(lato
šMjenje

letnik 26
ŽIRI, NOVEMBER 1988
Delali smo v težkih razmerah
Proizvodnja v Zaostanku zaradi pomanjkanja **iaterialov
v devetih mesecih smo izdelali preko 1.450.000 parov obutve, od tega največ ženskih 360.000 in tekaških 260.000 parov. Zaostajanje
količinskim planom se po-Javlja pri Colorado progra-tekaški in apreski obu-Največji problem predstavlja pomanjkanje zgor-"^jih delov, kar je posledica Pomanjkanja materialov v Prejšnjih mesecih.
Povprečna proizvodnja na delovni dan je znašala 7.700 Parov obutve, kar je 7 % l^anj kot v enakem obdobju '®ni. število zaposlenih se je ^(Manjšalo za 4 %, tako je Proizvodnja na zaposlenega delovni dan znašala 6,08 Parov.
^orme presežene za 22,8 %
Norme so bile v devetih ?iesecih v povprečju prese-za 22,8 %.
•>
"Manj delavci
. Ob koncu devetih mesecev bilo v DO Alpina zaposle-1.852 delavcev, od tega
Prodaja in izvoz
Po vseh prodajnih poteh je TOZD Proizvodnja prodala za 1.384.931 parov obutve, kar je enako kot v lanskem devetmesečju. Količinsko je prodaja na domačem trgu upadla, na zahodno in vzhodno tržišče pa smo izvozili več obutve kot lani.
Vrednostna realizacija je za 219 % višja kot v enakem obdobju lani. Vrednostno je prodaja najbolj porasla na zunanjem trgu, kar je posledica večje količinske prodaje in hitrejše rasti tečaja dolarja. Prodaja v mreži je ob zmanjšani količini porasla za 159 %, prodaja na debelo pa je, ob prav tako zmanjšani količini, porasla le za 6 %. Precejšnje povečanje prodaje opazimo pri izdelkih iz plastike in kovine.
Izvoz predstavlja 69 % skupne realizacije (49 % na Zahod in 20 % na Vzhod), domači trg pa 31 % realizacije.
Skupni parovni izvoz predstavlja 74 % količinske proizvodnje v devetih mesecih, 55 % na Zahod in 19 % na Vzhod.
Zahodna neto realizacija znaša 10 mil. USD in je za 35 % večja kot v enakem obdobju lani, vzhodna pa 5,5 obračunskih dolarjev in je višja za 33 %.
Preko MPM smo v devetih mesecih leta 1988 prodali 1,2 milijona parov obutve, kar je 2 % manj kot v enakem obdobju lani. Prodaja Alpina obutve je padla za 12 %, medtem ko je prodaja dokupljene obutve parovno porasla za 3 %.
Zaloge
Zaloge materiala so se zmanjšale za 23 %, zaloge nedovršene proizvodnje so ostale na isti ravni, zaloge končnih izdelkov so se zmanjšale za 27 %, zaloge v MPM pa za 16 %.
Povprečno vrednostno so se zaloge zmanjšale za 22 %.
Povprečni neto OD
Povprečni neto OD za redno delo v devetih mesecih je v DO Alpina znašal 457.668 din in je bil za 135 % višji, kot v enakem obdobju lani.
Po poslovnem poročilu
^•296 oz. 70 % žensk. Število delavcev se je od začetka le-zmanjšalo za 89 oz. za 'G %, od tega v TOZD Proiz-i^nja za 76, v DSSS za 15, v *02D Prodaja pa se je pove-"^alo za 2.
V TOZD Proizvodnja je Glež ur po učinku skoraj kot v lanskem devetmesečju, manj pa je režij-ur na račun večjih izostankov. V TOZD Prodaja se adaljuje težnja zmanjševa-režijskih ur, povečujejo ® ure po učinku, izostanki ^0 enaki. V DSSS se je pove-T* delež efektivno opravlje-ur, manj pa je izostan-
»f. ■

Iz šivalnice na Colu. Ce je treba, sešijejo tudi zgornje dele za žensko obutev
Ustavne spremembe, ki naj bi korenito spremenile razmere v gospodarstvu, so tik pred sprejemom.
Ce vzamemo v poštev predloge, ki so se izkristalizirali v t. i. Mikulice-vi komisiji, že približno vemo, kako se namerava usmerjati naše gospodarstvo.
V pripravi je preko štirideset osnutkov predlogov zakonov s tega področja, ki naj bi jih deloma sprejeli še letos, preostale pa prihodnje leto.
Sedaj že vemo, da bo dana »zelena luč« za so-vlaganje različnih vrst tudi iz tujine, saj bodo različne lastnine dobile v naši družbi ustreznejše mesto.
Menim, da v škarjah svetovne konkurence in pomanjkanja denarja, ne smemo niti za trenutek zanemariti našega razvoja. To pa ne bo možno samo z lastnimi sredstvi. Zato mislim, da velja ugotoviti, kako se bomo razvijali, kaj in koliko bi bilo treba investirati, koliko bomo imeli denarja in koliko nam ga bo manjkalo. Na podlagi teh ugotovitev pa poiskati možnosti, kdo bi bil lahko naš delničar; bodo to le delavci Alpine s svojimi obveznicami, morda partnerji, s katerimi sodelujemo doma, morda naši kupci — gro-sisti v tujini ali pa še kdo.
