večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £>. nri zvečer.
Hrodnlštvo *n "V^avnHtvo: Kolodvorske ulloo 4tev. 15 — z urednikom »e moro govoriti vsak d»n od 11 do l*. -aro. — Rokopisi so oe vračajo. — Inaeratl: Soststopna petlt-vrsta i kr., pri večkratnem pooav IjuuJI dajo a« popust — Velja la Ljubljano v upravniitvn: »u odo leto n gld., za pol leta s gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., »a moteč 60 kr., poiiljatev ua dom velja mesečno » kr. več. Po poiti valja aa celo __________________aft	6	fifld., t% čotrt lotu 2 gld. 50 kr. in v. a Jodon rnonflo 86 kr'.
Štev. 264.	V	Ljnbljani	v sredo, 18. novembra 1885.	Tečaj II.
Srbsko-bolgarska vojska.
Brzo in skoro neovirano prodira dalje srbska vojna. Pretekli so komaj trije dnevi, odkar se je izpovedala vojska, a uže se poroča z bojišča, da se v par dnevih odloči o usodi glavnega mesta — ln i njim je tesno zvezan izid vojske. Vedelo se je skoro z vso gotovostjo uže naprej, da se mlada, neizvežbana, naglo iz raznih elementov sestavljena bolgarska vojna ne bode mogla uspešno braniti mnogobrojnejšim, dobro urejenim, izborno oboroženim, vojske vajenim srbskim četam; razen tega Pa je zadel bolgarsko vojsko še hudo ukaz ruskega carja, kateri Je poklical v domovino ruske, v bolgarski vojni služeče častnike; in ti častniki b'li so duhoviti vodje, katerim je uže marsikedaj Počrnil smodnik obraz. A s hrabrostjo, pogumom 'n dobro voljo se v vojski le malo opravi, za vojsko treba vojakov, in takih nima niti Bolgarija n't;i Rumelija. Srbi so, dejali bi, skoro vsi za vojsko sposobni. Srbi so junašk kmetsk narod, kateri se je vedno bojeval, bojeval srečno in nesrečno, a bojevati se je moral skoro neprestano ter so navadil vojske. Bolgari pa skoro štiristo let niso 'Heli se boriti v pravi vojski, mirno so tačas skoro neprestano prenašali tuje gospodstvo. V letu 1876. u»el se je pač pri njih upor, a pustili so se krvavo tesariti od Turkov. Odvadili so se torej vojske.
Bolgarska vojna moč bila je preslaba nasproti srbski — to bilo je jasno, vender nismo pričakovali, da bode na obeh cestah v Sofijo tako neovirano Srbom pot odprta, saj je bil vender delj _asa u£e V8ak preverjen, da je med Srbijo in “°lgarijo vojska neizogibljiva in to vedeli so tudi Bolgari, zaradi tega je pač vsakdo pričakoval, da Si vsaj nekatere važuojše točke na cestah, ki pe-
ljeta čez Caribrod in Trn v Sofijo, utrdijo, kjer bi zadrževali sovražnika ter imeli časa dovolj, obdati z nasipi Sofijo. Kakor pa posnemljemo iz dozda-njih poročil z bojišča, se to ni zgodilo, kajti Srbi prodirajo skoro neovirano dalje, le tu in tam zmagati jim je bilo v malem boji. Gotovo neizbrisljivo napako zakrivili so Bolgari, ker so vojaški nekako zapustili Bolgarijo ter obrnili večjo svojo pozornost na Rumelijo. Bolgarske čete umikati se morajo številnejšim srbskim, da si, kakor nam poroča brzojav iz Sofije in potrjujejo tudi poročila iz Belgrada, da-si se Bolgari bijejo hrabro in imajo Srbi obile izgube. Brzojavke z bojišča, iz bolgarskega vira priznavajo, da je položaj resen in da se v nekaterih dnevih uže odloči o usodi Sofije.
Poročila iz srbskega vira z bojišča pa so jako pičla; trdovratno molči telegraf o premikanji srbske vojske in niti o nje zmagah ne ve ničesar povedati. Čudno sicer to ravno ni, gotovo so pri tem merodajni vojni oziri. Dozdanje premikanje srbske vojne vršilo se je po dobro preudarjenem vojnem načrtu. Glavni cilj srbske vojne je Sofija Na dveh progah prodirajo Srbi proti njej. Jeden oddelek gre na cesti čez Dragoman in Slivnico proti glavnemu mestu, drugi pa čez Trn proti Brezniku in Perniku, od koder se najbrže obme na cesti proti severovzhodu tudi proti Sofiji. Oba oddelka sta v vedni zvezi, in do zdaj se je njijina operacija po polnem posrečila. Včerajšnji brzojav nam je poročal, da se Bolgari zbirajo pri Slivnici, da hote tj& spraviti vso svojo vojno moč ter poskusiti ovirati sovražnika; včeraj prjčakoval se je napad Srbov na Slivnico. Ko to pišemo ni uatn še znano, se je-li vršil boj, in kako se je izvršil. Slivnica je slednja pozicija pred Sofijo, katero je možno braniti z nekolikim uspehom. Tu so torej
Listek.
P r o k 1 e t a!
(Roiuan Spisa! Rinilo Richobourg; po R Vaoanovi prnilo-lavi prosto poslovenil Janko Loban.)
(Daljo.)
