil se je. Pred letom ste lahko prelistali 24 strani, sedaj jih je skoraj še enkrat toliko. Pa, če smo pošteni, tudi cena ni več ista. Skoraj štirikrat večja je, pa še v tolarjih. Res, marsikaj se je spremenilo v tem letu. Tudi mnogi, ki so tako in drugače našli svoj prostor v Zasavcu. Korajža velja, smo zapisali v uvodniku pred letom dni. Korajže imamo še vedno dovolj, čeprav vemo, da je delanje časopisa precej zapletena in zahtevna stvar. Upamo, da nam boste še naprej zvesti. Mi se bomo še naprej na vso moč trudili zaboljše Zasavje. -'-..v ''»*$v3§§5S lllllMS '• •XvXy Funšterc: Koledar dogajanj,Znani o Zasavcu, Prvi rojstni dan, Sramotni steber, Bosanski Janez v Kisovcu, Da smo Betežni? Dajte no, Kratke iz Zasavja, Parlamentarije, Javna dela, Jetmice Vaš zelnik: Pisma bralcev ( Bosnofilija, Latern voda je naj dražja?, Tako je, če nisi pri koritu Tema: Turisti trumoma v Zasavje Pogovor: Rudi Zupan:" Sem ekoloiki fundamentalist .* S* ; Kšajt glavce: & % X Milanova kost, Nandetov priboljšek, Kako se r mi savnamo, Izbor komandirja, Monopoli Anketa: Kaj menijo Zasavci o Zasavcu Reportaža: Rus dirigira Radečanom, Zasavski par 92 (kupon), Blišč in beda Monte Carla Križ kraž: Križanka z bogatimi nagradami Miš maš: Zanimivost za mlade Žuriramo: Califomija prihaja, Veseli Zasavci, Funšterc in jetmice, Horoskop, Odgovori vedeževalca Kšefti: Zapis o Zapisu, Kratke kšeftarske, Mali oglasi, Ibvganjamo dolgčas, Naša bodočnost Zdrav duh...: Jubilej na Dobrni, O Reliku, Zabeleženo .... v zdravem telesu: Rokometni golaž, Pred razpletom lige, Kratke Športne, Rezultati, Športni cik cak Kronično: Promet, Podtaknjena bomba na Podkumu, Kradejo kot srake, Nevarne igre z ognjem, Aufbiks immmmmmmmmmarn KOLEDAR DOGAJANJ 28. aprila - RRPS razpišejo za šolsko leto 1992/93 40 kadrovskih štipendij. Prijave kandidatov pričakujejo do 30. junija. 28. aprila - Beguncev iz Bosne je vsak dan več tudi v Zasavju. Tega dne že preko 630, največ v Zagorju. Občinskim odborom RK zmanjkuje paketov s hrano. 28. aprila - Dan po prazniku odprejo v Trbovljah enoto zasebne menjalnice Atka iz. Celja. Za vse, ki mislijo ob praznikih na Hrvaško, prodajajo hrvaške dinarje, ki jih v LB ni moč dobiti. 29. aprila - Informacija SDK Trbovlje prinaša tudi podatke o poslovanju zasavskih družbenih dejavnostih v lanskem letu: 11 od njih je ustvarilo za nekaj nad 24 milijoni tolarjev izgub. 30. aprila - Na predvečer praznika dela zagori v Zasavju kar nekaj kresov: v Trbovljah največji na Kipah, v Hrastniku v Praprctnem... 30. aprila - Begunka iz Brčkega, nastanjeni v zbirnem centru v Kisovcu, tega dne v trboveljski bolnišnici rodi sina. 1. maja - Kot običajno Zasavce prebudijo budnice zasavskih pleharjev, v Zagorju pa tudi budnica motoristov. 1. maja - Za vse, ki so kresove zapustili rano, priredijo na Plešah proslavo z družabnim srečanjem. Tisti, ki sc tega dne žele nahoditi, pa odidejo na prvomajske izlete v zasavske hribe. 4. maja - Med prazniki naval bežečih iz Bosne pojenja, kljub temu jih občinski odbori RK po zasavskih občinah naštejejo 726. 5. maja - V Hrastniku pri tamkajšnjem Komu nalno-stanovanjskcm podjetju steče akcija zbiranja posebnih odpadkov po gospodinjstvih. Premični zbiralnik čaka občane na 20 odjemnih mestih. 7. maja - Socialdemokratski večer z obrambnim ministrstvom Janšo obišče za trboveljske razmere precej ljudi. Tema: Aktualno v Sloveniji. 8. maja - Teden dni pred Revijo otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju je prijavljenih okrog 1900 pevcev in pevk. 8. tnaja - V Zasavju spet preštevajo begunce, blizu 800 jih je že. 8. maja - Prestavljeno kresovanje na Medijskem gradu in lu-ristično-libcralni golaž v organizaciji zagorske LDS in hotela Medijske Top lice ujameta lep majski večer. 9. maja - Smučarji vzhodne regije zaključujejo uspešno tekmovalno sezono 1991/92 v Lontovžu. Podelijo pokale, diplome in nagrade in nadaljujejo z družabnim srečanjem. 11. maja-Na majskem srečanju Kluba upokojenih prenoviteljev gostijo tega dne tajnika prenoviteljev z Republike Francija Pivca. Pogovor teče o SDP in novi vladi. Polona Mahnrh Foto: J. R. jr Motoristi so budili. 6. maja - Na ustanovitev hranilnice in izposojilnice v zasavskem merilu se pripravljajo pri Stanovanjski zadrugi Rudar v Trbovljah. Zatrjujejo, da so že na dveh tretjinah poti... 7. tnaja - Ta četrtek je po prvotnih načrtih sicer zadnji dan za oddajo prijav za zasavski par 92, ki bi se želel poročiti na slovenski ohceti v Kandršah. Prireditelji se odločijo, da ga še podaljšajo - do konca meseca. Foto: T. H. Po delu se prileže malica. ZASAVC Izdaja Zasavcd.o.o., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Borut Markošek. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Matjaž Švagan,. odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik, Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Katja Božič (Žuriramo), Borut Markošek, Jože Bertole (Kšefti), Nande Razboršek (Zdrav duh...), Barbara Kus (... v zdravem telesu). Oblikovanje in računalniški prelom: Čvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva:Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t. št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. f KDOfcjtfElJo IASAVcv ^ A -iAPEL.J TJ’ fCS >------ Isvs , —~ : -——- ~-~~ ■ \^f/WAT.H)IM TOPLO fglPOTOČAM 6PMJ3C MSAVCA ! 5£M OpTlH'ST. 6E2.ITE MSAVG4 IM 30G| VAM 6° ?OM/\čjAL Prvi rojstni dan Zasavca N c bosi c scrjeii v» . ,v /v ud liikral (točno 22. maja lam je bilo), ko sva \ uvodniku zapisala: korajža velja. Se Sc spomnite. Na naslovnici so bili leteči knapi, pisali smo o ruskih prostitutkah, z Martinom Mlinarjem smo se pogovarjali še o Jugoslaviji, testirali smo občinske politike, predstavili Tanjo Ribič in - Zasave.se je pognal s starta. Če se v uredništvu ozremo nazaj, se kar malo nasmihamo naši takratni zagnanosti in temu, kako smo sc spravili k tako resnemu poslu, kot je izdajanje časopisa. Sedaj smo, kot veste, štirinajstdnevnik, danes je Zasavc izšel prvič pod streho nove firme, s časopisom sodeluje vse več ljudi, pri Zasavcu pa sc lotevamo različnih akcij. Zahvaljujeva sc potrpežljivim sodelavcem in vsem, ki so nam pri delu pomagali. Za 44 strani je potrebnega vsakih 14 dni veliko dela -tako novinarskega, fotoreporterskega, marketinškega, tajniškega, tehničnega pri postavljanju in tiskarskega ter dela tistih, ki časopis zlagajo. Vsi so zaslužni za časopis, ki ga vsakih 14 dni držite v rokah. Vse bralke in bralce ter sodelavce vabiva na Zasavčev žur ob prvem rojstnem dnevu 22. maja pred trboveljski delavski dom. Veselo bo, lačni in žejni ne bi smeli iti domov. Menda se nam obeta utelešenje nekaterih naših rubrik. Tako bomo pekli funštcrc, rezali jetrnicc, ob prazniku pa se spodobi upihniti tudi svečko na torti. Nastop nam je obljubilo že nekaj zasavskih glasbenih skupin, Orlcki pa bodo pravemu funštcrcu in jctrmci dodali še glasbenega iz čisto sveže kasete. Torej vsi, ki sc čutite Zasavce, dobimo sc na našem žuru ob prvem rojstnem dnevu Zasavca. Tam sc kaj več pomenimo. Upava, da st bomo lahko segli v roke in voščili tudi ob drugem mistnem dnevu. Matjaž Svagan, Marko Planinc Takšne meditacije so potrebne za izid dobre številke Zasavca. Člani uredništva in sodelavci pri meditiranju v Medijskih Toplicah. Foto: Tomo Brezovar Konec tedna so trboveljski socialdemokrati v svojih vrstah gostili obrambnega ministra Janeza Janšo. Uvod v temo z naslovom Aktualno v Sloveniji je začel s pravzaprav neaktualnimi dogodki izpred nekaj let oz. s svežim vetrom, ki je na Vzhodu Evrope razpihal železno zaveso, kot je dejal. Omenil je dogodke vsvetu. se nekoliko dlje zadržal pri Konferenci o evropski varnosti in sodelovanju (obdolžil jo je, da ne premore mehanizmov, ki bi bili sposobni preprečiti oborožene konflikte, kakršen je sedanji v Bosni in da bi morali mirovne sile na to ozemlje naseliti že veliko prej), in končal z razmerami v Sloveniji. Slovenija sije po njegovem v dveh letih zagotovila tisto, o čemer so rodovi leta sanjali: politični sistem s svobodnimi volitvami ter samostojnost in mednarodno priznanje. N i pa ji uspelo zagotoviti še tretjega pogoja za normalno funkcioniranje, to je sistemske preobrazbe gospodarstva. In medtem ko notranje politične krize na Zahodu ne predstavljajo večjih težav - njihovo gospodarstvo funkcionira nemoteno kljub temu - pa je pri nas s tem še nekoliko drugače. Sicer pa imamo po Janševih besedah Slovenci še čas za popravne izpite na gospodarskem področju. Huje bi bilo, če bi zamudili priložnost, ki se nam je ponudila lani junija. V tem primeru bi na osamosvojitev morali čakati še dolgo. P. M. 300 kilogramov posebnih odpadkov V dveh letošnjih akcijah zbiranja posebnih odpadkov po gospodinjstvih, ki ju je organiziralo hrastniško Komunalno-stanovanjsko podjetje, so zbrali nekaj manj kot 300 kilogramov posebnih odpadkov. Trenutno jih KOP hrani v svojem skladišču, zanje pa nameravajo poskrbeti s pomočjo avstrijskega partnerja, firme Saubermacher. Sprva na 16, maja pa na 20 odjemnih mestih, kamor so postavili premični zbiralnik, so zbirali ločeno šest vrst posebnih odpadkov: neuporabno kozmetiko, ostanke barv in lakov, pesticide, akumulatorje in baterije, neuporabna zdravila in odpadne kemikalije iz gospodinjstev. Glede na rezultate prve, februarske akcije, v kateri so zbrali le 47 kilogramov teh odpadkov, so z rezultati druge zadovoljni. Tak način zbiranja posebnih odpadkov bo postal v Hrastniku, kot pravijo na KOP, stalen. Akcije bodo trikrat do štirikrat letno, naslednjo letošnjo pa lahko občani pričakujejo ob koncu poletja. A.H. Z- -t Ih E Sramotni steber Pisala nam je hi alka i/ /agmju. ki ju vsako jutro oh pon na delo razočara pogled na dvorišče vrtca "Maja" ob Mediji in vrtca "Center" ob stolpnici. Takole piše: "Dan za dnem me pot v službo vodi mimo obeh vrtcev v Zagorju. Vsako jutro se zgrozim. Obdana sta z varovalno mrežo kot v živalskem vrtu. Debela veriga s ključavnico na visoki ograji ob vrtcu sredi mesta zbuja pravo grozo. Predmeti za igro so razmetani kot smeti na igrišču, igrišče je brez zelenic. Kot vem, so vrtce ogradili zaradi oki niških otrok, ki so se popoldan hodili tja igrat. S tem naj bi zavarovali inventar. Kaj so pridobili? Nič drugega kot nekulturno okolje za otroško igro in bivanje na prostem. Naj postavim še vprašanje: kdo skrbi za čistočo okrog vrtca? Pojdite na kratek sprehod v to okolico in zgrozili se boste, prav gotovo pa boste vrtec in odgovorne ljudi mirne vesti pripeli na sramotni ste- , ber." Poznamo oba vrtca in res pogled na visoko ograjeno pustinjo ne vzbuja nobenega zadovoljstva. Ograjo dvorišča pri Maji na eni strani obdaja umazan potok, na drugi strani je že cesta. Ob tej prazni utesnjenosti nam je žal otrok, ki tu preživljajo del svojih dni, pa tudi vzgojiteljic, ki morajo v tem okolju vzgajati otroke. Morda je prepozno kazati na načrtovalce, ki so takšno ustanovo postavili v nepravo okolje. Ali pa tudi ne - vsaj v opozorilo, da se podobne napake ne bi ponavljale. Kar zadeva vrtec Maja, lahko z najmočnejšim poudarkom na sramotni steber zapišemo prebivalce nasprotnega bloka, ki kar skozi okna mečejo smeti v potok in na dvorišče vrtca, ter s tem vabijo v igralno okolje podgane in drugo golazen. Ob vrtcu Center pa bomo vendarle ošvrknili zaposlene