Naloga ni lahka, bo pa nujna, pa četudi se ne bo končala s pravim delničarstvom, temveč z opredelitvijo virov sredstev za naš razvoj.
Nejko PODOBNIK
DOCOynRjnmO M -
DOOOYORIll SfflO SE
A
ir
Ob rob sklepom delavskih svetov
Delavski sveti so na svojih rednih sejah v novembru obravnavali rezultate poslovanja v prvih devetih mesecih in sprejel predlog delitve celotnega prihodka.
Delavski sveti so potrdili tudi predlog povišanja urnih postavk za 15 % od 1. oktobra 1988 dalje.
Imenovali so tudi inventurne komisije za popise ob koncu leta 1988.
Delegati delavskega sveta TOZD Proizvodnja so razprav-
ljali še o doseganju plana proizvodnje in kvalitete v mesecu septembru, potrdili sklepe za delovna razmerja in sprejeli poročilo o delovanju in poslovanju obrata v Sentjoštu.
Delegati delavskega sveta TOZD Prodaja so razpravljali še o poteku prodaje v mesecu oktobru, problematiki osebnih dohodkov v MPM ter o uvedbi 10 % popusta za gotovinska plačila v mesecu novembru.
A. K.
џ
inovacije
PR/OIAVt A. t<K7i IJAVI A. MR/OJAV) A VSEM DtLAVCtM, 4'bLM UfcLAVL'th. VStf1
predlagaj > aj V or-1 stiiega op
Inovacije — kaj storiti?
v Odboru za inventivno dejavnost Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so se odločili, da bodo skupno s strokovnjaki izdelali model knjigovodskega spremljanja inovacij od ideje do realizacije. V ta namen so 19. julija 1988 sklicali dogovor predstavnikov Centrale SDK Slovenije, GZS, ZDIATIS, predstavnikov OZD Maries Maribor, Železarne Ravne, Save Kranj in odbora za inventivno dejavnost ter se dogovorili o načinu priprave modela.
Množična inventivna dejavnost v SR Sloveniji ima načelno družbenopolitično podporo že vrsto let. Konkretni rezultati, ki smo jih dosegli, niso majhni, so pa še daleč od tistega, da bi lahko govorili o množičnem gibanju. Imamo družbeni dogovor o inovacijah, samoupravne sporazume in pravilnike ter že več kot 200 profesionalnih organizatorjev inovacijske dejavnosti v OZD.
Konkretna družbena prizadevanja pa so premajhna. Če hočemo dvigniti splošni inovativni nivo v družbi, bi to dejavnost morali motivirati z družbenega vidika, podobno kot izvoz, še zlasti pa konvertibilni izvoz.
Ker že več let niso razčiščena vprašanja, kot so ugotavljanje inovacijskega dohodka, pravična nadomestila inovatorjem, družbeno motiviranje delavcev in gospodarskih subjektov za večjo izrabo znanja za lažji postopni prehod v inovacijsko družbo, jasnejša opredelitev materialnih pravic iz inovacij, bo posebna delovna skupina opravila:
—	razgovore s predstavniki Izvršnega sveta Skupščine SRS,
—	obiskala DO Sava Kranj, DO LEK Ljubljana, DO Gorenje, GA Titovo Velenje in DO Železarno Ravne in proučila praktične primere evidentiranja inovacij v poslovanju,
—	konec leta 1988 pa bo na osnovi konkretnih primerov določen najprimernejši model.
Ugotovili so tudi, da ni fomalno-pravnih vzrokov, da ne knjižimo inovacijskih rezultatov, vzroki so v nemotiviranju inovacijskega dohodka, ki se pogosto obravnava celo kot rezultat izjemnih okoliščin pri pridobivanju.
Dosedanji družbeni dogovor o pridobivanju in razporejanju čistega dohodka v SFRJ in SRS in tudi samoupravni sporazumi dejavnosti področje inovativnosti obravnavajo samo deklarativno in načelno.
Slovenske izkušnje in številne pozitivne izkušnje iz drugih delov Jugoslavije moramo prenesti v druga okolja in poizkušati z večjim pritiskom na pripravljalce reforme gospmlarskega sistema doseči, da bo družbena inovativnost postala prevladujoči odnos v SFRJ. Temu cilju in postopnemu prehodu v inovacijsko družbo bodo morali slediti vsi družbeni ukrepi.
Konec meseca so se predstavniki D PO, samoupravnih organov in komunisti Alpine sestali z guvernerko Narodne banke Slovenije Milico Ozbič.
Milica Ozbič nas je obiskala
Konec oktobra je Alpino obiskala guvernerka Narodne banke Slovenije in članica centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Milica Ozbič.
Najprej se je sestala z direktorji žirovskih delovnih organizacij, zatem pa še s komunisti Alpine.
Glavni direktor Bojan Starman je orisal sedanje razmere v Alpini, ki so težke predvsem zaradi visokih obresti prav v času, ko imamo najmanj lastnih prilivov sredstev.