7
Po malem odmoru nadaljuje Lucila: „Edina °seba, katera mi je udana in zvesto ostala na 8tl-ani ob moji nesreči, bil je Rouvenat; in Rou-Venata sta rešila ti in moj sin ? Kako hvaležna 8enr» Bogu! Otrok je plačal za svojo mater! Pa je zdaj, kje je zdaj?" — „V Parizu, Lucila. °u še ne vč, da je Lucila Mellier njegova mati; V(5 samo to, da je sin umorjenčev. Rouvenat je Z,laj pri ujem, da mu pov6 popolno resnico in da Ra sim privSde, kjer mladeniča željno pričakuje mu oče, ki ga postavi za dediča ogromnega Rv°jega premožeuja.“ — „0, moj oče hoče to storiti ? To je prav, Jean Renaud, to je prav!" 'kne ganena. — »Zdaj vam izvestno vse odpusti, “a Parizla, malopridnika, bota gotovo vsa zelena same nevoščljivosti, ker ne pride premoženje v
njijne roke. Raji naj bi se ja bilo kaznovalo za zločin, ki sta ga izvršila- Nevarna sta zmerom." — „Gotovo. In prav v bližini sta. Vsako noč se vlačita okoli seuillonske pristave; gotovo namerjata zopet izvesti kako hudobno delo! Jean Renaud, ali veste, da je Fran Parizel ves zaljubljen v vašo hčerko? Da bi brutalni svoji strasti zadostil, lehko vse stori! Jean Renaud, čuvajte svojega otroka, dokler je Rouvenat z d<5ma!"
Jean Renaud stisne pesti.
»Malopridnik naj si upa mojega otroka le dotakniti se, zadušim ga kakor psa! . . . Pa ne govoriva več o tem hudobniku! Lucila, ali hočete, da vas še to noč peljem k vašemu očetu?" — n K njemu?! Ne! ne!“ <16je zganivši se. — „On obžaluje svoj čin! Vas ne proklinja več, mariveč slepo svojo besnočo, katera vam je živeuje razdejala ! On se je moral za svoje zlodejstvo strašno pokoriti! Pekoča vest in žalost sti naredili iz njega mučenika. Ali ste ga keduj videli, kar ste se vrnili?" — „Samo enkrat .... od daleč?" — „Ali se vam ni zdel zelo spremenjen?" — „Da, zel6 spremenjen!" — BJacques Mellier je le si nca samega sebe!" — nVi tedaj mislite, da me zopet
zbrali Bolgari svoje sile, tu sim podal se je tudi knez, da se udeleži bitke, katera bode ne le usodna Sofiji, marveč najbrže tudi knezu in njegovemu prestolu. Če si Srbi osvojijo Slivnico, nič jih več ne ovira na poti v Sofijo. Kar se tiče drugega oddelka srbske vojne, ki gre čez Trn proti Brezniku in Perniku, tudi najbrže ne bode imel mnogo opraviti z Bolgari; če se jim pri Perniku tudi ustavijo Bolgari, juuaško se boreči, premogla jih bode srbska izvežbanost in mnogoštevilje. Odprla se jim bode cesta v Sofijo. Morda nam danes pri-uese brzojav uže poročilo, da sc je v bitki odločila usoda Bolgarije in njenega kneza.
*
* *
Belgrad, 17. novembra. Srbi napali so včeraj zvečer sotesko pri Dragomanu ter si osvojili po krvavem boji prvo pozicijo. Trn osvojili so si danes Srbi po hudem boji; dobili so dva topova ter zajeli več vjetnikov. Izgube 80 na obeh straneh znatne. Glavni tabor je v Cari-brodu. Pri Slivnici se danes pričakuje glavna bitka. Knez bolgarski je tja dospel. Ob Timoku stoji ba-talijon Bolgarov. Prostovoljci bo se udali. Navdušenost srbskih čet je velika. Sploh se misli, da pridejo kmalu pred Sofijo.
Belgrad, 17. novembra. Srbske čete so dnfi 14. t. m. prestopile bolgarsko mejo ter bolgarske predstraže ua vseh točkah potisnile nazaj; ob 5. uri zvečer so si srbske čete osvojile Caribrod. Vkupne izgube od začetka vojske znašajo v srbski vojni 200 ranjencev, med temi 2 častnika, 50 mrtvih, med temi 1 častnik. Srbske čete na vseh točkah dalje prodirajo.
Slivnica, 17. novembra. Knez je popoludne sim dospel. — Srbi imajo shod soteske pri Drago-
vzprejme?" — nSaj vam pravim, da ga kes mori, kes, da je bil tako trdosrčen proti vam! On vas vzprejme z odprtimi rokami, in kakor vas je nekdaj klel, tako bo vas sedaj blagoslavljal! Onega dne, ko vas je spodil, bil je ves iz sebe. Odpustite mu! Saj vas je nekdaj oboževal! Mislil je, da mu je ljubezen umrla; a niti umaknila se mu ni iz srca t Ali more sploh ljubezen očetova do lastnega otroka ugasniti? Ne! . . .“
Uboga ženska je tiho jokala.
Potem izpregovori komaj slišno: .Jean Renaud, prisegla sem nekdaj, da se ne povrnem več pod streho očetove hiše; pa b6da je upognila moj ponos! Nernain več niti moči niti volje. Mene je ponižal Bog bolj kakor katero drugo žeusko; a zdaj se me je usmilil. Moj sin živi, svojega sina b dem zopet videla! Vi ne morete umeti, kaj občutim pri tej misli! Zopet imam v očeh solze, veselja solze, moja duša je zopet razsvetljena, jaz zopet prosteje dišem, jaz se n&dejani, jaz živim!
—	O Bog, kako lepa je noč! Zopet gledam zvezde nad svojo glavo, zdi se mi, kakor bi se mi vesele nasmihovaie! O Gospod, o Gospod, bodi češčen na vekomaj!" — BAmen, amen!" d6 Jean Renaud.
tnanu zaseden. Bolgari so do zdaj izgubili osemsto mrtvih in ranjenih. Rumelijske dete so zvečer došle. Goji se nadeja, da se bode Slivnica navzlic manjšemu številu bolgarske vojne krepko upirati mogla sovražniku. Sicer se v treh dnevih zbere okolo Sofije zadostno število čet, da se prične ofenziva.
Sofija, 18. novembra. Včeraj ob jutranjem svitanji napali so Srbi od desne in leve Slivnico z mnogobrojnimi četami, a Bolgari so jih na obeh straneh odbili. Na to so Bolgari napali Srbe ter jih podili pet kilometrov daleč. Srbov je mnogo palo; Bolgari ujeli več Srbov.
Naši posli.