te ustanove. Če so se dali ograditi zaradi otrok iz soseščine, ki naj bi se popoldan tu ne igrali, naj vsaj prostor za igro uredijo tako kot so načrtovali. Morda ne bi bilo napak spoprijateljiti se z okoliškimi stanovalci v zadovoljstvo vseh in ograje podreti vsaj tam, kjer niso nujne zaradi varnosti pred prometom ali globoko vodo. Da smo betežni? Dajte no! Dom starejših občanov na Izlakah je tisti dom, kjer domuje tudi aktivnost. V anketi stanovalcev vsako leto vprašajo po njihovem počutju ter željah za izboljšanje le -tega. Predlogi stanovalcev so pri razvijanju aktivnosti še kako dobrodošle, sa j jim zaposleni v domu lahko organizira jo tisto, kar hi najraje počeli. Letos jc zaživela planinska sekcija. Bili so že na Partizanskem vrhu in na Kumu, v načrtu imajo še veliko pohodov. V domu razmišljajo, da bi ustanovili tudi sekcijo ribičev in lovcev. V domu je zaživela igralska skupina, ki jo sestavljajo stanovalci. Novost, ki v Sloveniji nima primere, je izjemna poživitev za dom. Igralci obiskujejo tudi druge domove, vij vabil, naj se s svojo igro Kocjanov Janez oglasijo, ne manjka. V sam dom redno vabijo tudi zunanje prireditelje. Vsak mesec je vsaj ena prireditev, včasih tudi več. Prihajajo pevski zbori, gledališke skupine, vsako prvo nedeljo in oh večjih praznikih so v domu tudi maše. Prejšnjo nedeljo je bil na obisku nadškof dr. Alojzij Šuštar. Začel pa se je tudi čas številnih izletov. V domu skušajo narediti vse za dobro.počutje stanovalcev m pm prilagajo tudi novosti. Sprejeli so načelo, da način bivanja ne sme hiti za vse enak, pač pa mora v skupnosti obstajati tudi del intime, kar življenju posameznika daje zdravo vsebino in s tem večjo voljo za uresničevanje skupnega. Domska dejavnost jih uvršča med najaktivnejše domove v Sloveniji. Sem prihajajo po nasvete predstavniki drugih domov. Boris Drcnik je povedal, da imajo res prijetne stanovalce, ki z. zaposlenimi tesno sodelujejo, zato so vidni tudi uspehi. In še eno zanimivost. Stanovalcem, ki se prireditev v domu zaradi bolezni ne morejo udeležiti, predstave posnamejo. Nato tistim, ki to želijo, pospieike predvajajo po sobah. Z novimi posnetki, ki so jih dobili iz tujine, bodo k najrazličnejšim aktivnostim spodbudili tudi tiste, ki so na vozičku. Vodstvo in delavci doma živijo s stanovalci, zato lahko tako povečujejo in bogatijo dejavnosti. Ne obupajo niti takrat, ko jim življenje postreže z. različnimi nevšečnostmi. Ivana Laharnar Bosanski Janez v Kisovcu 30. aprila se je v trboveljski porodnišnici rodil krepak fantiček, ki je bil nekaj dni prej še na žalostni begunski poti iz Bosne proti Sloveniji. Mlado mamico Avdijo Mustafič in njenega krepkega Kenana so pred zbirnim centrom 5. maja, ko ju je direktorica Centra za socialno delo Dani Kurent pripreljnlu iz Trbovelj, navdušeno pozdravili sostanovalci v kisovškem centru za begunce, pa seveda 5 letni sinek in bratec Semir, s šopkom pa so prišli čestitat tudi predstavniki občine. Ko se je Avdija odpravljala v bolnišnico, ji jc Jože Žitnik, ki jc \ centru nekakšen receptor ( begunci so ga sprejeli za wlikega prijatelja), naročil: "Daj mu ime. ki mu ga želiš dati, za črtico n i naj bo Janc/ " In lako jc Kcnan tudi Janez. Morda je kdo oh teh vrsticah sam zase pripomnil "koliko pozornosti oh vsakdanji zadevi, kol je rojstvo otroka". Ne. Solze mamice Avdijc niso bile solze sreče. Takšne bi bile, ko bi jo v krog domačih pripeljal mož in bi v miru skupaj s svojci proslavili prihod novega družinskega člana. Tako pa drug za drugega ne vedo. Zaželimo jim, da hi sc kmalu srečali in zaživeli človeka dostojno življenje. Begunci, več kol polovica je otrok, so v kisovškem centru razdeljeni v dveh stavbah samskega doma, ki sta bili nekaj časa prazni. Prostori so majhni in, za razliko od nekaterih drugih centrov po Sloveniji, omogočajo nekaj zasebnosti. Tehnične pomanjkljivosti počasi odpravljajo, skušajo pa tudi poskrbeti za organizirano aktivnost otrok. Preko javnih del bodo za nekaj ur dnevno zaposlili vzgojiteljice. Morda imajo naši občani doma kakšne barvanke, knjige v srbohrvaškem jeziku, morda še kakšno igračko, ki doma ni več v veselje ali potrebo, morda pa tudi kaj plenic ali predmetov za vsakdanje življenje. Naj na koncu povem še misel sostanovalcev. Zelo so hvaležni, da smo jih sprejeli medse, nič se ne pritožujejo, le doma niso. To pa je zanje največja bolečina. Vsak živi s svojo veliko stisko. Žato so izjemno veseli vsakega obiska in vsak pogovor z nami jc zanje kol pravo zdravilo. Ivana Laharnar Za letovanja še ni gneče Čez nekaj dni poteče prvi rok, v katerem so se morali v zasavskih podjetjih priglasiti za poletni oddih ob morju in drugod. Po prvih poizvedovanjih nimajo kdo ve koliko prijav, čeprav so pogoji letovanja kar ugodni. Zaposleni v rudnikih naj bi za letovanje v Crikvenici in na Rabu plačali oskrbni dan v predsezoni 18, v glavni sezoni 22, in v posezoni 20 nemških mark. Drugod so cene podobne, najnižje za bivanje v prikolicah. Delavci so prepričani, da se je ta čas še malce prezgodaj priglašati za letovanje zaradi razmer v Hrvaški in BIH. Zato jih večina čaka na razplet. Če se bodo razmere izboljšale, bodo letovali. Kar lepo število družin pa seje tudi letos odreklo letovanju. Izračuni so namreč potrdili bojazen, da bodo dopusti dokaj dragi, četudi jih bo mogoče plačati v treh ali štirih mesečnih obrokih. M.V. Kaj veš o prometu ? Tak naslov nosi državno prvenstvo, ki se ga bodo udeležili najboljši poznavalci prometa večine slovenskih občin. Osnovnošolci bodo tekmovali s kolesom, srednješolci pa z motorjem. Čas in kraj dogajanja: rokometno igrišče na Logu v Hrastniku, sobota 16. maja od 10. ure dalje. F. M. Obnova cerkve pri Marku V drugi polovici aprila sc je trboveljska župnija lotila delne obnove ene najstarejših cerkev pri nas, podružnične cerkve sv. Marka na Os-tenku. Ta sakralni objekt se v pisnih virih omenja že 1. 1617, stoji pa že okoli 400 let. Na objektu so se že dalj časa pojavljale razpoke, ki so se v zadnjem času povečevale. Najprej bodo obnovili temelje, okoli njih bodo naredili železobetonski obroč, ki bo dvakrat povezan skozi cerkev. Vezi nameravajo vgraditi tudi pod stropom in s tem zgradbo statično utrditi. Pri obnovit- venih delih, za katere si zelo prizadeva župnik Franc Mlakar s sodelavci, sodeluje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja. Obnovo bodo v glavnem naredili s prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki. T.L. Seminar za markaciste Konec aprila je potekal na Mrzlici seminar za inštruktorje - markaciste iz vseh planinskih društev Slovenije. Pripravila gaje PZS - Komisija za pota, udeležilo pa se ga je 26 planincev. Med predavatelji so bila znana imena: pisec priročnikov Božo Jordan in Tomaž Banovec, dipl.ing. geodezije. T.L. 120 let GD Radeče Gasilsko društvo Radeče se lahko pohvali z uspešno dejavnostjo in bogato zgodovino, ki je za kroniste še posebej zanimiva, saj so bili požari (železniška proga) in poplave narasle Save njihov stalni spremljevalec. Članstvo je ves čas obstoja temeljilo na pripadnosti, prostovoljnem delu in tudi prostovoljnem financiranju podpornih članov. Gasilski dom so s prostovoljnim delom gradili v letih 54 in 55, prizidek pa v letu 70. Društvo je ves čas skrbelo za pomladek. Ob jubileju bodo pripravili parado gasilskih društev iz bližnje in daljne okolice, gasilsko veselico in izdali spominsko brošuro, ki bo zajela njihovo delo. F. K. Zaposlenost v negospodarstvu ... Oh koncu lanskega leta je bilo v zdravstvu, šolstvu, kulturi in drugih dejavnostih v Zasavju zaposlenih 1801 delavcev. Zaradi upokojitev in drugih vzrokov se je število konec marca še nekoliko zmanjšalo. V teh dejavnostih bo najtežje zaposlovati nove delavce, čeprav bi jih potrebovali. Zaposleni bodo več delali in opravili še delo upokojenih sodelavcev. M.V. ... in nezaposlenost Kje so časi, ko je bilo v zasavskih občinah zaposlenih skoraj 47 ljudi na sto prebivalcev! To je bilo okoli leta 1987. In potem ...danes celjski grofje in nikoli več ... Šalo na stran: takšne zaposlenosti ne bomo zlepa dosegli. Danes imamo le še največ 35 zaposlenih na sto prebivalcev. Nekaj znamenj kaže, da se bo v Sloveniji krivulja zaposlenosti, ki je zdrsnila k tlom, začela dvigati. Izvedenci zatrjujejo, da bi morali sredi poletja doseči čas, ko se po proizvodnja začela postopoma povečevati, to bo pomenilo postopen dvig zaposlovanja. Upanje torej tudi za Zasavje, čeprav je struktura gospodarstva manj ugodna. M.V. Za lepše okolje Hortikultura v Hrastniku seje pred približno tremi leti na pobudo takratne SZDL povezala v sekcijo Revirske hortikulturne organizacije in v tej obliki deluje še danes, čeprav člani razmišljajo tudi o ustanovitvi lastnega društva. Poleg stalnih nalog (skrb za ekologijo kraja, akcije očistimo okolje, vzdrževanje zelenih površin) je sekcija predlagala ustanovitev posebne komisije za hortikulturno urejanje Hrastnika in dala pobudo za izdelavo katastra javnih površin v Hrastniku. Sekcija šteje trenutno 110 članov, od katerih se le slaba polovica udeležuje organiziranih aktivnosti (predavanja, sestanki, izleti). Nič bolje ni s plačevanjem članarine. Sekcijo zato pestijo precejšnji finančni problemi, saj se financira le s članarino in letos še s prodajo setvenih koledarjev. Hrastniška hortikultura, ki sodeluje s turističnim društvom in KS, je v marcu pripravila predavanje o kompostiranju in urejanju sadnega in zelenjavnega vrta ter o vzgoji lončnic. Drugo letošnje predavanje bo namenjeno vzgoji balkonskih in okenskih cvetlic. Kljub težavam bo sekcija tudi letos ocenila hortikulturno urejenost okolja. Trikrat bodo ocenjevali individualne hiše, podjetja, družbene objekte in stanovanjska naselja. Ivi Ta us es P A R L A M E N.T A R I J E Osip v Skupščini V zadnjih štirinajstih dneh v Zagorju skupščina in izvršni svet nista zasedala. Vzeli smo si nekaj časa in pogledali, kako hodijo na seje skupščine. Poglejmo najprej prisotnost članm vlade. Šestintrideset sej so imeli v dveh letih od izvolitve, pohvala za udeležbo pa ni za lase privlečena stvar. Skoraj stoodstotna udeležba pomeni, daje kdo izmed njih izostal zaradi res nujne druge obveznosti. Izvršni svet šteje devet članov, od tega so poleg profesionalnega predsednika še trije predstojniki upravnih organov, pet pa je zunanjih članov. Skupščinske klopi v Zagorju niso tako dobro zasedene. Trije zbori skupaj štejejo šestdeset mest, po dvajset vsak. Na volitvah seje tako glasno in ponosno poudarjalo, da so prvič večstrankarske, kar bo privedlo do velikih pozitivnih sprememb. Seveda pri tem niti pomislili nismo, da bi bila kdaj sporna udeležba na sejah. Resje bil začetek izjemno dober. Krivično hi bilo reči, da poslanci zadeve niso vzeli dovolj resno. Razveseljiva je bila udeležba, izjemno zanimive pa so bile razprave, ki so s svojo odkritostjo, širino in zahtevnostjo resnično pomenile novost prejšnjim, oh koncu štiriletnega obdobja že utrujenim aktivnostim. Ali so sc novi utrudili že kmalu po začetku ali so bili njihovi načrti v tej skupini neuresničljivi, jih bodo, ali pa tudi ne, vprašali volilci. Vendar zagorska skupščina s sklepčnostjo še ni imela težav. Toliko, da je sklepanje veljavno, je bilo delegatov po zborih še vedno. So pa mesta, ki ostajajo skoraj