Kljub temu, da smo veliko izboljšali obrat vseh vrst zalog, nam obresti na kratkoročne kredite izničijo vsa naša prizadevanja, saj so mesečno kar nekajkrat višje, kot je naše izplačilo osebnih dohodkov. Bojan Starman je pojasnil, da imamo strategijo razvoja, da smo osvojili tržišče, pridobili izkušnje in ime. Zavedamo se naših možnosti, zato se ne bojimo prihodnosti; bojimo se tega trenutka ...
V nadaljevanju je spregovorila Milica Ozbič, ki je razmere ocenila v luči 17. in 18. seje centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije.
Opozorila je, da je naša prvenstvena nalega zlasti gospodarska reforma, ki pa jo lahko ogrozijo mednacionalne napetosti in ideološke blokade. Ocenila je, da mnogi predeli Jugoslavije niso pripravljeni za vstop v tržno gospodarstvo, tako da bodo potrebovali dodatno pomoč.
Splošna demokratizacija naše družbe je seveda tudi
eden izmed pogojev za razvoj.
Ustavne spremembe, k' jih bomo sprejeli, omogočajo veliko večjo samostojnost delovnih organizacij in s ten^ tudi odgovornost za lasten obstoj in razvoj ...
Delavski svet bo prav tako okrepil svojo vlogo, vodilni bodo imeli večje pristojnost' in odgovornosti.
Veliko je govorila tudi ° denarni politiki in vlog' bank. Očitno je, da bo denarna politika še vedno zelo omejitvena, saj denarja ne bo dovolj, zato bo drag (obresti).
Odpravljati bo treba vzroke inflacijskih gibanj, тпео katerimi je omenila tudi d®' vizno varčevanje namesto dinarskega.
Predvideno je tudi, da b' У prihodnje manj spodbuja'! vloge na vpogled in zlast' enomesečne vezane vloge jT in spodbujali večmesečno d'* narsko varčevanje, s čimer bi se okrepila tudi domača valuta.
Zares, zmanjkalo je časa za temeljit pogovor, ki bi b' v takih primerih nujen, sa] bi vodstva morala biti v stalnem stiku s članstvom '" problematiko.
Nejko Podobnik
DOGOynRjnmO fE -DOGOVORIH smo IE
Bo strokovna skupina za študij, poslovne in tehnološke inovacije začela z delom?
Vsi vemo, da je položaj v tovarni dokaj težak in da je treba razmere načrtno izboljševati. Vemo, da mora kolegij obravnavati predvsem strateške naloge, strokovne službe pa so obremenjene z mnogimi operativnimi nalogami. Dejstvo je, da nimamo organizacijske službe, nalog, ki smo si jih zadali, pa ne moremo pustiti le v obliki usmeritev, zato naj bi v kratkem Začela delovati strokovna skupina za študij, organizacijo in inovacije, ki bi opravljala dosedanje naloge komisije za inovacije in projektnega sveta, hkrati pa naj bi še:
— sistematično spremljala (s pomočjo strokovnjakov iz strokovnih služb) poslovne in delovne procese, z vidika iska-
nja boljših rešitev na področju organizacije, tehnologije, investicij in inovacij
—	pomagala bi pri organiziranju usposabljanja sodelavcev
—	določala naloge, ki jih je treba reševati, vključno s spodbujanjem (oblikovanjem) delovnih timov
—	razpisovala in po-verjala naloge
—	spremljala izvajanje nalog v vsem procesu: od pobude, opredelitve naloge, preko idejnih rešitev, izvedbe, od prilagoditve v praksi, ocenitve in nagrajevanja, do pravne zaščite.
—	sodelovala bo pri sistemu nagrajevanja in spodbujanju nalog tudi z drugimi spodbudami, kot so: napredovanje, štipen-
dije, možnost usposabljanja, obiski sejmov, letovanja, itd.
Skupina naj bi delovala kot jedro poznavalcev z različnih področij in bi sodelovala s posamezniki in timi, ki bi prevzemali naloge.
Gre torej za poskus, da od nekaj inovacij letno, ki jih sedaj obravnavamo, preidemo na splošno iskanje možnih izboljšav, pri čemer računamo na znanje in zavest vseh delavcev; na drugi strani pa, da se načrtno in poglobljeno lotimo nalog, ki se jih sedaj ob rednem delu kot posamezniki nismo znali ali mogli.
S timskim delom je seveda možno marsikaj urediti bolje in z več vidikov.