(Nujno socijalno vprašanje.)
(Dalje.)
Da Bi prihranijo nekaj novcev, navdušujejo slabotne nedorasle posle za težka opravila, češ, da tako močnih in marljivih poslov ni na daleč okrog itd.
Siromašna, nepopačena mladina čuje prerada tako pohvalo in je ponosna nanjo. Trudi se torej nenaravno v pretežkem delu, dokler ne omaga navadno iu si pokvari zdravje za vselej — ki je edino njeno premoženje.
Večje pregrehe in nebokričeče krivice proti siromaštvu, ki je izročeno v njeno varstvo, ne poznamo, kot je jednaka, ki zasluži najostreje kazen.
Dolžnost in potreba za odgojo dobrih poslov je dalje tudi ne samo marljiva delavnost, temveč tudi primeren počitek in v počitku skrb za pošteno in koristno razveseljevanje.
Vsak človek, najbolje pa oni, ki se bavi s težkim telesnim delom, potrebuje neizogibno duševnega razvedrenja in zabave. In ravno prosti čas je navadno strup poslom in delavcem sploh.
Mi sodimo, da bi ne bilo cenejega in bolj primernega razveseljevanja v nedeljah in praznikih našim poslom, kot čitanje poučnih in zabavnih knjig.
Za malo krajcarjev, ki bi jih daroval posamezen ali morda gospodarji sami, naročali bi si posli posamezne srenje več iztisov knjig družbe sv. Mohorja, ali kak poučen časopis. Kako bi se izkušali lahko v taki zabavi, kedo več vč, kedo je več čital, kedo to ali ono bolje razumel. To bi bila prava duševna hrana našim poslom, se vč da, |v škodo našim — krčmarjem, ki prodajajo za drag denar siromaku trpinu — strup, žganje, da • pozablja v njem svoje gorjč.
Glavna stvar v poselskem vprašanji je skrb za starost, za bolne in onemogle posle.
Varčnost in zopet le varčnost tudi v največjem uboštvu je edino Biedstvo zoper nezgode na stare dni, odgovarja se nam sploh v tej zadevi.
A svetovati je lažje, kakor izpolnjevati svčte Štediti v revščini je naj večja umetnost.
—	„A danes se nočem še povrniti v hišo svojega očeta, Jean Renaud! Še-le onega dnč, ko me tam vzprejme moj sin, hočem stopiti z vami pod pazduho v očetovo hišo! Leon in Rouvenat morata me pozdraviti na pragu do mojega očeta! Dotlč pa ne sme nobeden slutiti, da še živim! Hočem se še skrivati solncu v zavetnem temnem gozdu in po noči se lehko shajava, vrli Jean Renaud, da Be pogovarjava o tčm in 6nem. V treh dneh se Rouvenat lehko povrne z mojim otrokom; tri dni minejo hitro."
»Ne, ne!" zavrne jo Jean Renaud, »vi ne smete biti več brez strehe. Pridite z mano vsaj v ovčarsko hišo, tudi tam ste dobro skriti!" — ,Dobro, hočem vas ubogati, akoravno sem uže mesec dni navajena, živeti na prostem." — »Ne-Brečni otrok, od česa ste pa živeli v gozdu?" — »Prva dva dni sem pila samo vodo; tretji dan pa me je glad tako mučil, da sem prežvekovala listje in korenike!" — »Strašno! strašno!" momlja Jean Renaud. — »Imela sem še nekoliko denarja. Da, še danes imam deset frankov. Lehko bi si bila v Fremicourtu, Sueure-u, Civry-u ali v Artemont-u kupila kruha, ali bi bila beračila, kar sem, ahl tolikrat storila, kar Bera ločena od svojega otroka.
Marsikateri bi tudi štedil rad, ko bi imel priložnost za koristno štedenje. Mnogo je bilo priložnosti do sedaj za izdavanje krvavo zasluženega denarja, a priročnih, varnih hranilnic nikjer.
Ni je slovenske vasi, kjer bi se ne zapravil lahko v slabi gostilni ali v prodajalnici nepotrebnega lepotičja in slabega blaga denar, hranilnice pa se nahajajo le po glavnih mestih.
Spoznala je vlada to veliko nezgodo in ustanovila je zaradi tega poštne hranilnice.
Na vsaki pošti uloži zdaj najbolj ubožen človek svoj prihranek, da le iznaša en sam groš, ki se mu obrestuje redno, narašča in narašča v mali imetek — in ne izginja v prvem trenotku za mnogokrat nepotrebne stvari.
Poštne hranilnice so najboljši pomoček zoper poselsko bedo in najprimernejši navod k va. čnosti tudi v uboštvu.
Skrajni čas je dalje tudi, da bi se osnovale v večjih srenjah poselske družbe, kakor so se uže na mnogih krajih delavske družbe. Vsak ud poselske družbe plačeval bi na teden ali mesec nekaj krajcarjev. Za ta denar zagotovila bi se mu pomoč v bolezni, ali kadar bi bil začasno brez službe. Tudi bi se oskrbovale lehko po taki družbi udom službe, ki bi bila bolj izvedena, kakor posamezni posli, ki sprejemajo v sili najbolj Blabe ponudbe za skromna plačila.
Govorili smo tu o poslih, kako naj skrbč z varčnostjo za svojo bodočnost, kako naj si izboljšujejo sami svojo žalo usodo.
Brezvspešen bil bi naš pouk in svčt, ako ne pomorejo gospodarji in gospodinje v tej resni zadevi.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Zasedanje delegacij se je včeraj dovršilo. V dopoludanski seji avstrijske delegacije se je sprejel okupacijski kredit in se potrdil konečni račun za 1883.1. Med sklepi obojnih delegacij ni bilo nobene diference.
Volitve v tržaški mestni zastop, katere so se imele pričeti vršiti dne 30. t. m., so se odložile za negotov čas.