vedno prazna. Če bi bila zasedenost polnoštevilna, bi v zadnjih petih sejah denimo vsak zbor imel sto "plusov" (pet sej po dvajset poslancev). V družbenopolitičnem zboru jih je bilo 60, v zboru združenega dela 50 in v zboru krajevnih skupnosti 62. Je temu vzrok premajhna strankarska disciplina; morda pomanjkanje socialistične zveze, ki je skrbela za mnenja iz posameznih sredin; morda ni več pritiska iz sredin, od koder poslanci prihajajo; so ugasnile ideje, ki so bile v programih tako mogočno zapisane; je preveč odprtih vprašanj, pa premalo denarja, s tem pa čakanje na rezultate utruja; je poleg užaljenost nekaterih, ki ne zdržijo, če Foto.: Tomo Brezovar Cradivo čaka delegate. njihova beseda ni prva in zadnja..., poleg vsega pa je gotovo, da je republiška volilna zakonodaja nefleksibilna, težko je zamenjati delegata, ki nikoli ne pri- haja na seje. Pred novim mandatnim obdobjem pa je še polovica poslanskega obdobja... Ivana Laharnar Kaj bo z laškimi občinami? Sedanjo laško občino naj bi razdelili v tri nove in sicer Laško, Rimske Toplice in Radeče. O tem bo beseda tekla na sestanku predsedstva skupščine, izvršnega sveta in strankarskih prvakov. Od dosedaj znanih stališč v zvezi s tem so zanimiva stališča Izvršnega sveta občine. Ta meni, da v doslej znanem gradivu, oziroma tezah za zakon o lokalni samoupravi, manjkajo prepričljivi in vsebinski, tudi materialni argumenti, na podlagi katerih bi se lahko odločili za sedaj predlagane rešitve. Mnenja so, da so nadaljne razprave brez reforme državne uprave, financiranja lokalnih skupnosti in opredelitve širših lokalnih skupnosti, neumestne. Dosedaj ni znano, katere pristojnosti državne uprave sc bodo izvajale na republiški ravni in kaj bo zaupano lokalni skupnosti kot izvirna ali pa prenešena pristojnost. Dejavnost lokalne samouprave in državne se v marsičem prepletata, zato bi bilo ti dve reformi nesmotrno izvajati ločeno. Merila za financiranje morajo biti izdelana tudi prej, preden ho dana odločitev o oblikovanju bodočih občin. Saj bodo nove lokalne skupnosti le na ta način dobile ustrezne materialne podlage. Predlagajo, da vire financiranja lokalnih skupnosti predpiše država ter jih njim tudi izvirno odstopi. Mnenja so, da tudi oblikovanje širših lokalnih skupnosti ni mogoče preložiti na kasnejši čas, saj se določena vprašanja že danes močno prepletajo, razmišljanje o opustitvi širših lokalnih skupnosti pa ne pride v poštev, saj bi to ob majhnih novih občinah pomenilo preveliko centralizacijo urejanja zadev na ravni države. Predhodna sistemska rešitev navedenih vprašanj je po mnenju laškega izvršnega sveta nujna, še posebej na področju financiranja, kar potrjuje tudi sedanja praksa. Nekatere pristojnosti se namreč prenašajo iz občinskih v republiško pristojnost in ko se občinam nalagajo nove naloge, se problemi financiranja vzporedno ne rešujejo. Kljub temu, da je leto 93 še nekako odmaknjeno, je očitno, da se je razprava o novih mejah in občinah že začela. To lahko pomeni, da bodo nove lokalne skupnosti resnično zaživele. Franci Kadunc Z javnimi deli se marsikaj postori V Hrastniku, Trbovl jah in letos prvič tudi v Zagorju potekajo javna dela, ki jih tako kot lani organizirajo Zavodi za zaposlovanje. Seveda šele potem, ko je Ministrstvo za delo potrdilo program posameznih del, ki ga predlagajo občinski izvršni sveti. Po lanskih začetkih in uvajanju novosti, potekajo vse dejavnosti v zvezi z javnimi deli veliko bolj gladko, brez zapletov in tudi odziv nezaposlenih, ki naj bi jim s tem pomagali iz gmotnih težav, hkrati pa zlasti tistim, ki dela nimajo že dalj časa, spet omogočili, da si pridobijo delovne navade, je zadovoljiv. Hrastnik V Hrastniku je Zavod za zaposlovanje letos vabil tiste, ki so pri javnih delih sodelovali že lani in tiste nezaposlene, ki po izgubi dela ne čakajo na pomoč od nekje, pač pa delo iščejo. Medtem ko so lani delo lahko ponudili le delaveem brez poklica, so v programih letošnjih javnih del tudi opravila, ki zahtevajo tudi sedmo stopnjo izobrazbe in program, kije namenjen in ustreza brezposelni ženski delovni sili. V teh dneh se prvi prgram že zaključuje. V sadovnjaku Kmetijske zadruge Dol je šest prijavljenih na zavodu za zaposlovanje mesec dni urejalo površine sadovnjaka in opravljalo tista dela, ki sc ob obilici drugega sicer prelagajo. V zadrugi so z njimi zadovoljni, poudarjajo pa, da vseh. ki so mesec dni prihajali na delo, ne kaže hvalili. Med njimi so namreč tudi takšni, ki jim je orodje precej tuje in ki so se dela izogibali. Vseeno bo zadruga tovrstno delovno silo uporabila še za drugi program, to je urejanje pašnih površin na Kopit n ikn Hrasthiško komunalno stanovanjsko podjetje je pripravilo sedem programov javnih del, pri katerih bi za mesec dni zaposlili 56 delavcev, v glavnem brez poklica. Ti bodo čistili okolje, napeljevali vodovod, urejali podstrešja starejših hiš in podobno. V minulih dneh je bilo zlasti glede urejanja okolja žc precej narejenega, kar je lahko vsak Hrastničan na poti po dolini tudi opazil. Hkrati s skupino, ki čisti, druga skupina na Pleskem koplje jarke za vodovod. Center za socialno delo je preko Zavoda za zaposlovanje poiskal 10 nezaposlenih, ki lahko pomagajo otrokom s težavami pri učenju in štiri nezaposlene ženske, ki po terenu pomagajo ostarelim. Oba programa bosta potekala vse leto. Trbovlje V Trbovljah je Zavod za zaposlovanje pripravil dve vrsti javnih del: dela pri vzdrževanju javnih zgradb, kol so šole in urejanju okolja ter dela na socialnem področju. Skupno naj bi pri prvi skupini programov začasno zaposlili 57 prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, pri drugi skupini pa 21. Po posameznih programih bo delalo različno število delavcev, ki bodo, tako kot v drugih dveh občinah in po vsej Sloveniji, dobili za enomesečno delo 80 odstotkov zajamčenega osebnega dogodka, kar je trenutno okrog 8.000 tolarjev, povrnjenene stroške za prevoz na delo in regres za prehrano med delom. Vsakemu pripada tudi stimulacija, ki je različna glede na dela, ki se opravl-jajo. Janez Vene s trboveljskega zavoda za zaposlovanje je povedal, da med več kol 1400 nezaposlenih v Trbovljah ni velikega interesa za javna dela. Vsi bi namreč radi zaposlitev za daljši čas in ne le za mesec ali največ tri. Zagorje Na zagorskem zavodu za zaposlovanje so zadovoljni z odzivom na razpis javnih del. Ugotavljajo, da je med 950 nezaposlenimi v občini večji interes, imajo možnosti. Trenutno potekajo štirje programi. Pri pogozdovanju in urejanju gozdnih površin je dobilo delo 12 prijavljenih za dobo dveh mesecev, šest delavcev bo dva meseca odstranjevalo divja odlagališča odpadkov, pri gradnji in vzdrževanju lokalnih cest bo 4 mesece zaposlenih 20 delavcev, kataster komunalnih naprav pa bodo štirje nezaposleni, ki imajo srednješolsko izobrazbo in obvladajo računalništvo, urejali 10 mesecev. Potrebe narekujejo vedno nove oblike javnih del. Iz tega naslova se bo lahko glede na priporočila in navodila iz Ljubljane delno financiralo tudi delovanje begunskih centrov. Za center v Kisovcu bodo rabili štiri ali pet oseb, ki bodo lahko opravljale receptorska dela in skrbela za vzgojo in varstvo otrok. Šest do osem nezaposlenih s podobnimi kvalifikacijami bodo potrebovali tudi v trboveljskem centru, ki naj bi začel delovali v tem tednu. Tekst in foto: Stane Sterbucl Urejanje sadovnjaka v Turju. JETfcuriCEißp ■ Božja znamenja. Republiški m občini poslanec ler ljubitelj vlakov Slavko Kmetič - Mašinlircr je pred dnevi doživel kar dva napada na svojo osebnost. Najprej je na javni tribuni v Trbovljah nad njegovim neizvirnim kritiziranjem novinarjev obupala tudi socialdemokratska zastava in protestno zgrmela na tla, zatem pa so mu v Zagorju ukinili še mestno parno lokomotivo. Mašinfircr zdaj razmišlja, ali bi zamenjal stranko ali poklic ali oboje. ■ Oblast gor ali dol. Trboveljski policaji pri pobiranju denarja zaradi prometnih prekrškov ne poznajo izjem. To je izkusil tudi član tamkajšnje vlade Janez Golob - Ccntralar, ko je svoj avto parkiral na pločniku pred SDK. Seveda je vnet član Bavčarjeve stranke kazen plačal brez. ugovarjanja; menda je zmogel celo nasmešek. ■ Vsaj nekaj. Ko je direktor Cementarne Janez. Malovrh - Janek spoznal, da bo lastninjenje še hudičevo zamudna, sc je - za ogrevanje - odločil medlem pridobili pripadajoči delež nacionalizirane Zavraškove gostilne. Če bo uspel, ne bo več težav z ugotavljanjem, kje kdaj spira cementarniški prah. ■ Stric iz Amerike. Zagorskim Občinarjem sc je zadnjič javil njihov župan Janez Rcž.un - Obveznica iz Amerike. Poklical jih je ob sedmih zjutraj in jim - časovna razlika pač - začelel lahko noč. Najbolj je klic zaskrbel podpredsednika Janeza Groboljška - Gasilca in izvršnika Janeza Lipca - Lipeta, vendar Obveznica na njuno srečo ni \ prašal, če so ključi Iksema varno zaklenjeni v njegovi pisarni. Foto: Tomo Brezovar Kučan Prosencu: " Miloš, za ministra za borce ti manjkajo vojna leta." Mišika in zagorski župan pa nič. ■ Natolcevanja. Zagorski poslanec in direktor h rast niške Kemične Peter Kovač - Pero odločno zavrača govorice, da je bil pokrovitelj Klobasijade iz osebnih nagnjenj, ampak je to storil v dobro svoje firme, ki za klobase izdeluje različne dodatke. Enako odločno zavrača tudi govorice, da mu je pri reklami za njihov šampon všeč predvsem dokaj razgaljena deklica. ■ Čclkanje Godota. Če tudi danes, ko je izšel Zasavc, ni bilo v Zasavju predsednika GZS Ferija Horvata - Radenske, bo prvi stalni mož tukajšnje zbornice Rado Perger - Inovator dal tej ustanovi slovo. Če tega ne hi naredil sam, bi ga vrgli na cesto, ker bo s tem, da vsak teden vabi na pogovor z Radensko, zapravil vse zbornično premoženje. ■ VodeniČnOSt. Prvi zasavski gostinec in šef Medijskih Toplic Drago Butja - Buc ima do nadaljnega mir pred komentarji, da je topliška voda s kakšnimi 25 stopinjami Celzija odločno premrzla. Tovrstne kometalorje do nadaljnega pošilja k vsega hudega vajenemu Romanu Rozini - Roziju, ki se je pred dnevi zaradi lastne nerodnosti kopal v za prihližčno deset stopinj bolj hladnem morju. ■ KmCCki punt. Pretendent na izpraznjen prvi stol v Ljudski stranki ni bil le Marjan Podobnik - Omanov, ampak še kdo. Enega od udarov so snovali tudi v gostilni blizu Litije zadnjo nedeljo. Med petimi puntarji sta bila tudi minister Jože Jeraj - Trgovina in parlamentarec Ludvik Toplak - Prlek. Med vzroki neuspeha je tudi ali predvsem to, da so udar načrtovali ob zgolj pol litra vina. ■ Preusmeritev naložb. Direktor zagorske Orie Sandi Češko -Čvekič se je odločil, da ne bo več trošil denarja za trboveljske nogometaše. Vendar to ne pomeni, da se je od nogometa in trboveljskega prvoligaša poslovil. Denar bo poslej dajal "nogometašem nasprotnih moštev. E Zgledi vlečejo. Kolo, ki ga je aprila kupilo predsedstvo naše države za lastno uporabo, je verjetno vzpodbudilo članico uredništva Zasavca Fanči Moljk -Dirkalko za rekreacijski predlog, da naj bi člani uredništva prihajali na sestanke s kolesi. Stane Šterbucl - Ekranar je zaskrbljeno komentiral: "Po naših cestah - s kolesom? Saj nas mora večina še skrbeti za družino..." MEHURČEK Obupne sc laži Tako se tod šušlja po naših logih sliši med zlobnimi občani: o poti na Zahod evropskost dajo ji in novi Evrohiši. lahko le - Zagorjani. Pisma bralcev I Kot vsak resen časopis tudi I Zasavc objavlja odmeve na 1 prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju In dogajanju v Zasavju. I Posebej poudarjamo, daje | dolžina pisem omejena na | največ 30 tipkanih vrstic. | Nepodpisanih pisem ne objavljamo. ! Uredništvo Bosnofilija Mogoče je bil namen članka ga. ali gdč. Petre Radovič vzbuditi pri Slovencih nekakšno bosnofilijo. Vsekakor je lahko prepričana, da njena manipulacija pri meni ni vžgala. Po eni strani razumem Petro Radovič in njeno sočutje ter skrb za usodo svojih bosanskih rojakov po krvi (na srečo ne tudi poveri!). Ne razumem pa ravnodušnost Slovencev do množičnega sprejema beguncev. Vlada (stara in nova) se sklicuje na človekoljubje, ki ga do socialno šibkejših rojakov nikoli ni pokazala, ter seji še ne svita, da je pogoltnila prevelik grižljaj. Begunci že sedaj odžirajo velik kos proračunske potice ter kvarijo mednarodni videz Slovenije. Pričakovati je porast kriminala ter v vročih poletnih mesecih nalezljive bolezni, ki imajo plodna tla v zbirnih taboriščih. Od mednarodne javnosti na čelu z Evropo razen drobiža in moralnih spodbud, ni pričakovati kaj preveč. Evropa, ki je tesno zaprla svoje meje, pač pozna star in moder slovenski pregovor, da je dobrota sirota. Slovenija se ne bo spametovala, dokler ne bo doživela svoj Hoyerswerd - in ta bo prišel zelo kmalu. Da ne bo pomote, pismo pišem v lastnem imenu. P.S. Uredništvu bi svetoval, da odpusti Petro Radovič in Katarino Gavranovič in namesto njiju zaposli slovenske novinarje ali novinarke. Aleš Žužek, Trbovlje Ko smo se odločali, ali objaviti to pismo ali ne. Pa smo ga, da ne bi skrivali fašistoidne blodnje, ki so očitno žive tudi v zasavskih dolinah. Upamo le, da so osamljene. V uredništvu smo veseli, da z nami sodelujejo novinarke, kot so Petra Radovič in Katarina Gavranovič in ju bomo seveda še naprej vabili k sodelovanju. P.S. Alešu Žužku bi svetoval, da opusti iskanje sovražnikov za vsako ceno in namesto tega poskrbi za iskanje prijateljev. Marko Planinc, odgovorni urednik Katera voda je najdražja? Na članek v "ZASAVCU" štev. 6 z dne 31. 10. 1991 smo dolžni stvari pojasnili in to s pravo resnico. Navedba v članku, da je vodovod v septembru, oziroma okrobru dokončno presahnil, je neresnična, tendenciozna in zlonamerna. Ni res, da so krajani v članku navedenih naselij, napisali pismo vodovodnemu odboru. Na naš naslov ni prišlo niti eno pismo. Glede na kritične razmere ob izredno zmanjšanih pritokih vode so bili vsi porabniki vode z obvestilom z dne 18. 9. 1991 pismeno obveščeni, da se bo zapiralo vodo v nočnem času od 19.00 do 6.00 ure. Torej voda je bila, za nekatere porabnike pa je bila nekoliko motena oskrba. K občasnim motnjam v preskrbi z vodo pa so pripomogli drugi malomarni posegi v trasah primarnih in sekundarnih vodov, v nobenem primeru pa tega ni povzročal vodovodni odbor. Problemov za pomanjkanje vode zanesljivo ne bi bilo, če bi bila zgrajena osnovna infrastruktura. Na to je vodovodni odbor vseskozi opozarjal. Toda nikoli ni bilo posluha ne v krajevni oblasti, ne SKIS in ne pri občinskih organih. Predsednik sveta KS je bil o vseh zunanjih vzrokih, posledicah in problemih sproti obveščen. Toda nič se ni zgodilo. Nasprotno pa je vedno zahteval le podražitve vodarine in izdajanje soglasij za priključitve raznih objektov na vodovodno omrežje in na znižanje predpisanih prispevkov. Na sekretariatu VOUP dne 30. 9. 1991 je predsednik sveta KS Izlake Vidmar Janez (in na seji odbora za gradnjo vodovoda) zahteval razrešitev vseh članov vodovodnega odbora in zahteval ustanovitev kriznega štaba treh članov, sebe pa oklical za predsednika štaba. Obtoževal in žalil je celoten odbor, da v zadnjih 5 letih ni naredil ničesar, itd. Na takšno demagogijo in neresnice odbor seveda ni pristal, ker je dovolj strokoven. Odbor pa lahko razrešijo le uporabniki - lastniki vodovoda. Za odbor: Bine Zupančič, Izlake Tako se zgodi, če nisi pri koritu Pred približ.no šestimi ali sedmimi leti se je hišni svet v Farčnikovi koloniji v Zagorju odločil, da zamenja vsa vhodna vrata in okna, ker so po njihovem mnenju vsa dotrajana. S tem so ob prisotnosti zastopnika stanovanjskega podjetja g. Jerneja Podkrajška sprejeli še naslednji sklep: vsi najemniki stanovanj so dolž.ni vzidati vrata in okna na lastne stroške, če pa tega kdo ne namerava, ne bo dobil ne vrat ne oken. Vprašanje je, kako bomo te stroške nosili tisti, ki tega ne zmoremo. Nekateri so zato odklonili dobavo, nekateri pa, ki smo okna in vrata sprejeli, jih zaradi gmotnih težav ne moremo vzidati. Omenim naj, da v tej koloniji živimo v večini upokojenci. Hišni svet pa je neizprosen in o gmotnih problemih noče ničesar slišali. Predsednik hišnega sveta g. Rudi Ašič me je zavrnil z izrazom: "Mi v hišnem svetu nismo nobena socialna ustanova." Moramo sc vendarle zamisliti. Na primer: v stolpnici na Cesti zmage v Zagorju, kjer stanuje zagorska elita, je družba pred kratkim zamenjala vsa okna in vrata. Morajo navadni smrtniki v Farčnikovi koloniji poleg plačevanja nemajhne stanarine popravljati še hiše? Naj kar navedem glavne člane hišnega sveta. To so Rudi Ašič, Ivan Ta.škar in Andžclko Pctrušič. Pričakujem javni odgovor. Povsod po zagorski občini je lepo asfaltirano. Kaj pa Farčnikova kolonija? Ali nismo tudi mi dolga leta plačevali samoprispevek? V katero kategorijo nas uvrščate? Niti peska nam ne privoščite, da bi vsaj malo skrili kraterje po dvoriščih. Nazadnje smo ga pred štirimi leti dobili, .n še to le dva kubika. Tak je ta naš ljubi hišni svet in ekselcnca v krajevni skupnosti. Tako je, če gospodari ožji krog birokratov. Marjan Jerman, Farčnikova kolonija, Zagorje Donatorji V prejšnji številki je pri pripravi teksta Igrače za vrtce med naštevanjem tistih, ki so pomagali prirediteljem, pomotoma izpadla skupina donatorjev. Prireditev so omogočili tudi donatorji Piramida Zagorje, Elcktroclc-ment Izlake in Oria Zagorje. Prizadetim sc opravičujemo. Uredništvo Pojasnilo Ker prihaja do napačnega razlaganja pisca pisma bralcev Neverniki iz prejšnje številke Zasavca, moram pojasniti, da avtor pisma nisem jaz, Stane Strajnar iz Prečne poti 1, Zagorje ob Savi. Stane Strajnar, Zagorje 6 V .5 E -J, o, o, Dol pri Hrastniku 42 533 V trgovini na Dolu akcijska prodaja video kaset po 240 tolarjev. Poleg tega nudimo: - športno opremo - tenis copate - loparje za tenis - perilo TANYE KENDA - moško in žensko perilo ODPRTO: 7.00 - 18.30, sobota 7.30 -12.00 gM mm PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE •napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice -vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -IDE kontrolerji -ARC-IMET KARTICE Gostišče prenočišča tel., fax.: (061) 733040 ŠENTGOTARD 15a TROJANE " MAČEK Ko se peljete iz Zasavja proti Trojanam, se na vrhu Trojanskega klanca odcepi cesta v smeri Čemšeniške planjne - Čemšenika. Le en kilometer od križišča na tej cesti leži vas Šentgotard, kjer se nahaja GOSTIŠČE MAČEK. V lepi. še neokrnjeni naravi boste lahko preživeli prijeten dan, v gostišču pa vas bomo postregli z bogato, izbrano hrano. Gostišče je urejeno z 50 sedeži v restavraciji in 70 sedeži v posebni sobi, primerni za svatbe in ostala srečanja (seminarje). V dvo in troposteljnih sobah, opremljenih s tuši. WC - ji in teraso, pa lahko preživite tudi več dni skupaj. Ob sobotah igrajo v našem Gostišču različne skupine, s prijetno glasbo za uho in plesalce. Vse potrebne informacije po telefonu (061) 733-040 TROJANE » C ti T7TATTF. 'V ŠENTC-OTAim , @ Gostišče MAČEK ČEBELICA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 61431 DOL PRI HRASTNIKU Planinska cesta 7 (pri osnovni šoli) tel./fax. 0601/42 346 VAS VABI NA NAKUP V NAŠI POSLOVNI ENOTI. r£t^V' - TRENUTNE UGODNOSTI: prašek brez fosfatov 3/1 cena 469.00 SLT olje 119.90 SLT cftl&S belo vino 58.90 SLT x pivo 29.90 SLT - DO 10.5.1992 PRI NAKUPU NAD 2500 SLT5% POPUSTA BLAGO DOSTAVIMO TUDI NA DOM vijudno vas vabi kolektiv GOSTIŠČA Maček väv.'-x^I MW mmm V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, daje turizem pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja, zaradi oddiha, razvedrila. Turist pa je tisti, ki potuje, začasno spremeni kraj bivanja, zaradi oddiha, razvedrila. Zastarelo pa beseda turist pomeni planinec, alpinist. In prav na ta zadnji, ožji pomen besede turist prepogosto pozabljamo. Za Slovenca je pravi turist le tisti, ki pozimi smuča v Kranjski Gori, poleti pa plava v Portozoiu. Toda turist je lahko tudi tisto nekaj vmes, ki ne plava in ne smuča, pač pa rad spoznava okolje in ljudi. In ravno to vmesnost ponuja Zasavje. Res nimamo čistega zraka in je tu doma industrija, imamo pa ugodno geografsko lego (središče Slovenije in majhna oddaljenost od Ljubljane) in še precej neokrnjene narave. Zasavska mesta so stlačena med hribe in Zasavci, kot da bi bili jezni nanje, ker jim odžirajo življenskih prostor, jih sploh ne omenjajo. Če Zasavca vprašaš, kje je doma, bo odgovoril, da tam, kjer je doma rudarstvo in industrija, zrak pa je oplemeniten z žveplom. Mar ne bi bilo lepše, če bi odgovoril, da je doma pod Kumom ali pa v bližini izvira termalne vode. Vendar ne, Zasavc rad govori o onesnaženju (s tem se že skoraj baha), potem pa se čudi, da ga nihče ne pozna. In vendar nekaj biserov Da je turizem gospodarska dejavnost, ki prinaša dobiček, se zavedajo samo na Izlakah, zalo je tam tudi turistična dejavnost najbolj aktivna in uspešna. Izlake imajo za turizem res ugodnejšo lego kot ostali zasavski kraji. Precejšnjo prednost predstavlja termalna voda in cesta Domžale-Moravčc-Zagorje, ki obiskovalcu prihrani pogled na zasavsko industrijo. Vendar za razvoj turizma ni dovolj le naravna danost, veliko pomembnejši je človek. Izlačani že postajajo pravi turistični delavci, Izlake pa turistični kraj. Veliko zaslug lahko pripišemo prenovljenemu hotelu Medijske Toplice, ki gostom poleg prenočišča in hrane nudi številne rekreativne in zdraviliške usluge, katerih osnova je ravno termalna voda. Tako nudijo približno 20 vrst različnih masaž (vodne in suhe masaže), akupunkturo, magne-toterapijo in vse ambulantne storitve. Obiskovalci imajo na voljo odprti in zaprti bazen, savno, v bližini hotela je tudi teniško igrišče, športna igrišča, telovadnica in trim steza od Toplic do Medijskega gradu. Posebnost Medijskih Toplic je spelolerapija, to je zdravljenje nekaterih vrst obolenj v podzemnih jamah, kjer je zrak bogat z negativnimi ioni in dobro vpliva na počutje in dihalne organe. To pa še ni vse, kar Toplice nudijo. Zelo pomembna je tudi kulturna dejavnost na Izlakah. To so razne prireditve, kol so razstave in nastopi lokalnih glasbenih skupin. Medijske Toplice so tudi sedež najstarejše slikarske kolonije in tako so tam poletna likovna srečanja, ki so zelo odmevne. Prvi v Zasavju so začeli vabiti znane Slovence na Medijske večere. V Toplice pa prihajajo tudi na seminarje in usposabljanja. Za to posebno populacijo, ki podnevi dela, zvečer pa si želi sprostitve, pripravljajo animirano rekreacijo. Individualnim gostom in organiziranim skupinam nudijo tudi možnost raznih izletov v okolico. Pripravili so seznam zanimivih izletov za vse, ki si želijo sami raziskati okolico. Res, popolna turistična ponudba, ki temelji