Razmislite koliko stva-
ri je, ki vam niso všeč in bi morale biti bolje rešene.	Nejko Podobnik
Tudi članarina naj bo odsev razmer
^ Delavci se večkrat sprašujejo, kako pravzaprav izkori-^mo sindikalno članarino. Prav je, da vemo kam gre de-||®r, ki ga združujemo. Prejeli smo obvestilo občinskega sve-^ zveze sindikatov Skofja Loka, ki ga objavljamo.
mi
Vprašanje delitvenega raz-"^Grja zbrane sindikalne člana-јчпе se je v zadnjem času pojavi-° tudi v nekaterih škof^loških Osnovnih organizacijah. Clanari-v Zvezi sindikatov je enotna Vso Jugoslavijo in znaša 0,6 % neto osebnega dohodka čla-Jja. Po veljavnem pravilniku o financiranju in finančno materi-"'nem poslovanju ZSS ostane v Osnovni organizaciji 40 % zbra-sredstev, ostalo se odvaja za delovanje občinske organizacije %, republiške 19,9 % in zve-6,8 %. V občini se je po podat-j n za lansko leto 16,6 % pripadajočih sredstev vrnilo nepo-jfeiino članstvu v obliki zagotav-.■lanja pravne pomoči delavcem, 'nančne pomoči osnovnim orga-jt'zacijam, podpore delovnim J4dem in dotacije Počitniškemu ^"■uštvu. Temu občinski sindikat Skofji Loki na podlagi spora-•^iia namenja 10 % zbrane čla-■•arine mesečno.
.Na ta način omogoča delov-pim organizacijam, članicam ocitniškega društva cenejše le-^vanje za njihove delavce v po-,'niškem domu v Portorožu in **ngalovih v Strunjanu. J '\adaljnjih 22,26 % zbranih - ®"Stev je bilo lani namenjenih °Kramom, s katerimi poskuša-
mo zadovoljiti potrebe članstva in izpeljati sprejete programe (kultura, šport in rekreacija, izobraževanje, organizacija prvomajskega praznovanja na Križni gori, proizvodno delovna tekmovanja in podpora drugim organizacijam in društvom v občini).
Preostalih 61,14 % od pripadajočih sredstev pa je bilo porabljenih za funkcioniranje občinskega sveta, za vse materialne izdatke, stroške sej, sodelovanje s sindikati pobratenih občin in obveznosti do medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko ter skupnih akcij.
Gledano z republiške ravni, je v Sloveniji delitveno razmerje po pravilniku res 40:60 za osnovne organizacije, upoštevajoč podatke pa se to razmerje spremeni na 51:49, torej ostane osnovni organizaciji 2 % več kot vsem ostalim nivojem sindikalne organiziranosti.
Do konca letošnjega leta naj bi po sklepu razširjene seje republiški svet ZSS vsestransko pre teli tal sedanje delitveno razmerje in pobude za spremembe ter pripravil predlog morebitne drugačne delitve.
OI>£inski svet zveze sindikatov

Postavljamo nekaj trditev oz. izzivov; upamo, da se boste oglasili z vašimi mnenji.
Organiziranost:
Če že ne spoštujemo dela, saj ga ne plačujemo, kot bi bilo treba, bomo morali spoštovati vsaj stroške, med njimi energetske stroške. Ko bomo namreč znižali energetske stroške (sodobnejša in manj potratna oprema v pogledu energije), bomo šele lahko primerjali delo našega delavca z nekom na Zahodu.
Organiziranost:
Danes smo neuspešni tudi zato, ker ne direktor, ne samoupravljalec, ne delavec — nihče natančno ne ve, kaj je njegova pravica in kaj dolžnost. Vse je odvisno od improvizacije — ta pa ne daje učinkov — trg pa to dobro ve.
Kadri:
Upate v vsakem trenutku na svojem delovnem mestu konkurirati vsakomur od možnih »tekmecev« (vsaj v podjetju)? Če lahko rečete da, ste — ali zelo samozavestni ali pa daleč naokoli ni ustreznih strokovnjakov.
Kadri:
Če hi danes preizkusili znanje naših strokovnjakov, bi pri dobršnem številu ugotovili, da je njihovo znanje predvsem v izkušnjah. Nekdanje teoretično znanje je izpuhtelo, sodobnega pa tudi nimajo.
Denar:
Črna menjava dinarjev za devize je nastala zaradi zavarovanja premoženja, menjava deviz za dinarje pa zaradi preživetja.
KAKO UfTVflRJflfflO
rW;

Nekaj čevljev, ki smo jih izdelovali oktobra
art. 3340 ATLAS, 3740 VENUS
Klasična smučarska čevlja za začetnike in rekreativce. Enostavnost in udobnost sta njuni glavni obliki. Čevlja sta zaradi svoje udobnosti in prostornosti primerna tudi za smučarje z močnejšo nogo.
art. 5540 NNN 90
Deški tekaški čevlji z NNN sistemom podplatov. Izdelan je iz umetnega usnja in toplo podložen z umetnim krznom in mehkim ovratnikom.
Malo se lovimo, pa bo že kako ...
Trg terja prilagoditve tudi v proizvodnji
Vemo, da v obratu na Colu izdelujejo predvsem notranje čevlje za smučarske čevlje. Letos, ko se mudi, pa izdelujejo tudi gornje dele za žensko obutev.
Magda Rupnik, ki vodi proizvodnjo v obratu na Colu, kar optimistično ocenjuje delo!
»To delamo že približno mesec dni in kaže, da se bo potegnilo tja do novega leta. Seveda je tu problem privajanja, saj delavke potrebujejo določen čas, da pridobijo tudi na hitrosti. Je pa seveda to delo bolj natančno, saj se vidi vsak šiv, ki se pri notranjih čevljih ne.