V predvčeranji seji lirvatskega sabora vložil je odsek, kateri je imel pregledati postavne načrte o upravni reformi, svoje poročilo. Razprave o njej prično se v teku tega tedna. Debata bode morda trajala kakih štirinajst dnij. Razen o reformnih predlogah imel se bode sabor baviti tudi z bud-getom za bodoče leto. Najbrže bode zasedanje trajalo do Božiča.
Ogerska liberalna stranka hoče na vseh krajih prirediti slavnosti v čast jubileja minister-skega predsednika. Po mestih se bode priredila razsvetljava in iz nekaterih mest odidejo deputa-cije poklonit se svečarju.
A bala sem se, da bi me kdo ne spoznal! Raji sem hotela umreti od glada!" — »Dva koraka od hiše očetove!" zakriči Jean Renaud bolestno.
Ona globoko vzdihne.
»Saj nisem vedela, da me je Bog uže oprostil prokletstva, ki me je težilo! . . . Četrti dan sem srečala starega slepega berača Frčmy-a iz Sueure-a z njegovim psom. Njegova bisaga je bila vsa polna kruha, in tudi nekaj sira in slanine je imel. Kupila sem polovico njegove zaloge. On je bil vesel, da je dobil nekoliko denarja, jaz pa sera bila preskrbljena za teden dnij. Ob jednem sva se bila dogovorila, da pridem vsak ponedeljek po noči v njegovo kočo ter mu nekoliko njegovih daril odkupim. In tako je prišlo, moj ljubi Jean Renaud, da nisem glada umrla." — »Uboga Lucila!" — »In sedaj, Jean Renaud, kako je z mojim sinom? Ali ima kupčijo, ali službo? Kaj ga je vodilo v ta kraj?"
Jean Renaud ji razloži zgodovino njenega otroka in ji razodene, kako je vladala previdnost božja nad njim. V tem sta prišla do ovčarske hiše. Jean Renaud odpre duri, in oba vstopita. Jean Renaud naredi luč ter pelje Lucilo v drugo izbo.
Tuje dežele.
Nemški državni zbor otvori se jutri. Predloži se mu več in različnih postavnih predlog. V slednjem zasedanji rešeni zakon o živinski kugi se zopet predloži. Z veliko pozornostjo se pričakuje prestolni govor, osebito ker se od oficijoznih stra-nij zagotavlja, da se bode državni zbor v prihodnjem zasedanji imel večkrat baviti z vnanjimi vprašanji.
Francoske vlade izjava, katera se je v ponedeljek prečitala v zbornici, odbija zapustitev Madagaskarja in Toukinga, konstatujc finaneijalen primanjkljaj ter zahteva nove žrtve, da se uvede financijalno ravnotežje.
Angleška vlada izdala je do birmanskega prebivalstva proklamacijo, v kateri zagotavlja, da se nihče ne bode motil pri trgovini in se nihče žalil v veri. Buddhisem ostane kakor do zdaj na svojem mestu. Vsi birmanski častniki in uradniki ostanejo naj na svojih prostorih, če hote še na dalje zvesto spolnovati svoje dolžnosti. Prebivalci se opozarjajo, da se bode umor angleških vojakov strogo kaznoval. Proklamacija se skončuje z izjavo, da kralj Thibo ne bode več vladal dežele.
Vojašk poročevalec piše iz Aten: Pred kratkim se je še poročalo, da se reservisti vračajo z velikim navdušenjem k orožju, a zdaj se zagotavlja, da se to ni zgodilo v glavnem okraji v Atiki, iz katere se do slednjega tedna še ni prijavilo 4000 reservistov. Se ve da se mora ob jednem omeniti, da je ravno od tu največ prebivalcev v inozemstvu. — Grško prebivalstvo je zelo navdušeno za vojno; od vseh stranij dohajejo obila darila za vojne namene. V nekaterih krajih prirejajo se javni shodi, pri katerih se pobira za grško vojno.
Iz Carigrada se poroča v »Pol. Corr.“, da so turške priprave za vojno povsodi vzbudile veliko iznenadenje, ker so tako obsežne, da bi takih niti ne trebalo za eventualno operacijo v vzhodni Rumeliji in ob jednem proti Srbiji, Grčiji in Črni Gori. Sultan je hotel pokazati, da je Turčija še močna dovolj braniti se svojih sovražnikov. Kar pa turški vojni manjka, je dobro vodstvo in razen tega še denarnih sredstev.
Dopisi.
Iz Šiške, 16. novembra. (Izv. dop.) Minolo nedeljo priredila je naša delavna čitalnica za Martinovo nedeljo besedo s plesom v prostorih Koslerjeve zimske pivnice. Vspored bil je tako zanimljivo in srečno sestavljen, da smemo slavnemu odboru prav odkrito čestitati na dobrem ukusu. Program ni bil preobširen, a vender različen, tako du je vsak lehko našel kaj zdse; ni čuda torej, da je privabil mnogo gostov, kateri so se živahno zabavali od večera do jutra.
»Ta izba je meni na razpolaganje; tukaj ste prav gotovi. Rad bi še danes izvedel, kaj ste doživeli od one zimske noči; pa vem, da ste trudni in slabotni. Torej pojte lepo počivat, in jutre. . . .*
—	„Jutre vse izveste, ljubi moj Jean Renaud Lehko noč torej, lehko noč!"
Razideta se.
Jean Renaud leže na posteljo ovčarjevo zunaj.
Lucila poklekne v svoji izbi ter vtopf se v pobožno molitev. . . .
8.
Bila je ena po polunoči. Jean Renaud )e trdno spal. Lucila je bila ugasnila lampo Prcdn*’ pa ide počivat, hotela je še malo čistega zr$ vživati. Zatorej odpre okno. Sloneč na njeg°' vem okvirji, udd se nekaki sladki sanjavi omami’
Naenkrat se zasliši šumot v nočno tiši”0-Lucila posluša. Prav v obližji čuje korake, poteI11 neko šepetanje.
»Kdo more biti o tej uri tukaj ?“ vPia^1 samo sebe. »Morda cel6 oba Parizla!"