predvsem na treh motivih: naravna zdravilna sredstva -termalna voda, ugodna lokacija in Valvasorjevo kulturno izročilo. O prihodnjem razvoju Medijskih Toplic je direktor Drago Butja povedal: "Najprej je treba ljudem dopovedali, da Zasavje ni samo svinjarija, saj to dela turizmu precejšnjo škodo. Tudi boljše komunikacije hi v te kraje privabile večje število obiskovalcev. V prihodnje pa želimo Medijske Toplice razvijati v turistično središče za individualne goste z nadpovprečnimi zahtevami. Za to bomo potrebovali tudi strokovni kader, ki ga v Zasavju še ni." Pohvalil je Turistično društvo Izlake, ki je zelo aktivno in ima največ zaslug, da so Izlake čisto naselje. Drugi uspešni turistični center blizu Izlak je gostilna Vidergar - Žibert, ki jo Zasavčani dobro poznajo. Da je gostišče res uspešno, potrjuje turistični nagelj, ki so si ga pridobili leta 1986 in je bil prvi podarjen zasebnemu sektorju. Gostišče gostu ne ponuja samo dobre hrane in 'pijače, temveč tudi prenočišča in možnost rekreacije na dveh teniških igriščih, v zimskem času pa smučanje na urejenem smučišču z vlečnico. Svojim obiskovalcem nudijo izlete v bližnjo okolico in piknike, ki so pri ljudeh zelo priljubljeni. Organizirajo tudi kmečko ohcet in zimske igre v sodelovanju s Turističnim društvom Mlinšc. Največ gostov imajo spomladi in jeseni, vendar so prenočišča na splošno premalo zasedena. Lastnik Franc Vidergar je povedal, da je skrivnost uspeha v pozornosti do gostov. Dobra postrežba in okusna hrana sta najpomembnejši. "Vsi naši gostje so navdušeni nad Zasavjem. K nam prihajajo največ zdomci, redno pa gostimo tudi pevske zbore, ki prihajajo k nam na ja vaje, manj pa je seminarjev. Sicer si želimo več sodelovanja s turističnimi agencijami, ki pa do sedaj niso pokazale pravega interesa. Tako sami stopamo v stik s tujimi, predvsem manjšimi agencijami. Imamo možnost razširitve naših kapacitet, vendar je naš razvoj odvisen od razvoja Medijskih Toplic," pravi Franc Vidergar. Tisto, kar ni biser... ...oziroma tisto, kar prinaša finančno zgubo. To je hotel Rudar Trbovlje, ki svojemu gostu razen postelje in hrane ne nudi ničesar. Zasedba hotela je 30-odstotna in to z gosti, ki prihajajo v Trbovlje službeno. Včasih jih obiščejo tudi športniki, ki pridejo v Trbovlje na tekmovanje. Za reklamo ne storijo prav veliko, pa tudi sodelovanja s Turističnim društvom ni dovolj. Tudi pravega, strokovno usposobljenega turističnega kadra ni. Zakaj ni gostov? Predvsem zaradi neprimernosti hotelskega objekta, ki ga je čas prehitel in zato, ker v Zasavju turistov ni. Kljub težavam pa tudi tu načrtujejo razvoj. Najprej bodo obnovili hotel. Tako naj bi prišli do večje kvalitete nastanitvenih zmogljivosti, saj sedaj sobe niso primerne za goste, kakršne hotel želi. Upajo, da se ho s spremenjeno celostno podobo hotela spremenila tudi struktura njihovih gostov in da bodo k njih zahajali predvsem elitni poslovni partnerji trboveljskih podjetij. Z novo, lepšo podobo hotelske zgradbe bodo pridobili tudi nekaj samozavesti in bodo bolj pogumno ponujali svoje storitve na turističnem trgu. Želijo si tesnejše povezanosti s turističnim društvom. Hotelsko ponudbo bi radi izboljšali in razširili z ogledi rudarskih naselji, rudnika in hrastniških pihalcev stekla. Ker turistično perspektivo Zasavja vidijo v okolju, neokrnjeni naravi, načrtujejo obnovitev in razširitev gostišča Klek, ki je že sedaj priljubljena izletniška točka mnogih Trboveljčanov. V Hrastniku so prav tako, kot v Trbovljah "pametno" postavili hotel sredi mesta. In tudi tu se srečujejo z obilo težavami. Morda jih bodo rešili novi lastniki, oz. najemniki prostorov, ki imajo precej načrtov. Kaj bi Zasavje še lahko ponudilo ? Prav gotovo tisto, česar je v Zasavju največ - zasavske planine. Te dajejo še obilo možnosti za razvoj kmečkega, planinskega in lovskega turizma. Nobena teh dejavnosti ni razvila tako, kot bi lahko bila. Da pa okoliško hribovje premore precej urejenih planinskih domov, so se spomnili v planinskih društvih, kjer pripravljajo predstavitev domov. Obljubljajo tudi boljšo ponudbo v domovih. K večjemu obisku planin bo prispevala ekonomska stiska, ki bo mnogim preprečila odhod na morje. V hribe se lahko zaide tudi pozimi - na smučanje. In tudi za ljubitelje smučanja je lahko v Zasavju kar dobro poskrbljeno, saj je kar nekaj urejenih smučišč: Marela, Prvine, Lontovž, Vrhe, Dobovec,... Gozdovi so bogati z divjadijo, ki se je vse premalo zavedamo, saj je divjad naravno bogastvo. Predsednik Lovske družine Trbovlje Marko Prašnikar je povedal, da se je njihova družina že ukvarjala z lovskim turizmom, vendar ne v večjem obsegu, ker je odstrel divjadi omejem. Vendar obstaja možnost naselitve divjadi v zasavske gozdove. Lovska družina Trbovlje je leta 1988 naselila 7 muflonov in to uspešno, saj jih je sedaj že 34. Redno gojijo fazane. Marko Prašnikar je še povedal, da bi se z malo truda lahko z lovskim turizmom ukvarjali več, kol so se, saj so okoliški gozdovi bogati z raznovrslvo divjadijo. Turistična propaganda Vsak dober podjetnik ve, da brez ustrezne reklame ni uspešnega poslovanja. Tega so sc začeli zavedati tudi turistični delavci v Zasavju. Plod višje marketinške osveščenosti so nove, lepe in predvsem privlačne razglednice. Vso pohvalo zasluži tudi turistični prospekt Zasavja. S kvalitetnimi fotografijami človeka kar vabi v Zasavje. Najboljša reklama pa je še vedno zadovoljni obiskovalec in ravno na tem področju storimo v Zasavju premalo. Svoje okolje bi lahko polepšali z očiščevalnimi akcijami in morda s tekmovanjem za najlepše urejeno naselje. Verjetno pa bo potrebno še mnogo časa, da se bomo zavedli, da smo vredni ogleda in sc bomo s ponosom predstavili drugim. Potrebno je izkoristiti ekološko ohranjene točke, saj bi lahko bil dohodek, ki ga Zasavju prinaša turizem, bistveno večji. Prav gotovo od turizma Rdeči revirji ne bodo nikoli živeli, lahko pa si z njim izboljšajo e-konomski standard. Suzana Sivka Dr. Rudi Zupan, zdravnik, specialist kirurg. Od prvega maja novi direktor Splošne bolnišnice Trbovlje. Direktor ustanove, ki bi rada obstala in ostala regijska. Njeno krmilo prevzema že z nekaterimi svojimi direktorskimi izkušnjami, ki niso bile posebno prijazne, pravi pa, da so bile koristne. Ekologija in zdravstvo gresta skupaj. Pri Rudiju Zupanu še posebej. Naravo pozna, jo ima rad in ni prizanesljiv do tistih, ki jo uničujejo. Ko nastaja tale pogovor, ste že tret ji delovni dan direktor Splošne bolnišnice Trbovlje. Bi rekli: končno? To da bi prišel do direktorja, ni bil ravno moj življenjski cilj, je pa to eno od obdobij v moji delovni dobi. Zadovoljen sem, da sem s svojim programom končno prepričal ustanoviteljice, nazadnje tudi trboveljsko občinsko Skupščino. Zdaj je najpomembneje, da to, kar sem zapisal, začnem uresničevati. Skupščine so vašo kandidaturo podprle. Je podpore manj v samem kolektivu? S prehajanjem na drugačno obnašanje v družbi, ki se mu reče demokracija, so nastopile tudi spremljajoče težave. Vodilno funkcijo v tej bolnišnici sem že opravljal kot strokovni pomočnik direktorja in nekaj časa kot v.d. direktorja. Vendar so bile takrat razmere v bolnišnici in zunaj nje take, da sc mi je zdelo pametneje, da se vrner» na kirurški oddelek. Nekateri so mi očitali, da ne razumem samoupravljanja, da hočem preveč "komandirati", stvari so hoteli tudi nekoliko spolitizirati. Napravil sem oster rez in prekinil s takšno dejavnostjo. Mislim, da mi je koristilo. Vam sedanje razmere na področju zdravstvene zakonodaje in v politiki bolj ustrezajo? Spremembe, ki dopuščajo direktorju več samostojnosti, mi gredo bolj na roko. Karzadcva politiko, pa mislim,da sem v Zasavju znan po tem, da se z njo nisem ukvarjal in se tudi ne nameravam. S politiko sem povezan preko svojega razmišljanja o ekologiji. Ko seje to začelo, sem rekel, da sem ekološki lun damenlalist. Glede na to, da ima vsaka stranka nekaj svojega zelenega pro grama, me vsaka lahko povabi k sodelovanju kot strokovnjaka s tega področja, nikakor pa ne kot političnega aktivista. Sicer pa sem prepričan, da mora biti zdravstvo nad politiko. Politika ne sme igrati ključne vloge pri tem, ali bo šlo zdravstvu dobro ali slabo. Politika se je pred dnevi zamenjala, bolezni so ostale. Še nedavno so z Republike napovedovali ukinjanje nekaterih oddelkov bolnice v Trbovljah. Dr. Božidar Voljč je na Izlakah sicer dejal, da on kot minister ne bo ukinil nobene slovenske bolnišnice, da pa bodo morale uspešno poslovati v dogovorjenih okvirih. Se bo trboveljska bolnica uspela v celoti obdržati? Čaka nas nekaj podobnega kot v gospodarstvu. Če boš dobro delal, če sc boš znašel, če boš strokoven, konkurenčen, prijazen, boš obstal. Veliko je teh čejev, ki jih bomo morali izpolniti, da bomo obstali. To je odvisno od nas samih, ne le od mene, ki sem zdaj postavljen na čelo. ampak od vsakega našega delavca. Čas na delovnih mestih bomo morali kar najbolje izkoristili, se z notranjo reorganizacijo uskladiti. V svojem programu sem vse to predvidel in zapisal, kako si predstavljam delo po posameznih dejavnostih. Vse sedanje predstojnike sem ponovno povabil k sodelovanju. Upam, da mi bo z vsakim od njih - seveda, če bo ponudbo za sodelovanje sprejel - program uspelo uskladili, ga dopolniti in povezali v celoto. Ko bo ta sprejeta in ko bomo rekli, zdaj bomo pa tako delali, mora vse delovati kot stroj. Ali ocenjujete, da imajo vsi oddelki v vaši bolnišnici enake možnosti za obstoj? Nekateri, npr. pediatrični in ginekološki sta tudi širše bolj priznana in bi na gineokološkem morda zato lahko računali tudi na samoplačnice? Mislim, da imajo vsi oddelki možnosti, da ostanejo, čeprav imajo nekateri večjo drugi manjšo prednost. V Zasavju se bomo zdaj morali prilagajali razmeram, ne glede na to, kako bo po novem organizirana regija. V bistvu bomo regijska bolnišnica v geografskem središču Slovenije, najbližja tem okoliškim predelom. Večina bolnikov z ne preveč specialnimi obolenji bo še vedno gravitirala k nam, saj smo tem bolnikom bliže, lažje je glede obiskov, krajši so prevozi do nas kot do Ljubljane ali Celja. Spet bom rekel: če bomo strokovno dobri, če se bomo izpopolnjevali, če bomo odpravili slabe navade in se še malo izboljšali, se ne bojim za obstoj kateregakoli naših oddelkov. Kako ocenjujete odnos do vaše bolnišnice v zasavskih občinah? Mislim, da je bil vedno korekten in pričakujem, da se ne bo spremenil tudi na jesen, ko bo naše ustanoviteljstvo prevzela Republika. Nekateri sicer menijo, da je Splošna bolnica Trbovlje potratna in da obremenjuje okolje. Če bi se poglobili v stroške in jih obravnavali celovito, bi se prepričali, da ni tako. Ilrnstniški zdravstveni dom pa seje vendarle zaradi računice odločil za sodelovanje z ljubljanskimi ginekologi. Ni prav, da se iščejo ginekologi od drugod, kol ni prav, da so naši ginekologi takoj postavili pogoje, pod katerimi so pripravljeni delati v Hrastniku. Niso upoštevali mehanizma dogovarjanja. Sam na to ne morem vplivali, bil bi pa presrečen, če hi bila izpolnjena zahteva našega sindikata o ceni zdravniškega dela. Mislim, da bodo kolegi ginekologi slej ko prej spoznali, da je pametno, da obdržijo tudi ta predel. Morali bi se pobotati in najti skupni interes. Ta pa je, da ostanejo bolniki pri