Gre tudi za manjše serije, kakršne so pač zahteve v proizvodnji in še dobro je, da nimamo težav, ne zaradi priprave, ne zaradi materiala.
Na »mali trak« smo potegnili delavke, ki se nanje zanesemo. Nekaj časa bodo res težko dosegle normo in bodo potrebna doplačila, kasneje pa bodo lahko zaslužile več, saj je to delo zaradi zahtevnosti bolje vrednoteno.«
Nejko PODOBNIK
76-7672
^anja
135-41
U-7679
IDA
35-44
art. 7672
Eleganten ženski škorenj v kombinaciji z naravnim in umetnim usnjem, modni kroj s sodobno peto iz poli-stirola.
art. 7679
Zelo privlačen model ženskega škornja za mlade. Izdelan je iz naravnega usnja v dveh barvnih izvedbah.
Magda Rupnik; prilagoditev je res potrebna, toda zanesljive delavke bodo delo kmalu obvladale
Damjana Praček dela kar na normi, saj ni dela za vzgoji' teljico. Morda pa bi le bilo...
KAKO UfTYflRJfimO
Iz naših prodajaln
Naj(veća) ostala je samo cijena
Prije 30 godina otvorena je prodavaonica Zagreb 3, u kojoj se izmjenilo mnogo prodavača, kao i poslovoda. Do odlaska poslovođa i prodavača dolazilo je radi teških uvjeta rada u samoj prodavaonici.
Prodavaonica i nije imala mogućnosti proširenja. Ove go-dine je postojala ta mogućnost, a kako je ekonomska i tržna situacija teška, i nije mimoišla ni naše poduzeće, tako ćemo dalje ostati u skučenom prostoru.
Prije pet godina adaptirana je prodavaonica i sa torn adap-tacijom, su se uvjeti poboljšali, što se tiče grijanja i hlađenja u Ijeti. Radi izgleda prodavaonice i samoizbora smanjili smo prodajni prostor, koji sada iznosi oko 8 m'. Najveći problem prodavaonice je što joj se skladište nalazi udaljeno 100 meta-ra, a za drugi par treba prodavač odključati dvoja vrata i pre-trčati tu udaljenost i Ijeti kao i zimi. Zato apeliramo na ruko-vodstvo, da se u buduće ne otvaraju tako male prodavaonice kao što je naša.
Prodavaonica ima dosta svojih potrošača, zahvaljuj uči imenu firme, iako se firma prema potrošačima ne odnosi korektno, jer kvaliteta i sam finiš nije na nivou imena, osim pancerica. Dokup robe od drugih dobavljača ne može zamje-niti Alpininu robu, stoga treba povesti više računa o samim modelima i kvaliteti. Od svega »NAJ« od Alpine ostala je jedi-no cijena (naj)veča.
Koliko smo upoznati, prodavaonica je do sada svake godi-ne dostizala planove i prebacivala u svojim mogučnostima. Kako primječujemo da če doči do stagnacije prodaje radi ekonomske situacije jer Zagreb je industrijski centar, a znamo kakove su plače u industriji.
Nije problem samo ekonomska situacija, koja če utjecati na slabiju prodaju kod nas, nego veliki dio če nam kupaca oti-či radi preseljenja tržnice sa Kvaternikovog trga na novu lo-kaciju. Tako če biti manja frekvencija ljudi, zato smatramo da če nam iduča godina biti veoma teška da bi zadržali visoko mjesto medu našim prodavaonicama.
Prodavaonica ima devet zaposlenih što joj omogučava da radi non stop.
Kolektiv prodavaonice: Marica Relja, Zorka Kosanović, Mirjana Dura, Ruža Cvikić, Stefica Spićek, Karle Suda, Du-bravko Balašković, Miro Novosel i Drago Paunovic.
Aktualni intervju
VeČina sredstev za standard delavcev
Ta čas prav zares zahteva premišljeno ravnanje, kako ohraniti kolikor toliko solidno življenje. Prav gotovo se ob tem spomnimo tudi sindikata in njegove vloge.
O tem se pogovarjamo s predsednikom konference osnovnih organizacij zveze sindikatov Ivom Pivkom.
Delo-življenje: Kaj torej trenutno delate?
Ivo Pivk: Pred kratkim smo imeli z ozimnico kar veliko dela, saj smo letos nabavljali veliko stvari in se je bilo potrebno dogovarjati poleg tega za ceno, plačilne pogoje, obročna odplačila. Poskrbeli smo, da smo 30 delavcem krili stroške dela nabave ozimnice, v skupni vrednosti 3 milijone dinarjev.
Ves čas sodelujemo s strokovno službo — socialno delavko, da bi imeli res prava merila. Naj povem, da nameravamo dati socialno pomoč še nekaterim delavcem.
Pomembno vlogo ima tudi naš sklad vzajemne pomoči, ki se ga nabere mesečno okoli 3,50 milijona. Mesečno dobi brezobrestno posojilo na 1? mesecev 20—30 ljudi, v višini od 200.000 do 220.000 din.
Delo-življenje: To so direktne pomoči, kaj pa osebni dohodki?