Šepetalca sta stala za bližnjo vrtno sečjo in nista niti slutila, da se v ovčarski hišici kdo na
Mnogo pohvale donelo je krepkim moškim glasovom, a še več, mnogo več milodonečim glasovom brdkih pevk, osebito v Mendelssohnovi „Je-senska". Okolo petnajst krasnih Šiškaric se je v kolo zbralo okolo pevovodje, zadoneli so glasovi, in po dvorani ni bilo pohvale konec: šejedeukrat! dobro! dobro!
Da sta se gospoda Sohor in Pribil v 'Reboljevi „Euriante“, ouvertiri za glasovir, 4ročno ■tfrajoča odlikovala, mi skoro omenjati ne treba. Občinstvo jima je s ploskanjem izražalo zasluženo Pohvalo. Gospod Sohor pa se je izkazal v Ro-dejevem VII. violin - koncertu tudi umetnika na goslih.
Vesela igra v 5 dejanjih:	..Zamujeni	vlak"
igrala se je povsem prav dobro ter vzbudila mnogo veselosti. Posebno pa se je odlikoval gosp. Gutnik (Peter, kmet iz Leščevja), gosp. Pelan (Martin, soseski sluga) in gosp. Bonač (župan). Ostale manjše uloge izvele so se zadovoljivo.
Mnogo zanimanja vzbudilo je med občinstvom berilo o »Mističnih prikaznih človeškega duha“, spisal dr. Vošnjak. Berilo čital je gospod Fran Dre nik.
Tombola obnesla se je dobro, nje dobiček je precejšen, tako da sme odbor biti zadovoljen z njim; možno mu bode nekoliko pomagati nepre-polni blagajnici. Čitalnici pa čestitamo na ugodnem uspehu ter želimo, da bi nam kmalu zopet [ ri-redila tak lep večer.
Z Dunaja, 15. novembra. (Shod obrtnih "adzornikov.) Pred nekaterimi dnevi sešli so Ke tu obrtni nadzorniki. Trgovinski minister je namreč izdal naredbo, naj se obrtni nadzorniki časih snidejo, da se dogovorijo o naredbah, katere treba ukreniti v obrambo delavskega stanu, ob Jednem pa da tudi poročajo osrednemu obrtnemu nadzorniku o svojih skušnjah.
Sleduji shod obrtnih nadzornikov vršil se je v trgovinskem ministerstvu pod predsedstvom črednega obrtnega nadzornika, dvornega svetovalca dr. Migerke ter v prisotnosti sekcijskega svetovalca barona Weigelsperga ter ministerijalnega Ojnika dr. Hasenorla. Tega shoda udeležili so ae vsi nadzorniki, namreč gg.: Kulka (z Dunaja), Feierfeil (iz Budjejevic), Wehler (iz Prage), Maly (iz Liberce), Suda (iz Plzna), Czervenka (iz Brna), Menzi (iz Opave), Navratil (iz Levova), pl. Rost-h°rn (iz Božena), Pogačnik (iz Gradca), Polei (>2 Trsta).
Glede legislativne in upravne smeri predložil J0 obrtnim nadzornikom načelnik obrtnega oddelka, akcijski svetovalec baron Weigel8perg, več vprašuj, od katerih hočemo najvažnejša omeniti.
Najprej se je stavilo vprašauje ter se obširno 0 nieu> razgovarjalo, ali naj se ukaz z dne 27ega maja 1885 o izimni dovolitvi dvanajste delavske Ul° jedno leto nekaterim obrtnikom še po-
aja. Navzlic temu sta se pogovarjala tako poti-°ma, da Lucila pri vsi svoji pozornosti ni mogla Un,eti, kaj razpravljata. Izvestuo sta namerjala novo hudodelstvo. Lucila je morala izvedeti, kaj 'mata med seboj. Zmuzne	se	k malim	vratom,
atera so, kakor je vedela, vodila na vrt. Ta Vrftta so bila od znotraj zatvorjena z lesenim za-Pithom, Lucila ja odpre brez šuma, smukne na Vrt ter zleze k seči. Tu leže v travo.
proti jednajsti uri po noči, ko je na pristavi V8e spalo, sešla se je bila rudečelasa Jera z le-^ Pranom, kakor se je to mnogokrat godilo.
U(li Parizel postal je bil uže nevoljen.
»Zakaj mi dohajaš tako pozno?" jezil se je. """	»Jaz nisem kriva. Danes so	bili dolgo	na	no-
ker je jutre Petrovo,	in	gospodar	je	dal
Judeni vina, vse na čast Rouvenatu."
»Kaj mene to briga!	Ali	se sploh	ni	nič
godilo?«
»Da, včeraj je Rouvenat z Mardoche-em nad ®“° uro. bil pri gospodičini. In zvečer je gospo-lfc|“a bil« vsa druga: vesela in živa!“
»Hudiča, kaj pomeni to? Moral bodem sta-postopaču gledati na prste! ... — Pa to
daljša. Ravno tako se je korenito razpravljalo o vprašanji, ali naj se nekaterim tovarnam dovoli uporabljanje pomožnih delavcev in žensk pri nočnem delu. Trgovinskega ministra nasvet da bi bilo morda ugodno, če se za nekatere skupine sorodnih obrtov uvede jednotni tovarniški red, sprejel se je z velikim zadovoljstvom. Glede vprašanja, je-li dovoljeno, oddajati, oziroma sprejemati surovino v izdelavanje domače industrije ob nedeljah, se je izreklo mnenje, da se to vprašanje ne more rešiti na splošno, marveč samo na konkretnih slučajih.
Obrtnim nadzornikom izročili so se tudi izkazi, v katere bodo zaznamenovali nezgode v tovarnah, obrtni nadzorniki pa so prosili, naj bi se tovarnarjem naročilo, da te nezgode naznanijo obrtnim nadzornikom. Glede priucipijelnega vprašanja o nadzorovanji tabačnih tovarn po obrtnih nadzornikih omenjal je sekcijski svetovalec baron Wei-gelsperg, da se dotični govori vršijo med mini-sterstvi za finance, notranje zadeve in trgovine.