nas, da jih ne silimo, da se zatekajo drugam. To je nesmiselno. Če bomo upoštevali človeške dejavnike, možnosti plačila, dobro voljo ginekologov, da bi še naprej sodelovali, sc bomo uskladili. Glede tega sem optimist. Če bi se vendarle pokazalo, da je trboveljska bolnišnica prevelika za državno ustanovo, ali razmišljate, da bi posamezne dejavnosti oddali v zasebno prakso? Na te zadeve gledam pozitivno. Če bi zasebnik ponudil boljše in cenejše storitve in če bi tudi bolnišnica imela kaj od tega. Če bomo dobili kakšno ponudbo, jo bomo v bolnišnici ocenili, končno soglasje pa je v pristojnosti ustanovitelja. Takšnih pobud vsekakor ne bom zaviral, poudarjam pa, da si v zdravstvu ne smemo dovoliti pri-vatniškega eksperimentiranja. Dejali ste, da ste ekološki fundamentalist. To oznako pojmujem drugače kot kakšen drug fundamentalizem. Kot zdravnik moram skrbeti, da ljudje živijo v čimbolj zdravem okolju. Če govorim o ekologiji, izhajam iz Zagorja, saj sem čisti Zagorjan. Oče je bil rudar in igral sem se na rudniških nasipih. V dobrih 40 letih se je okolje v Zasavju bistveno poslabšalo. V mladosti sem ves prosti čas preživel v naravi s planinci, taborniki, počitniško zvezo. Zato sem na o-kolje drugače vezan kol nekateri politiki, ki jim je bil zeleni program samo sredstvo za pridobivanje volivcev. Če se pogovarjam o ekologiji, zelo težko pristanem na kompromise. Češe je treba odločiti med dvema stvarema, obe pa sta za človeka škodljivi, se bom zavzemal za to, da se poišče tretja, ki obe izključuje, čeprav na račun standarda. Do te mere sem fundamentalist. Ne gre mi za to, da bi zaviral razvoj, želim vplivati na spremembo miselnih procesov pri ljudeh, ki so odgovorni in plačani za to, da razmišljajo in izboljšujejo tehnološke procese v industriji. Če hočemo Zasavje ohraniti, ne pa ga zaradi ekološke ogroženosti pripeljati med demografsko ogrožena območja, moramo veliko storiti. Naše projekte mora sofinancirati tudi država. Kot domorodec želim ostati tukaj, nihče pa ne more z nobeno zakonodajo zahtevati, da moram svoje življenje in življenje svojih otrok žrtvovati za to, da bomo imeli Zasavje naseljeno. Če tukajšnja razvojna politika ne bo šla v pravo smer, bom prvi, ki bom bivališče za svoje otroke iskal kje drugje. Tega si kot Zasavčan, kot Zagorjan nikakor ne želim. V tem je moj fundamentalizem. Z vsemi močmi bom dokazoval in zdravstveno prosvetljeval tiste, ki imajo v rokah vzvode, da lahko kaj izboljšajo. V vsem najinem pogovoru ste šele pred nekaj trenutki prvič rekli, da ste Zasavčan, ne le Zagorjan. Iti dejstvo, če hi se zagorska občina povezala v drugo regijo, kaj spremenilo vaš odnos do trboveljske bolnišnice? Zame ime Zasavje ne pomeni nič drugega kot tri industrijska mesta in bi se mu lahko reklo tudi Podsavje, Nad-savje, ali še kaj... Zase pravim, da izhajam iz teh krajev. Rodil sem se v Zagorju, moji otroci so se rodili v Trbovljah. Z ločevanjem nisem prav nič obremenjen, kot poskušajo biti nekateri. Mislim, da sc je v preteklosti ločevanje bolj izkoriščalo za to, da so drug drugemu dokazovali, kdo je pomembnejši. Ko smo se v prejšnjem mandatu, ko sem bil pomočnik direktorja, pogovarjali o reorganizaciji zdravstvene službe v Zasavju, sem rekel, da se je o teh občinah nepotrebno pogovarjati ločeno. Vseh skupaj je morda za površino treh ljubljanskih občin. Če bi podrli hribe in izravnali območje od Zagorja do Hrastnika, bi bili vsi na eni ravnici. Ne vem, zakaj je toliko ločevanja. Manca Ocvirk Foto: Branko Klančar Milanova kost Kadarkoli pomislim na minule praznične dni. se mi kar milo stori: oče se mi orosijo, ko se spomnim nanje. Čudo\ ne dni sem preživel: enkratni 1. maj in naslednje dni. Kaj vse sem doživel v tistih nekaj dneh... Najprej sem čudovito kresoval malodane do ranega jutra. Na sam praznik sem si zaželel jutranje kavice, le da jo tokrat nisem skuhal doma, marveč sem šel v prvi bile. Kamorkoli sem Sel, povsod je bilo vse odprto; še tiste trgovine družbenega sektorja, ki spoštujejo tak praznik, kot je 1. maj, so želele dokazati, da je praznik dela zato, da delajo. Kakšno čudovito presenečenje, mar ne? A kaj vse še drugega lepega dne sem doživel liste nepozabne praznične dni. Sicer ne smem jesti povsem svežega kruha, toda praznik je praznik, zakaj ne bi vsaj enkrat prepoved prelomil, sem si mislil. Rečeno, storjeno: v vseh trgovinah, kjer sem sc ustavil, so mi ponujali ne samo svež kruh, tudi sveže mleko, pa jogurt, svežo zelenjavo... Zakaj ne bi na tak praznik, kot je 1. maj kljub.temu, da me daje diabetis pojedel tortico, dve, sem si dejal. Bom pa po prazniku pozabil, da obstajajo na svetu sladke stvari. Moram reči, da so bile vse slaščičarne odprte; vsepovsod so vabili na povsem sveže pecivo, pravkar narejen sladoled... in ker po sladkem prija kaj brezalkoholnega, sem si lahko že takoj za vogalom odžejal. Sicer pa: tako kot trgovine in slaščičarne, so bile odprte tudi vse gostilne, bifeji; povsod sem naletel na odprla vrata, iz lokalov pa je prihajala prijetna muzika, tako da je človek hočeš, nočeš, moral vstopili in celo udobno sesti. Ne, ne, sploh ne drži, da so bile odprte vse prodajalne, gostišča in slaščičarne samo v Zagorju, kje neki? V Trbovljah in Hrastniku so vabili k sebi tudi trgovci družbenega sektorja. In kako lepo in prijetno je bilo šele zvečer na praznik dela... toliko možnosti zabave in razvedrila človek zlepa ne bi imel, kot na ta praznik. Ampak ne samo na ta; tudi naslednja dva dni in sem moral trikrat premisliti, kam bi sc odpravil: ali v zagorski ali trboveljski ali hrast niški delavski dom, morda šc kam, kjer vedno ob takih praznikih, kot so prvomajski naravnost genialno skušajo privabiti ljudi in jih zabavati ter razvedriti. Tako zelo, da tega zlepa ne pozabijo. Da, da: naj šc kdorkoli reče, da imamo za 1. maj in podobne praznike pri nas en sam dolgčas ali pa, da si človek ne more kupiti to, kar si najbolj zaželi. Ta, ki misli drugače, tega je treba osamiti... Nenadoma sem z roko udaril ob posteljno stranico: "Ja, kje pa sem?" I, kje neki, pravkar sem sc prebudil, potipal okoli sebe. Kaj drugega: lepo sem sanjal, zelo lepo. Tako lepo, da zlepa ne bom pozabil minulih praznikov. Daj bog, da bi se spet kmalu ponovili... Milan Vidic Nandetov priboljšek Stvari imajo svoje usode. Tudi slike, knjige, skladbe niso brez njih. Čudesa usode dajejo stvarem ceno, saj so nam nenavadne zgodbe včasih celo dragocenejše od stvari same. Galeristi se radi pohvalijo: to in to sliko so nam že sedemkrat ukradli in podobno. Stolpci na tejle strani so namenjeni temu, da se novinarji in "novinarji" posvečamo usodam stvari in ljudi, delamo iz muhe -slona, iz vsakdanjih pojavov - probleme. Urednik ima silno rad, da so "problemi" primerno napihnjeni in v elegantnem stilu ponujeni bralcem. Teh veščin nismo vsi sposobni, zato pridemo nekateri redkeje na vrsto. Ker sem prišel na vrsto, da naredim iz muhe slona, sem sedel v levi kot in iz desnega mezinca izcuzal sredinski problem. Povezan je s pripravo zanimive razstave slik starejših slovenskih slikarjev v Medijskih toplicah na Izlakah. Organizatorji smo v Zagorju nabrali okoli dvajset takih slik večje ali manjše umetniške vrednosti, pri izboru pa j c bilo važno predvsem to, da so slike zašle v naše kraje pred letom 1964. Verjemite mi na besedo, ker vas zaradi rahločutnosti tepsti ne morem, da se j c skoraj ob vsaki sliki pojavil problem. Pri nekaterih sc jih j c nakopičilo celo več in organizatorji smo imeli pogosto orosena čela, potne dlani in tresoč glas. Primer: Po srečnem naključju smo pri nekem zasebniku našli precej veliko oljno podobo matere z otročičkom. Po pripovedovanju j c lastnik sliko kupil od potomcev znane zagorske zdravniške družine Zarnik. V levem spodnjem kotu je bil priimek Šubic in letnica 1903. Šubici so v slovenskem slikarstvu pogosto ime, zalo se j c začel divji lov za pravim avtorjem. Janeza in Jurija smo hitro izločili, saj sta bila leta, ko j c slika nastala, že oba pod rušo. Pred priimkom smo odkrili nejasno začetnico imena in se zedinili, da gre za R. Na konju smo, smo se veselili. R kot Rajko. Rajko Suhic je študiral slikarstvo v Gradcu in na Dunaju, zato ima svojo težo in ceno. Omenjeni slikar je bil ob nastanku slike star šele tri leta. R ne more bili R, pač pa je nekaj drugega. Če m R'. je morda M. Nekakšne vijugicc bi lahko potrdile, da gre za M. Torej je sliko naslikal Mirko Šubic, ki j c tudi študiral v Munchnu in v Pragi in postal znan restavrator. Tudi to ni od muh, da imamo Mirkovo sliko v naši dolini, smo rekli in spet padli na izpitu. Mirko je bil rojen leta 1900, slika pa je narejena v akademski maniri, ki je triletni otroci še ne obvladajo. Ugibanja smo nadaljevali in naleteli na ime Lojze Šubic. Le kako smo mogli A(lojz) zamenjati z R in M, smo bili ogorčeni sami nad sabo!? Bili smo si enotni, da smo problem avtorstva rešili, a pojavil se j c nov dvom. Našli smo namreč podatek, da j c Lojze sredi leta 1905 umrl v Ameriki. Poizvedovali smo, kdaj je šel v Ameriko in koliko časa je lam živel. Prebrali smo, da je ta štiridesetletni možakar, brat Janeza in Jurija, tri mesece po prihodu v Ameriko umrl. Ta, edino ta je sliko lahko leta 1903 naslikal, smo modrovali. Zdelo sc nam je, da smo rešili problem, in tako mislimo šc danes, zato smo podatek napisali tudi na priložnostno zloženko ob razstavi. Veseli smo, da je na svetu en problem manj. Nande Razboršek Kako se mi savnamo (turistično - politična humoreska) Nepoučeni bi menili, da ima savna le zdravstveni učinek. Pomota. Obiskovale! te dejavnosti lahko potrdijo, da je savnanjc tudi politično udejstvovanje. Če smo natančnejši, sta na sceni konkretno v hrastniški savni dve stranki. Prva je nestrokovna. Njeni pripadniki ne berejo strokovnih navodil in brez. vsake mere zalivajo vroče kamenje. Savna pa je kopel z. vročim zrakom, ne parna kopel. Zato bi morali vlažnost kvečjemu zmanjševati. S povečano vlago ti curlja po koži le voda. Namesto, da hi daljše učinkovanje vročega zraka iztisnilo iz. kožnih por sirupe, ki so se uskladiščili s pivom ali slabim zrakom. Neomajno oporo imajo v Borisu, kopališkem mojstru. Strokovna stranka bere navodila, je večinska, vendar kljub temu trpi teror manjšine. Njeni pripadniki so vestni sijajevski fantje, pa tudi nekateri Trbovci. Ti so sploh najbolj množični, Hrastničani tako ne vedo, kaj imajo pred nosom. V vrstah strokovne strankeje tudi Bruno, kopališki mojster z. drugega "drillna". Včasih se strankarske strasti umirijo, posebno takrat, ko začutimo skupne težave: "Mi plačujemo za tole matranjc, v steklarni pa dobiš za vročino dodatek..." "Saj res, le kaj napravijo zvečer s tistimi, ki ne zdržijo? Verjetno jih lepo pometejo..." "No, za nekaj pa je tole cvrcnjc dobro. Če nas bodo kdaj dobili ljudožerci v svoj kotel, bomo dalj zdržali kot drugi..." Če bi koga zamikalo, da se pridruži druščini polnagcev, naj to stori v poletnih mesecih, ko nastopi politično zatišje. Savno sprožijo že za dva individuma. Fanči Moljk O zapletih s komandirjem (prejeli smo) Sredstva obveščanja so poročala, da se v postopku za imenovanje komandirja PP Trbovlje nekaj zapleta. K pisanju meje spodbudil članek Alojza Jeraja v imenu SDZ - Narodno demokratske stranke Informacijska blokada Trbovelj, objavljenem v Slovencu, 29.4.1992. V njem piše tudi o lem, da bi morali mediji posebno pozornost namenili tihi in tajni zamenjavi komandirja milice v Trbovljah... V takšnem kontekstu so stvari postavljene, kol da gre za nekakšno zaroto (proti čemu?), očita pa tudi samovoljo tistim, ki so s strokovnega vidika dolžni predlagati skupščini ustrezne predloge. V tem primeru gre za čisto strokovno in ne politično funkcijo, zato prenapeti strankarski interesi pomenijo le pritisk na politizacijo policije, za katero smo se zakleli in s predpisi sprejeli, da jo bomo depolitizirali, razvijali in gradili kot strokovni državni organ za izvajanje nalog javne varnosti. Ker je bila z 31. 