Ivo Pivk: Tudi na te nismo pozabili. Mesečno spremljamo višino OD in razmerja. Ugotavljamo, da je še kar precej delavcev, ki ne dosežejo 400.000 din mesečno za poln delovni čas. Naše stališče je, da bi moral delavec dobiti najmanj 450.000 din in za to se bomo tudi prizadevali.
Delo-življenje: Delo ste torej usmerili direktno v prizadevanja za ohranitev življenjskega standarda delavcev.
Ivo Pivk: Da, in še naprej bomo delali tako. Letos smo se nameravali odpovedati celo udeležbi na sindikalnih športnih igrah, da bi lahko več sredstev namenili za neobhodne potrebe delavcev.
Nejko Podobnik
— Prodaja jeseni pod načrti
s prodajo v letošnji jeseni, ki je pokazala prve znake •■csnejše krize v naši družbi, nismo zadovoljni. V septembru bili rezultati sicer blizu pričakovanih, v prvi polovici ok-Jobra pa je prodaja padla, namesto da bi porasla. Druga polovica oktobra je precej boljša, vendar še daleč od planirane.
^lata Rupnik in Slavica Tratnik: Vrtec bi z združenimi moč-lahko uredili, saj dajemo za to tudi denar
Septembra smo dosegli dokaj dobre rezultate, predvsem na račun dobre prodaje obutve po starih cenah, medtem ko je bila prodaja sezonskega blaga slaba. Do sredine oktobra nismo prodali niti 20 % Alpinine ženske nizke obutve. Tudi pri moški nizki obutvi je viden močan padec prodaje. Za to vrsto obutve je glavna sezona prodaje že mimo, tako da bomo sezono zaključili s precejšnjimi zalogami.
Zelo dobra je prodaja trim obutve, ki pa je na jugoslovanskem tržišču, na žalost, ni dovolj. Zadnje dni oktobra, ko se prične prodaja škornjev, prihajajo s terena boljše novice. Upamo, da tu padec ne bo tako očiten, kot pri nizki obutvi. Prepričani smo, da so naši škornji najboljši na tržišču; cena je sicer res visoka, toda še vedno primerljiva s konkurenco. Upamo, da se bo rast prodaje v mrzlih novembrskih dneh še pospešila, na kar lahko vpliva veliko tudi vreme. Kljub boljšim novicam v
zadnjih dneh, smo se za prodajo v novembru odločili za 10 % popust pri plačilu z gotovino. S tem želimo privabiti kupce, ki bi sicer šli nakupovat h konkurenci, in zmanjšati kreditno prodajo, ki je v pogojih visoke obrestne mere manj ugodna, kakor 10 % popust pri takojšnjem plačilu.
Upamo, da bomo s to potezo lahko prodali obutev, ki smo jo v največji meri že kupili. V zadnjih dveh mesecih, moramo prodati za približno 30 milijard blaga, če hočemo poslovati iznad rdečih številk.
Na koncu bi rad opozoril na to, da se bo letošnjo jesen in naslednje leto na domačem trgu bila bitka za obstoj. Kdor se ne bo prilagodil, bo moral odstopiti prostor konkurenci. Tako slabih časov za prodajo že dolgo ni bilo. Največja napaka bi bila, če bi si v teh časih nakopali prevelike zaloge. Tega se v prodaji zavedamo, zato bomo zelo dobro premislili, kakšna bodo naša naročila za naslednjo sezono.
Aleš DOLENC

RAZGOVOR zrn UREDfllKOYO fflIZO
na temo:
KAKO URESNIČITI NAŠE USMERITVE V LETU 1989.
V razgovoru so sodelovali: Bojan STARMAN — glavni direktor, Jože BOGATAJ — direktor TOZD Proizvodnja in Franci MLINAR — vodja finančno-računovodskega sektorja. Razgovor ie vodil Nejko PODOBNIK, zapiske je uredila Anuška KAVČIČ.
Delo življenje:
Temeljne usmeritve našega dela v letu 1989; s kakšnimi ukrepi bomo dosegli večjo učinkovitost našega dela?
Bojan STARMAN:
Temeljne usmeritve, o katerih sem pisal v prejšnji številki, predstavljajo le izhodišče zadev, ki jih moramo doseči v naslednjem letu in nujno zahtevajo razdelano mikrostrategijo na posameznih področjih dela izvajalcev nalog (komerciale, proizvodnje, finance). Tu stvari niso podrobneje opredeljene. Vsako področje, ki sem ga omenil, temelji na nekih realnih osnovah, čeprav so zahteve dokaj optimistične.
Menimo pa, da bi z ustrezno prizadevnostjo na vseh področjih dela te cilje lahko dosegli, posebno še, ker v tej smeri že nekaj časa delujemo.
Kar zadeva prodajo, lahko rečem, da ne bi smeli imeti bistvenih problemov pri pokrivanju kapacitet.
KAJ DELATI. DA BOMO USTVARILI DOHODEK?