Razne vesti.
— (Kako je smrt prišla) Rumunska kraljica Elizabeta, kakor pesnica znana pod imeuom Car-men. Sylva, sedela je nedavno v svojom stanovališču pri pisalni mizi; kar joj naznanijo, da želi dvorna dama, gospica Romalo, z njo govoriti. Jokajoča pado deklica
; pred kraljico na nogo ter zakliče: »Pripovedovala sem svoji umirajoči materi o najnovojSi pravljici Vašega veličanstva ; „Kako je smrt prišla11, in danes, ko se uže bori s smrtjo, izrazujo neprenehoma željo, to pravljico iz ust Carmen Sylve slišati." Kraljica se vzdigne ter gre v bivališče dvorne dame. Prišedši v bolnišno sobo, vzame zvezek v roke ter prične s tihim glasom svojo pravljico Citati.	Na	enkrat	pogleda kraljica bolnico,
skoči prestrašena	po	konci,	ovije	ljubeznivo svojo roko
okoli deklice tor	jej	roče:	„Ona	sodaj bolje vč, nego
jaz, kako da je smrt prišla; no kalive jej miru!0 Na to rahlo zatisne visoka gospa umrli oči ter potegne deklico saboj iz mrtvaške sobe.
— (Kolera na Francoskem.) Iz Pariza se poroča:	Do sodaj smo molčali o vfesti, da so je
kolera pokazala	v	Brestu,	ker	smo pričakovali za-
nesljivih poročil. Sedaj pa se „Tčlčgraphu“ iz Bresta piše, da so včsti o koleri le preresnične; in sicer razsaja ta kužna bolezen ne samo v Brestu, temveč tudi na mnogih krajih v Britaniji. „Imonujomo le“, pišo so dalje, „ mesta Quimper, Concerneau in Le Guil-dinec, kjer se je zadnji čas kolera razširjati pričela.
V	Quimporu umrlo je do sedaj okolo 12 ljudi. V drugih imenovanih mestih stanujejo večinoma ribiči, kojim je snažnost povsem neznana stvar. Koliko da jih je pa tukaj uže pomrlo se ne vč natanko." — Za sedaj hočemo še upati, da niso stvari tako črne, kakor jih „Tčlegraphe“ popisuje; a molčati se no smč več, če je na vsem lo trohica resnice.
ni še vse! Danes na vsezgodaj je Rouvenat odpotoval v Pariz."
Lepi Fran se vzravna in oči mu zabliščijo.
»Kaj? — Rouvenat je šel v Pariz?!"
»Da!"
»Čudno, čudno! Kaj ima li tam opraviti?"
„Tega nihče ne vč! Danes je tudi gospodar poslal po beležuika Saint-Irunskega."
„Po beležuika!" zakliče lepi Fran ves poparjen. Naenkrat se mu zasveti v možjanih. Njegov obraz prebledi in besen zaškriplje:	„0,	zdaj
razuinim vse! Blanche je vsa vesela, Rouvenat je šel v Pariz, Mellier je poslal po beležuika . . . Stvar je jasna!"
»Kaj misliš?" povpraša rujavka boječe.
Lepi Fran jo srpo pogleda.
Rujavko groza obide ter plašna se umakne korak nazaj.
»Uže prav! uže prav!" zahriplje on jeze sc peneč: »Jaz hočem lepi nevesti prinesti svojo čestitko!"
In suh nasmeh se razlegne iz njegovih ust.
(Dalje prihodnjič.)
Domače stvari.
Iz seje mestnega odbora ljubljanskega.
V	Ljubljani, 18. novembra.
Mestni odbor ljubljanski imel je sinoči ob 6 uri rodno javno sejo. Predsedoval je župan Grasselli, navzočnih bilo je 22 mestnih odbornikov. Overovate-ljoma zapisnika bila sta imenovana mostna odbornika Ledenig in Nolli.
Mestu odstopivšoga mest. odb. inženirja gosp. Frana Žužoka bil je izvoljen v magistratni in vodovodni odsek mest. odb. stavbeni svčtnik Potočnik, v stavbin-ski odsek pa mest. odb. inženir To ra e k.
Mest odb. Hribar utemeljoval jo potem obširno 8voj predlog, naj se ustanovi v Ljubljani šesta lekarna. Konočno je predlagal:
1.) Mestni zbor naj se načelno izroče za ustanovitev šesto lekarne v Ljubljani, katera se ima odpreti v Vodnikovi ulici, na cesarja Jožefa trgu, na gdrenji Poljanski cesti ali na Resljevi cesti.
2.) Povprašajo naj se v tej zadevi zdanji 5 lekarji, stalni mestni zdravstveni svčt in zdravniško društvo v Ljubljani.
3.) Vse izjave naj mestni magistrat predloži policijskemu odseku, kateri ima v seji o tom poročati, kako naj dela za dovolitev šeste lekarne v Ljubljani.
O prvem predlogu unela se je daljša debata, katero so se udeleževali župan Grasselli, mest. odb. dr. vitez Bleiweis-Trsteniški in Pakič ter izrekli mnenje, da je prvi predlog z drugim v protislovji, kor se vender mestni odbor ne more prej na-čolno izreči za potrebo šosto lekarne, prodno ni zaslišal raznih korporacij.
Podžupan Vaso Petričič meni, naj bi so predlog tako 8promonil, da se mestni odbor izreče še le tedaj za ustanovitev šeste lekarne, če se prej omenjeno korporacije slagajo s tem predlogom.
Mest. odb. Velkovrh priporoča ustanovitev fieste lekarne, ker ima mnogobrojno prebivalstvo na Poljanah itd predaleč do zdanjih lekarn.
Predlagatelj mest. odb Hribar hoče na vsak način, naj se mestni odbor načelno izreče za potrebo šeste lekarne.
Pri glasovanji se prvi predlog z 11 protr S glasovom zavrže, oba naslednja predloga se vender sprejmeta.
(Konec prihodnjič.)