12. 1991 ukinjena Uprava za notranje zadeve Trbovlje, morajo policijske postaje prevzemati nase večjo odgovornost. Da bi to lahko dosegli, smo smatrali, da jih je nujno kadrovsko okrepiti. PP Trbovlje mora kot naj večja in osrednja postaja tudi usklajevali posamezne aktivnosti s sosednjima postajama. To so bili torej temeljni interesi, ki so narekovali kadrovsko okrepitev vodstva PP Trbovlje, omogočalo pa ga je dejstvo, da delovno mesto namestnika komandirja ni bilo zasedeno. Želeli smo, da se ob ukinitvi upravc-policijskc postaje postavijo na lastne noge. Brez kakršnegakoli strankarskega vpliva ali vsiljevanja iz drugih, nestrokovnih interesov. In želel bi, da bi bilo tako tudi sprejeto, ker si Trbovlje zaslužijo komandirja bistre in trezne glave. Marko Orožen Monopoli, cene in take reči (zapis po radijski pripovedi) Pred mnogimi leti smo se odločili, da bomo imeli tim. brezplačno šolstvo, kasneje pa sc j c vsa zadeva sfižila. Od brezplačnega je postalo zelo drago za potrošnike šolstva, slabo plačano za učitelje, zelo profitno za Državno založbo Slovenije in na koncu še za državo, ki pri učbenikih pobira glavarino, oz. čisto pravi harač. Mimogrede: če imate otroke, naj povemo, da vam je mila mati država odpustila, priznala le polovico stroškov po kosu otroka glede na to, koliko stanejo knjige pri Modrem ali kakem drugem Janezu. Hiter izračun za nakup šolskih knjig in kakšnega zvezka ter tinte se ustavi pri tridesetih tisočakih tolarjev. Da o kvaliteti liska, vezave (kar ni vstavljeno kar v mape) ne govorimo. Vse skupaj pa ni vredno niti desetine tega. In potem vprašaš avtorje, koliko dobijo za sestavljanje, pa učitelje, ki to veselo prodajajo po šolah kot obvezno, kje so njihovi dohodki od provizij. Tega ni. Na račun tujega dela živita monopolna založba (ali kdo že) in pa država, ki je tudi na bodočnost nabila davek. Minister, ne novi ne stari, pa nič. Gospodarski je tiho, finančni pa si z vlado mane roke. O racionalizaciji le toliko, da bi nekaj ministrov in vse pahljačasto razvejane piramide do KS še rabili. Ja, vsak Janez bo knjige zase in za svojo bodočnost plačal, da bo črn. Vsako leto posebej. Bog ne daj, da bi bili tako nenapredni, da bi kakšen učbenik čez leto dni še veljal. Treba bo nove. In tako, tolar na tolar - njihova palača. Modri Janez ni več prodajalec knjig, ni več fantič, ki vas pelje v svet učenosti, znanja, napredka, ampak pobiralec davka. In še naprej. Če je bila volja upravljalcev nekdaj, da vemo kaj narobe, je očitna volja dandanašnjih, da bi ne vedeli nič, ali vsaj manj. In če je bila volja upravljalcev, da bi šli med učitelje čim slabši, je dandanašnji, da bi taki tudi ostali. O znanju pa raje pozneje, tik pred volitvami, ko bo treba povedati kaj razvojnega. Aleš Gulič 22. maja bo minilo leto dni odkar izhaja časopis Zasavc. Sprva je bil mesečnik, z novim letom pa ga lahko Zasavčani kupujejo vsakih štirinajst dni. Naša anketa je pokazala, da Zasavčani radi berejo Zasavca, saj poroča o dogodkih, ki se dogajajo v Zasavju. Anketo je pripravila: Katarina Cavranovič, loto: Rolanda Kodrun Ivanka Lipičnik, ekonomski tehnik, Zagorje: Cc grem v dolino; ga kupim. Nisem redna bralka. Najraje preberem o novostih v Zasavju in o kulturi. Lahko bi bil bolj informativen. Mislim pa. da vsak. ki ga bere. lahko najde v njem nekaj /ase. Stane Hanžič, monter, Trbovlje: Časopisu ne berem redno. Ne kupim ga vedno, ker je drag. O pol it i ki ne berem, ker me ne zanima I/ njega lahko izv em vse. kar sc dogaja v Zasavju. Mogoče bi lahko v njem bilo več razvedrila in še kakšna križanka. Marko !'n\ lin. elektrikar, Zagorje: /as.iv u preberem včasih, ko si ga sposodim od prijateljev. Mislim, daje zanimiv za ljudi vseh starosti. Najraje preberem o športu. Mogoče bi lahko bilo v njem več stvari o mladini in o občini Zagorje. Daniva Strtak, prof. slovenščine, I rbo\ Ije: Kadar grem h komu na obisk, prelistam časopis Preberem le določene članke. K branju me pri vabijo zanimiv i naslov i. ("lan ki o kulturi so najbolj zanimivi. Mogoče bi lahko več pisali o mladini, saj je članek o mamilih zelo privabil mlade bralce. Marija Lipar, proda jalka. Hrastnik: Mama kupuje časopis in kadai grem k njej na obisk, ga preberem. Nisem redna bralka, saj imam zelo malo časa. Herein pa druge časopise. Veliko in-lormavij slišim tudi v trgov mi. kjer delam Ivan Maurovič, dipl. ing. arhitekture, Hrastnik: Časopis sem do sedaj prebral le dvakrat. Moje mnenje do njega je odklonilno, ker so posamezni članki napisani brez preverjanja informacij. Premalo se v njem piše o okolju. V njem še nisem zasledil resničnih podatkov o strupih Kemične tovarne in Steklarne, ki onesnažujeta naše okolje. I m Anton Juvan, avtoklepar, Zagorje: Časopis kupujem in ga redno berem. Je zelo informativen, saj izvem vse, kar se dogaja v Zasavju. Najraje prebiram šport. V začetku, ko je začel izhajati, ga nisem kupoval. Lahko rečem, da je čedalje boljši. Dušanka Matko, prodajalka, Trbovlje: Časopis sem do sedaj kupila le dvakrat. Dobro je. da imamov Zasavju svoj časopis, kjer lahko izveš o dogodkih iz Zasavja. Prodajamo pa ga tudi v naši trgovini, kjer delam in ga velikokrat preberem. Rudi Rtičinan, dipl. ing. Ri l . Hrastnik: ("e so v njem aktualne teme, ga preberem. Trenutno se mi zdi, da je v njem premalo aktualnega. Všeč mi jc predstavitev športnikov. Lahko bi bilo več stvari iz občine I Irastnik. Novinarji so zelo dobri, boljše ekipe ne bi mogli zbrati. r ■ „ "ii m II TRBOVLJE TRG SVOBODE lla, 61420 TRBOVLJE TEL.: (0601) 21 - 358, 22- 056, fax.: (0601) 21 - 228 UKV 103,9 MHz STEREO .. w_____________ CENIK EKONOMSKO-PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI 1. ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah kot nova enota PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto 800,00 1.000,00 1.500.00 1.900.00 600,00 1 1 m 1, ;!! II 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 600,00 30,00 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 300,00 15,00 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda 3.000,00 70,00 5. OSMRTNICE 1.000,00 CENIK VELJA OD 1.4.1992 DALJE SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, da je oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.(X) od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da vse to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo RADIA SLOVENIJA. Dogodki in odmevi ter od 19.00 do 19.30 Večerni radijski dnevnik. Naša poročila so na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so &z teden ob 14.45; 16.45; 17.45 in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Zvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas da slišati med osmo uro q'utraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 m 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vašim glasbenim željam, ki jih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056. ^ Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev. Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci radia. RADIJSKI POZDRAV, SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES! J Pisalo se je leto 1910, ko je plemeniti vitez Gutmunstuh! kupil na pohudo učitelja Leopolda Potrehiua iz Zidanega mosta in župnika Ilierša iz Radeč dvanajst glasbil. To so začetki pihalnega orkestra radeških papirničarjev, ki so danes med vodilnimi godbami v Sloveniji. Gotovo ima največ zaslug za ta uspeh njihov dirigent, rojen Hrastničan, zaprisežen Radečan, Jože Rus. Na zadnji skupščini pihalnih godb Slovenije so ga izvolili za zveznega predsednika figurativnih dejavnosti godb, kar pomeni, da bo odslej predsedoval mažoretnim in bobnarskim skupinam v Sloveniji. Poleg tega je Jože tudi zlati Gallusov nagrajenec, za seboj ima 25 let dirigentskega staža, od tega pet let pri hrastniški rudarski godbi in dvajset pri radeški. Jože, kako ste postali dirigent, je to družinska tradicija? Ne bi rekel, da je dirigiranje ravno družinska tradicija. Je pa res, da sem imel v "žlahti" kar nekaj klarinetistov in tako sem tudi sam poskusil pihati v tisto reč. brez katere si danes ne znam predstavljan svojega življenja. Začel sem v Hrastniku pri rudarski godbi. Naredil sem srednjo glasbeno šolo, učil sedem let v hrastniški glasbeni šoli, začel z rudarsko godbo, nakar je sledilo povabilo v Radeče. Priliko sem izkoristil, saj so mi nudili službo, pa stanovanje in navsezadnje sem lahko začel z uresničitvijo svojih ambicij... Kako to mislite? Ko sem prišel, nas je bilo samo dvanajst. Kot bi bila ta številka povezana s tisto v letu 1910. Začeli smo praktično iz nič. Najprej sem učil ljubiteljsko vse inštrumente, kasneje pa seje preko glasbene šole Radeče rojevala generacija klarinetistov, bolje rečeno pihalcev, ki so bili pri našem orkestru vedno močni. Danes igra že tretja generacija godbenikov, kjer sem imel vsaj malo "prste vmes" in lahko rečem, da sem zadovoljen. Najbrž pa to še ni tisto, kar ste rekli prej, da je vaša ambicija? Sigurno ni, sedaj, ko imamo nov godbeni dom, bo laže. Spet bo oživela mažoretna dejavnost, spet bomo poskušali z bobnarji, prednost pa bodo skupne vaje, možnost vaj po posameznih skupinah inštrumentov, akustika je drugačna, pa... Zakaj se ustavljate pri svojih mislih? Tudi v mislih vedno nekaj prehitevate... Takšen sem, tudi pri glasbi. Nikoli nisem zadovoljen. Godbeniki bodo mogoče rekli, da sem kdaj siten, ampak brez tega se potem ne sliši tisto, kar slišim sam. Ni čudno, da so na primer zaradi mojega tenkočutnega sluha zamenjali marsikateri ležaj pri ventilatorjih v tovarni, katerih zvok sem slišal ponoči, ko nisem mogel spati... nekako čudno so cvilili... Večkrat omenjate tovarno, kraj... Brez tovarne ne bi bilo godbe, tudi kraj ima izredno razumevanje za kulturo. Kje so časi profesorja Pešca in ostalih kulturnih duš Radeč... Vsepovsod smo bili zraven, kol obvezno pohištvo v kakšni sobi... tako sc mi je pač zdelo. Smo spremljevalci kraja od rojstva do smrti. Primerjava med Hrastnikom, vsaj kolikor ga poznam danes, in Radečami sploh ni možna. Če hočeš uspeti, nikoli ne moreš brez podpore sredine, iz katere izhajaš. Kraj je bil vedno najbolj stroga strokovna žirija. To ni čudno, saj je nekdanji godbeni dom zrasel iz. nič, s pomočjo tovarne, posameznikov in pod najbolj zaslužnim prijateljem godbenikov direktorjem Radečepapirja Janezom Zahrastnikom. Ne verjamem, če je še kje kdo, ki hi sev takšni meri predajal ne le naši godbi, ampak tudi kraju. Sicer pa je tudi nakup instrumentov Jamaha njegovo maslo... Še vedno niste ničesar povedali o svojih ciljih? Če bi govoril o svojih, ne bi bilo dovolj papirja za pogovor. Če