Večji problem predstavlja kvalitetno pokrivanje kapacitet. Marsikaj, kar ne bo izpolnjevalo minimalnih kriterijev, ki smo jih postavili in so že v izvajanju, bo potrebno opustiti. Glede strukture prodaje bi rekel, da se v zadnjem času kaže nekoliko manjša možnost na domačem tržišču, vsekakor pa bo morala biti prodaja na domačem trgu v celotni strukturi zastopana v večjem deležu, kot je bila doslej.
To je naš cilj v naslednjem letu, saj menimo, da se delež prodaje naše obutve na domačem tržišču ne bi smel več zmanjševati. Prav je, da povečujemo tudi izvoz na Zahod, vendar je treba poiskati prava razmerja in
obdržati tako izvoz, kot tudi domače tržišče.
5 % VIŠJA PRODUKTIVNOST
Zelo pomembna usmeritev, ki sem jo zapisal, je povečanje produktivnosti za 5 %. Menim, da je ta cilj dosegljiv, saj se že kažejo dobri rezultati. Produktivnost se povečuje in s tem tudi dnevna proizvodnja. Na to vpliva niz dejavnikov; eden pomembnejših je boljša planska disciplina in povezava z vsemi službami v delovni organizaciji. Menim, da je tu še vse preveč pomanjkljivosti; preveč je sprememb, preveč stvari manjka, povezanost med službami je preslaba. Skratka, tu je pomemben celoten proces, od razvoja, do izdelave določenega izdelka.
Sicer pa mislim, da je plan za naslednje leto dokaj realno postavljen in menim, da bi ga ob nemotenem poslovanju morali doseči brez večjih težav.
STROŠKE ZMANJŠATI ZA 25 %
Naslednja bistvena zadeva je, kako zmanjšati stroške poslovanja za 25% (režijske stroške in stroške proizvodnje). To je precej zahtevna naloga. Predvidevamo še nadaljnje zmanjševanje režije. Drugi ogromni stroški, ki so letos presegli že vse meje, so obresti na kapital in naš cilj je, da postavimo tovarno v manjšo kapitalno odvisnost od tujih virov — torej kapitalno krepitev delovne organizacije. Tu so še rezerve, ki jih bomo v naslednjem letu morali še bolj načrtno in neprestano iskati. Poleg tega bo potrebno izboljševati obrate zalog in tako zniževati stroške finaciranja našega poslovanja.
V ta sklop sodijo vsi zunanjetrgovinski odnosi in potrebno bo poiskati ustreznejše načine za uvoz in izvoz, z manjšimi direktnimi stroški na enoto proizvoda. Izkoristiti bo treba tudi nove zakonske možnosti, marsikaj pa lahko uredimo bolje že na podlagi praktičnih izkušenj.
Mislim tudi, da moramo racionalizirati stroške znotraj režijskih služb.
To je edina pot h konkurenčnosti na svetovnem tržišču.
Drugi del stroškov je bolj kritičen. Gre za stroške, kjer bi morali odnos med neposrednimi stroški proizvodnje in tržno ceno izboljšati v korist večje donosnosti. To pomeni okrepitev varčevanja v delovni organizaciji pri vseh vrstah stroškov — od materialov naprej, po drugi strani pa skozi vrednostno analizo na posameznih programih doseči takšen nivo, da bo ta pro-
gram prinašal ustrezen dohodek.
DONOSNOST NA PRVEM MESTU
Problema donosnosti smo se pričeli v zadnjem času še bolj zavedati, zato smo določili minimalne izločilne kriterije, po katerih nek model še lahko gre v proizvodnjo in v katerih ne. Moram reči, da precej artiklov naše proizvodnje ne dosega teh minimalnih kriterijev. Da bi to dosegli, bo potrebno od materialnih stroškov, produktivnosti dela, nabavnih stroškov in vseh elementov skupaj, s pomočjo strokovnega timskega dela ugotoviti, kaj lahko kupcem potrdimo in kaj ne. Vedno nam je zmanjkalo časa za pomembno analizo naših možnosti in stroškov, saj šele kasneje ugotavljamo, da smo izdelovali čevlje, za katere smo potrebovali več minut, kot smo predvidevali; s ceno pa tega nismo dobili povrnjenega.
Doseči moramo tržno uspešnost naših proizvodov. Zavedamo se, da so cenovne meje tako-rekoč dosežene in da so naše možnosti le v zniževanju vseh stroškov na enoto proizvoda. To je osnova konkurenčnosti in večje prodaje.
Delo-življenje:
Učinkovitost našega dela v poslovnem procesu je dostikrat slaba zaradi pomanjkanja strnjenega informacijskega toka. Kaj predvidevate na tem področju?
Bojan STARMAN:
V tej smeri precej gradimo že sedaj. Informacijski sistem razvijamo tako po produktni organizaciji, kot tudi vertikalni organizaciji in vsestransko izboljšujemo pretok informacij. Vsak član kolegija sklicuje svoje kolegije in prenaša informacije od vrha navzdol, po drugi strani pa so skupine ljudi, ki delajo npr. na produktu, ne glede, kje se kdo nahaja in se srečujejo po drugih poteh.
Problemi ki so tu, so predvsem v ljudeh samih. Namesto, da bi v določeno problematiko zagrizli in jo reševali, prihaja do raznih nesoglasij, kar samo slabša rezultate.