— (Imenovanje.) Gosp Pran Gaberšek, učitelj v Radečah, imeuovan je nadučiteljem in vodjo četvororazredno ljudske šole na Krškem — V včerajšnjem listu urinila se nam je pri tem imenovanji pomota, katera naj se blagovoli torej popraviti v zmislu današnjo notice.
— (N&rodna čitalnica v Ljubljani) priredi »društveno besodo" v nodeljo dne 22. novembra t. 1. Vspored: 1.) Pl. Raab in Schramel — „Viudo-bona“, putnica; svira vojaška godba 2.) Gjuro Eisou-hut — »Spaa	brodara",	možki	zbor 8.)	Balfč —
..Ciganka", ouvertura; svira vojafika godba. 4.) Stritar — „Pisarjov sin"; govori g. A. Joločnik. 5) Mil-lOcker — Potpourri iz opere »Vojni mašnik*; svira vojaška godba.	6 ) Knahi	— »Pihaj vetrič",	čvetero-
spev; pojd gg.	Pfibil, Pelan,	Valenta	in Pa-
ternoster. 7.) Eulenberg — »Prvikrat bije srce"; svira vojaška godba. 8.) Plesni vonček. — Začetek ob 8. uri zvočer.	— Pristop	imajo	le p. n. društvoniki
n&rodno čitalnice.
— (Slovonsko gledališče.) Danes zvečer, kot v predvečer imondana presvitle cesarice Elizabeto bodo v sijajno razsvitljenom gledališči slovenska predstava; igrali se bosta igri: »Moja zvezda" in »V spanji".
— (Za stonografo.) Za prihodnje zasedanje dežolnega zbora sprejme se dobro izvežban slovensk stenograf. Natančnojo so izvo v pisarni dožolnoga odbora.
— (Od krajcarske podružnico .Narodnega Doma' v Ljubljani) došol nam je naslednji dopis: Nokaj opazk gg. poverjenikom, ki bi utegnile njihov posel še močnejše olajšati. Kakor je iz tiskanega navoda in iz uravnave knjižic samih razvidno, so knjižice proračunjeno za 100 udov in na dObo jed-
nega leta, oziroma 12 mesecev s krajcarskimi, oziroma z desetkrajcarskimi doneski, tedaj na pravilno prinašanje doneskov v posebnih obrokih. Skušnja nas pa uči in sploh znano je, da se dosti prostovoljnih donoskov nabere v veseli družbi po gostilnah, pri zrtbavah, veselicah iu koncertih, pri igrah za posebne kazni, pri stavah itd. Tu se ne more jemati ozira na donesek vsacega posameznega uda dotične družbe; tu so lo reče, v tej in tej družbi se je skladalo za „Narodni Dom" in zložilo toliko. Ker se po tej poti posebno krajcarske knjižice, preračunjene na manjše svote, lahko praznč, bi svetovali gg. poverjenikom, naj odmenijo takim slučajem kar cele strani v svojih knjižicah z napisi, kakor na pr.: Vesela družba od — do —; ali: Kazni pri igri od — do — itd. To vgaja tem bolje, ker so nabirajo v tacih slučajih po navadi okrogle svote, recimo 50, 60 krajcarjev itd , ne pa 12, 24, 36, 48 kr. itd., kar bi se skladalo in vjemalo s posameznimi predali v knjižicah. Število razprodanih knjižic je v pretečenem tednu narastlo za tri krajcarskih, tako da imamo razprodanih sedaj 21 krajcarskih knjižic. Dobili smo namreč kot 19. krajcarsko knjižico pod štev. 299 (poverjenik g. A. J.) z Krškega, kot 20. knjižico pod št. 110 (poverjenik g. J. K.) z Keke pri Cirknem in kot 21. knjižico pod štev. 298 (poverjenik g. J. L^t tudi z Krškega. Razen tega došel nam je od nekod mesečni donesek na desetkraj carsko knjižico. Lepa hvala marljivim nabiralcem! (Denar in oglasila pošiljati jo g. dr. Josipu Starčtu, blagajniku »Narodnega Doma“ v Ljubljani.)
— (Sežanska Čitalnica) priredi veselico dn^ 22. novembra t. 1 v dvorani gosp. viteza ScaramangiV. Spored: 1.) „Za Hrvate", poje domač zbor. 2.) „Mi vstajamo", pojo kraški kvartet. 3) „Pevčeva kletev“, deklamacija 4.) „Na straži", poje domač zbor. 5.) »Lovska", poje kraški kvartet. 6) „Bob iz Kranja“, vesela igra s petjem v onem dejanji. 7 ) Ples. Pri plesu svira izvrsten kvintet. Začetek ob pol 8. ure zvečer. Vstopnina k besedi in plesu za osobo 50 kr.
— (Žalostna smrt.) Z Rake se nam piše; Mrliški ogleda Anton Vone iz Laz št. 14 šel jo 13oga t. m zvečer iz Bučke proti domu: kar vidi na cesti neznanega berača ležati. Ko ga natanko pogleda, zapazi, da je uže trd in mrtev. Nekoliko ur. popreje je še v Bučki Jjeračil in nekaterim ljudem iožil, da je bolan in da bo kmalu umrl. Doma je bil iz Mirno Peči', ItMtor je to občinskemu svetovalcu Francu Kap-lerju iz Bučke sam pravil. — Iz Črnomlja so nam poroča, da so dno 15. t. m. v gozdu pri Butoraju zravon Lahine truplo 351otno Ano Vertin iz Dragatuša našli. Imenovana je bila uže dolgo nekoliko nora Dne 7. t. m jo pa v trenotku, ki niso nanjo pazili, iz hiše zginila in jo potem niso mogli več najti. Zgubila se je menda v gozdu in je tara vsled mraza in božjasti žalostno poginila.
— (Občinska volitev.) Pri občinski volitvi v Po d gori kočevskoga okraja izvoljen je bil Janez Žnidaršič iz Male Vasi županom, Janez Zevnik iz Male Vasi in Pran Erčul iz Zagorice pa občinskima sveto valcema.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu."