pa govorim o ciljih godbe, potem je seveda želja, da ostanemo v pivi jakostni skupini godb in postanemo zlati. Sedaj smo namreč med prokategorniki srebrni. Je to težko doseči? Težko? Nič ni težko, če so pogoji in možnosti. Tu je samo delo in volja, te pa v naši dolini nikoli ni manjkalo. Problem je bil vedno menjava generacij, pa odhodi mladih godbenikov v srednje šole in fakulteto, ki so zunaj Radeč. Zaradi tega je nemogoče uskladiti termine vaj. Je iz orkestra izšlo kaj dobrih glasbenikov? Precej. Nekaj jih je tudi na akademiji, pa v srednjih glasbenih šolah. Precej znanja in veselja so dobili pri godbi, veliko tudi po zaslugi glasbene šole Radeče. Eno z drugim in uspeh .ne more izostati. Kaj pa deficit, mislim na instrumente pri godbi, katere je najteže vzgojiti? Ta je vedno bil in bo. Najmočnejši smo pri pihalcih, probleme imamo s takoimenovanimi "globokimi" instrumenti -baritoni, basi, pozavnami... Sicer namensko izobražujemo godbenike, saj sami načrtujemo in najbolj vemo, česa nam bo v določenem času primanjkovalo. Tu moram poudariti posluh glasbene šole. Sva vse povedala? Nisva, saj to ni bil najin namen. Še enkrat bi rad, če je to dovoljeno, izrekel zahvalo podjetju Radcčepapir za nov dom in izredno dobre pogoje vadbe, pa zahvalo častnemu predsedniku Janezu Zahrastniku, pa vsem krajanom in navsezadnje vedno pozabljenim motorjem godbe, to je predsednikom Tončku Brileju, Tomažu Krafogelu in sedanjemu predsedniku Klanjšku... in najbrž sem še koga pozabil... Franci Kadunc V današnjem Zasavcu predstavljamo tri pare, ki so se odločili sodelovati v natečaju za zasavski par 92. Dva izmed parov, ki bosta zbrala največ kupončkov, bosta sodelovala 30. maja na javni prireditvi v zagorskem delavskem domu, kjer bo strokovna komisija izbrala zasavski par 92. Poleg našega para bodo na slovenski ohceti sodelovali še: dva para po izboru Dnevnika in trije pari iz tujine. Torej, pisalo v roke, izpolnite kuponček in ga pošljite na naš naslov. Se nekaj: pri Zasavcu bomo izžrebali pet glasovalcev, ki bodo pre jeli nagrade Zasavca. Da se ne boste trudili zaston j. Vel ja jo tudi kupončki, ki so bili objavljeni v prejšnji številki Zasavca. Še se lahko prijavite. Ne bomo vas sicer mogli predstaviti v časopisu, lahko pa naprosite žlahto in prijatelje ter zberete kupončke in tako sodelujete v natečaju. Veljajo kupončki, ki bodo prispeli v uredništvo do 25. maja 1992. Sedaj pa k našim parom. z Glasujem za Zasavski par 92 Mo| naslov: ____________________ % Par številka 1: Slavi Drnovšek in Bogdan Hribar Par številka 2: Sandi Debevec in Marjana Pograjc Par številka 3: Marjan Brečko in Nataša Anderlič Bogdan se je rodil 4. 3. 1964. Doma je v Zagorju. Po poklicu j c strojni tehnik, vendar je trenutno brezposeln. Slavi se je rodila 12. 8. 1969. Tudi ona j c doma v Zagorju, po poklicu pa j c inženir varstva pri delu. Spoznala sta sc na ptičji razstavi. Ugotovila sta, da je že zadnji čas, da sc poročita in kmečka poroka oz. tekmovanje za zasavski par 92jc dobrodošla priložnost. Slavi si želi imeti tri otroke, Bogdan pa štiri. Na dobri poti sta, saj imata že sedaj sina Mateja, starega dve leti. Z njim preživita tudi velik del svojega prostega časa. Drugače pa Bogdan rad keglja, rešuje križanke in če je potrebno, opravi tudi gospodinjska dela. Slavi pa rada plete in se ukvarja s sinom. Glede na to, da je poroka kmečka, sta oba poudarila, da v manjši meri celo obvladata kmečka opravila, in sicer na svojem vrtu. Sandi se je rodil 14.2. 1966. Po poklicu je elektrotehnik in je zaposlen na Rudniku v Zagorju. Marjana pa sc j c rodila 11.2. 1961. Po poklicu j c inženir elektrotehnike. Živita v Kisovcu, kjer nameravata živeti tudi po poroki. "Poročiš se samo enkrat in naj bo najina poroka nekaj posebnega," sta si rekla in se prijavila na razpis. Prosti čas namenjata predvsem svoji dveletni hčerki Aleksandri, poleg tega rada smučata in igrata tenis. Sandi tudi kolesari, pomaga očetu pri kmetovanju in igra harmoniko. Velikokrat sc podata v planine, ali gresta na ples, dobro pa vesta, kaj sc pravi "opravljali kmečka opravila." Marjan seje rodil 17.10.1965 in je doma v Hrastniku. Po poklicu je pomočnik kuharja in je zaposlen v Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Nataša sc je rodila 13. 10. 1965. Doma je v Radečah. Po poklicu je prodajalka. Zaposlena je v veleblagovnici v Radečah. Marjan in Nataša sta se spoznala v diskoteki Super Li v Trbovljah. Za tako vrsto poroke sta se odločila, ker je pač malo drugačna od drugih. V en glas sta poudarila, da si zaenkrat želita samo enega otroka. Oba rada bereta knjige in skupaj kolesarita. Poleg tega pa Marjan v prostem času rad teče, Nataša pa se ukvarja z aerobiko. Kar pa se tiče kmečkih opravil, je Nataša povedala, da je že poskusila ličkati koruzo, Marjan pa bi poleg loputanja grede znal opraviti tudi kaj drugega. Katja Božič 23 OBVEŠČAMO stranke, da smo odprli novo dislocirano enoto ERDEEKO d.o.o. POSREDNIK na Cesti 9. avgusta 46/a, Zagorje. PONUJAMO BREZALKOHOLNE IN ALKOHOLNE PIJAČE ter prehrambene izdelke po diskontnih cenah. SE PRIPOROČAMO. ODPIRALNI ČAS: od 7.00 do 13.00, od 16.00 do 19.00 sobota 7.00 do 13.00 RudARskA ?2, Kisovec Tel.: 0601/71 897 PAKAVOK $A£SRtyA V ZAGORJU, KIDRIČEVA 4b VAM NUDI: - OSEBNI RAČUNALNIKI: ALR, IBM, IPC, ACER, WEARNES - HIŠNI RAČUNALNIKI: C0MM0D0RE - REZERVNI DELI IN SERVIS ZA PC, TISKALNIKI: STAR, EPSON - PAPIRNA GALANTERIJA: PAPIRUS, MOBO, PAPIR ZA PC - KATALOŠKA PRODAJA - ROČNE IN STENSKE URE: SEIKO, ALBA, LORUS, PULSAR - PARFUMERIJA: NINA RICCI, CACHAREL, UNGARO, DIOR - KRISTAL - BIŽUTERIJA: FASHION BVOUX - TORBICE IZ USNJA -DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN: od 8h - 1 2h, od 1 6h ^ 1 9H OB SOBOTAH: od 8L -* 1 2U ELEKTROPROM d.o. IZLAKE telefoni: (0601) 73 532, 73 846, v Zagorju: (0601) 62 012 Telefax: 73 737 Elektroprom z Izlak razpisuje v svojih trgovinah MIKRO na Izlakah, YAMAHA v Zagoiju in v trgovini z nekorantnim blagom v Kisovcu za vse gotovinske nakupe v vrednosti nad 2.000 SLT nagradno žrebanje. Žrebanje bo vsako zadnjo soboto v mesecu. Vsakič bo izžrebanih za vsakih 100 izdanih kuponov deset dobitkov. Vsi dobitki so vredni od 1.000 do 10.000 SLT in drugič: VSAK DVAJSETI KUPEC DOBI BARVNI TELEVIZOR: Takoj, ko bo prodano 20 TV aparatov Gorenje, bo žrebanje kuponov in eden od dvajsetih bo dobil nov TV barvni sprejemnik. Ne zamudite te priložnosti, ko dobiš za poceni TV aparat (tovarniška cena) lahko še barvni TV za darilo. TRGOVINE: MIKRO Izlake YAMAHA Zagorje trgovina v Kisovcu veletrgovina Izlake PROIZVODNJA: Tiskana vezja Elektroinstalacije Človeku se redkokdaj ponudi možnost, da obišče zanimive tuje dežele. Mene je pot zanesla na Ažurno obalo, tam je nastala tudi pripoved o Monte Carlu. Turisti seveda ne bi bili turisti, če se ne bi fotografirali za vsakim vogalom. Nekateri so celo tako premeteni, da se postavijo k najdražjemu avtomobilu, ki stoji pred hotelom De Paris in s pomočjo fotografije obujajo spomine. Denar je danes vrednota, zaradi katere človek ubija človeka, je vrednota, ki v bistvu pomeni razliko med ljudmi. Vsi smo krvavi pod kožo, na pogled smo podobni, vsako človeško življenje je neprecenljive vrednosti, enkratno in neponovljivo. Vrtimo se v krogu. Misli so spelji denarju. Denar dela razlike med ljudmi. Bogati si izmišljajo različne zabave, da si krajšajo čas, ki ga imajo na pretek. Ena takih zabav so igralnice, kjer denar trumoma zapušča lastnika ali pa prihaja v roke novemu. Svetovno znana je igralnica v Monic Carlu. Torej Casino v Monic Carlu, v kneževini Monaco. Kneževina je majhna, bogata država, kamor skušajo svoje imetje naložili mnogi znani in bogati ljudje. Splošno je znano, da v kneževini ne plačujejo nobenih davkov, ker zaslužijo prav z igrami na srečo. Zanimivo je tudi to, da prebivalci Monaea in Monte Carla v Casinu ne smejo igrati, saj so prav oni tisti, ki dobivajo. Okolica Casinoja je čudovita. Pred njim se širi mogočen park z bazeni in vodometi, ki se bohotijo s kristalno čisto vodo. Okrog bazenčkov se v vsej lepoti razkazujejo kraljevske palme, po tleh pa je zelena mehka trava, ki vabi. Toda idila parka ima tudi svojo zgodovino. Ta ni tako bleščeča. V tem parku so mnogi ljudje prostovoljno ugasnili luč svojega življenja. Povod k takemu dejanju je seveda zopet denar. Ti ljudje so v casinoju izgubili ves svoj denar. Pa ne samo denar. Zaigrali so svoja premoženja, nekateri celo prodali svoje žene in otroke. S tem niso mislili nič hudega. Upali so pač, da se jim mogoče le še nasmehne sreča. Igralska strast je naredila svoje. Glas o samomorih v Monte Carlu seje širil. Prebivalci so sc zavarovali na poseben način. Uslužbenci casinoja so po parku iskali trupla in jim v žepe vtikali šope denarja. Nekateri so to znali spretno izkoristiti. Neki stalni gost casinoja je ugotovil prevaro uslužbencev, se vlegcl v park in sc naredil mrtvega. Truplo je zjutraj seveda izginilo, možak pa je zaslužil lepe denarce. Treba sc je pač znajti. Zraven parka stoji mogočna zgradba: hotel De Paris. Hotel, ki je nam, navadnim zemljanom nedosegljiv, saj so cene, ki jih prinese ena sama noč, tako velike, da se nam zmeša. Ampak so ljudje, ki take cene z lahkoto plačajo. Čez dan je okolica casinoja bolj osamljena, le posamezni turisti zvedavo požirajo znamenitosti, ki se jim ponujajo. wmm Pravo podobo dobi Casino in sama okolica šele zvečer. Večer ima poseben čar. To je čas ponočnjakov in bogatašev. Nekdaj je bilo normalno, da so dame in gospodje iz visoke družbe prihajali v casino v večerni toaleti: To pomeni, da so dame nosile bogate večerne obleke, telo so jim krasile gore nakita, svojo malenkost pašo odele v bogat krznen plašč - naj se vidi kdo so in od kod prihajajo. Za gospode pa je prav tako bila potrebna moška večerna obleka s kravato ali metuljčkom okrog vratu, seveda. Kravata ali metuljček pomeni zelo pomemben del moške garderobe. Brez enega ali drugega je vstop v casino tudi v današnjem času nemogoč. Nekoč je neki bogataš želel vstopiti brez metuljčka ali kravate, pa so ga zvesti uslužbenci casinoja prestregli že pri vratih. Bogataš se je znašel. Na ovratnik si je nataknil bankovce, katerega je preoblikoval v metuljčka. Na bankovcu je bila napisana velika številka, zato so se mu vrata v casino na široko odprla. Toda časi sc spreminjajo. Danes lahko obiščejo casino vsi, ki si to želijo, saj je svetovna znamenitost. Zato lahko vidimo ženske v najbolj navadnih in nenavadnih plaščih, ki še zdaleč niso podobni krznenim. Pa tudi moški nosijo različno garderobo. Najbolj bogati prihajajo v poznih večernih urah in ostanejo najdlje - vsaj dokler dobivajo. Včasih se tudi zgodi, da kakšnega zagrizenega in strastnega igralca ob izgubi in porazu izda srce. Toda Monte Carlo se ne zmeni za škandale in nezgode svojih ljudi. Ponosno kraljuje na svojem delu Azurne obale in je ves mogočen. Katja Božič . ZA NAJ- VECJl 3RA-ŽIL. MESTO HRVAŠKI PISATELJ (IVAN 5 PRITOK LJUBUA- HICE NAOČNIKI OPERA BEDRICHA SMETANE TELESNA IZČRPANOST. OSLABELOST NORVEŠKI SLOVNIČAR AASEN PEVKA FALK GRŠKI OTOK V EGINSKEM ZALIVU NAJVIŠJA STOPNJA POPOLNOSTI ČEŠKA PRI-TRDILNICA SKLADATELJ HA-ČATURJAN JEZERO V TIBETU GARDNER NIKI LAUDA blazinjak LUKA na JAPONSKEM VELIKA MORSKA RIBA DOLINA REKE INN V ŠVICI MÜNCHEN- SW