V r t e c
Kako si diven, Čamo-krasen, Zares nebo te je Ijubilo Ko čare svoje ijeizerpne Na-te, moj vrtec, je razlilo.
Pri cvetu cvet se mi aasmiha, Ko pridem sčm v naročje tvoje: Ta cvetka rdeča, ta je bela. Ta 2!ato kaže lice svoje.
S slastjo tvoj duh sladko-vonljivi, Sladko-opojni duša pyc — Mar nisi ti, srce nedolžno, Vrtcc ncbeske harmoime . .-.?
Aleksij Andrejev