Dunaj, 18. septembra. Ogerska delegacija je v slednji seji objavila sklepe. Haynald je govoril ob zatvorenji ter zaključil svoj govor s „slava“ na presvitlega cesarja; delegati bo zaklicali živahno
Dunaj. 18. novembra. BWiener Zeitung" objavlja zakon o podaljšanji ustavitve porotnih sodnij za Duoaj-Klosterneuburg in Dunajsko Novo mesto, dalje zakon o oproSčenji koleknine in pristojbine pri arondiranji zemljišč.
Zagreb, 17. novembra. Banski stol je v pre-iskalnem zaporu nahajajočemu se dr. Davidu Starčeviču na nedoločen čas, dalje dr. Fran ku za zmerom in dr. Derenčiuu za tri mesece odvzel izvrševanje advokature. — Deželni sabor je sklenil izročiti sodniji Kumičiča in Radoševiča.
Basel, 17. novembra. V61iki sv6t kantona mesta Basela je Bprejel zakon o brezplačnem po^. kopavanji vseh prebivalceTT”’
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 18. novembra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih........................81'60
>	>	»	»	srebra...........................82 '20
Zlata renta.............................................108'25
5°/o avstr, renta.......................................99 60
Delnice ndrodne banke................................... 860-
Kreditne delnice........................................281 60
London 10 lir	sterling..............................125’80
20 frankovec............................................10’ —
Cekini c. kr................................................ 5.97
100 drž. mark........................................  .	61 '80
Untrrli so:
Dn6 16. novembra. Anton Berlogar, bivši hišnik, 76 1., Hilšerjeve ulice št. 6, jetika.
V civilni b61nici:
Dn6 14. novembra. Valentin Škerl, hlapec, 50 1., opešanje.
>5BSlfiHSH515aS«!SH5a»5BnSH5BSHSHSB5a5i!5a5^
Umetne	“]
zoToe in zoTooTrjajji
vdevlje po najnovejSem amerikanskem načinu brez j vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse , zobne operaoije	(39)	64	j
zobozdravnik A. Paicliel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. ^SasaBasasiasMasasHSBasasHsasssMasasESciSt
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Meteorologično poročilo.
Č&8
opazovanja
Stanje barometra v rani
Tompe-
r a tu ra
Vetrovi
7. zjutraj ! 744*52 2. pop. 1744-82 9. zvečer j 745'24
0 6 svzh. sl. 2 0 svzh. sr. 0 6
Nebo
Mo-krina v m ni
obl. d. js. jasno
0-00
Pristno samo s to varnostno znamko.
Prof. dr. Lieberjev
poživljajoči eliksir za živce
ozdravlja stalno, radikalno in zanesljivo vse, še tako zastarele živčne bolezni, osebito take, ki so nastale vsled mladostnih blodenj. Stalno ozdravljenje vseh oslabljenj, bledičice, bojazljivih čutljejev, glavobolov, trganja po glavi, če srce močno bije, želodečnih bo-lestij, težkob v prebavljanji itd.
PoživljajoCi eliksir za živce, iz najžlahnejših rastlin vseh petih delov sveta, je po najnovejših iz-kuvstvih medicinične vednosti sestavljen po nekem izvedencu prve vrste, ter daje popolno poroštvo za odstranjenje gorenjih boleznij. Natančneje pove vsaki steklenici priložena okrožnica. Cena '/2 steki. 5 mark, cele steki. 9 inark, proti gotovini ali povzetji.
Glavna zaloga: M. Schulz, Hannover, Schiller-strasse. Zaloge: iLekarna «pri angelju* v Ljubljani; lekarna Fr. Scholz v Beljaku; lekarna Adovicich v Trstu, Via Farneto; Salvator-lekarna v Zagrebu; lekarna «pri angelju* na Dunaji (AmHof); lekarna «pri zlatem bobru* v Solnogradu; mestna lekarna »pri madoni» v Bocnu.	(1G8) 26—1
Samo »Richterjev
Pain-Expeller
z kotvico»
je pravi, in ta preparat, s kojim se kot znano čudovito povoljno ozdravlja protin (giht) in revmatizem. To staro, sknšeno domače zdravilo se prodaja po 40 in 70 kr. skoro po vseh ii lekarnah. Glavna zaloga iLekarna«pri zlatem levu», ,,
k) Praga, Staro mesto. V Ljubljani: E. Birschitz. (A
r/i ______________________P«) l°-2	1
sisussenaii
Carsko, marčno in bock-
pivo
iz pivovara bratov K o 81 e r
priporoča
v zabojih po 25 in 50 steklenic
A. Mayerjeya trgovina piya v steklenicah
v Ljubljani. (118) 18
■)r. Hirscli
dobro znani specijalni zdravnik za alfllltiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem nav6du	(58)	34
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni so&la in v mehurji, poluolje, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
ženske možke
obleke
le iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti
3-10 metrov	1 za	Sld-	4,96	iz	dobre	ovčje	volne;
za	) »	»	8,—	»	boljše	>	»
jedno obleko	I »	»	*	f1™ .	»
'	>	»	12,40	»	jako fine	»	>
Peruvijen iz najfineje ovčje volne v najmoderni-ših bojah, najnoveje za gospejne suknene obleke, meter po gld. 2,20 in gld. 2,40.
Črni kožuhasti Palmerston-tricot, čista ovčja volna za gospejne zimske plašče, meter po 4 gld., loden za gospejne plašče zoper dež in oblačila.
Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,—. Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
Ustanovljeno
Jan. SlanffiF
fe/torišlce, zalog'a, -v Brnu. Vzorki franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošlljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih fabriških oenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(125)	24—22
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vsprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
Za prihodnje leto 1S8P.
V zalogi
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
je izšla:
^ a t?
6
Slovenska
Pratik^
za navadno leto 1886.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo
Pratiko jako cenejše.  _—
Odgovorni ureilnik J. Nagli A
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinm»y r * F<wl Tianibrirsr »