Delo-življenje:
Kako pa je z inovacijsko naravnanostjo?
Bojan STARMAN:
Inovacijska dejavnost resnično ne zaživi v pravem smislu, čeprav je to področje izredno pomembno.
Na vse dejavnosti v tovarni gledam z očmi ekonomskega učinka — torej vse mora imeti svoj smisel in svoj rezultat. Veliko dejavnosti imamo; trdim da so nepotrebne vse tiste, ki ne prinašajo pozitivnih učinkov k našemu skupnemu rezultatu.
Inovacijska dejavnost je naš širši problem; še vse preveč je raznih ovir, ki jih nekako ne moremo preskočiti. Dejstvo pa je, da je v inovacijski dejavnosti temelj našega nadaljnjega ob-
stoja in če jo bomo uspeli pravilno spodbuditi, bo to le v našo korist. Menim, da bi prav vsak delavec moral letno dati vsaj en koristen predlog, inovacijo ali izboljšavo...
Le tako se bomo približevali razvitemu svetu.
Pri tem bi omenil še to, da se pri našem delu dnevno poraja precej inovacij, ki pa niso nikjer zabeležene in jih tudi nihče ne obravnava. To so predlogi, ki jih daje vsakdo izmed nas in se vpletejo v naše delo in med naloge, ki jih opravljamo.
KAR ZADEVA ORGANIZACIJO, NE PREDVIDEVAMO POSEBNIH SPREMEMB
V zvezi s kadri bi rekel tole: zame je kader tisti, ki hodi v tovarno, ustvarja zase in hkrati s svojim delom prinaša veliko novo vrednost In akumulacijo delovni organizaciji.
Lahko rečem, da je v delovni organizaciji precej režijskih del zelo slabo organiziranih in z nizko učinkovitostjo. So področja kjer je ogromno »papirnatega« dela, ki je vsekakor potrebno in ne bom rekel, da ljudje na teh delovnih mestih ne delajo, vendar bi kazalo predvsem to delo drugače organizirati in več uporabljati sodobno tehnologijo, ki je pri nas na razpolago.
Delo-življenje:
Kako realizirati proizvodni plan za leto 1989 (investicije, nova tehnologija, organizacijski ukrepi)?
Jože BOGATAJ:
Glede na kapacitete, ki jih imamo (tako stroje, kot ljudi), če upoštevam naše montažne oddelke, bi lahko delali dnevno tudi do 10.000 parov, kar pomeni, da bi naredili letno 2,5 milijona parov. Vemo pa, da to ni možno. Naročila ne prihajajo tako, da bi to lahko izkoristili, zato smo si postavili plan 2.180.000 parov. Prepričani smo, da to ni previsok cilj. V vodstvu TOZD smo določili količine po vrstah izdelave in ugotovili, da so načrti realni.
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na tisto, na kar je opo; zoril glavni direktor: vnaprej bi morali imeti točno planirano, kaj bo kdo delal — to pomeni makro planiranje že v komercialah, medtem ko je sistem operativnega planiranja v proizvodnji. Proizvodnja je tista, ki z ozi-rom na razpoložljive zmogljivosti načrtuje dnevno in mesečno proizvodnjo in na osnovi tega potem naročamo material in dobavo sestavnih delov, tehnoloških priprav, novih strojev in pripomočkov (če se zahteva nova tehnologija). Ob tem bi omenil, da za izboljšanje izkoriščanja razpoložljivih kapacitet in boljšo kvaliteto rabimo še nekaj manjših strojev, vendar mislim-da tudi brez tega zmoremo uresničiti zastavljene cilje.
Z boljšo organizacijo dela moramo doseči dvig produktivnosti
Ч

RflZeOYOR ZA UREDniKOYO fflIZO
^ 5—10 %. Vendar to ne pome-ii. da bomo pritiskali na delav-da bi več delal, ampak bi ob formalnem delovnem tempu dosegel boljši rezultat.
V tovarni uvajamo tudi novo tehnologijo (CAD-CAM sistem). Z vključitvijo te tehnologije smo stopili v korak z razvitim svetom. V prvi fazi, ki bo trajala od 1 do 3 let, bomo predvsem spre-•Jienili čas in mišljenje na področju priprave dela in priprave proizvodnje. To se bo prenašalo tudi v proizvodnjo, kar bi pome-nilo bolj tekoče delo, boljšo kva-'■teto in večjo produktivnost.
Delo življenje:
Kje so vzroki za letošnji zaostanek za planom? Ali je mogoče Vzrok v pomanjkanju informacij?
Jože BOGATAJ:
Ne bi rekel, da je vzrok po-|*)anjkanje informacij. Naše de-•0 je postalo vedno bolj odvisno od kooperacije. To se je še pose-odrazilo v letošnjem letu. Kooperanti nam niso dostavljali dogovorjenih sestavnih delov, to Pa predvsem zato, ker smo pre-•*>»10 aktivno nastopali v dogovorih z njimi zaradi nekaterih "ejasnih okoliščin. Kaj je sploh l^aša kooperacija? Razvrstimo jo 'ahko v tri različne sisteme in sicer;
1.	kooperanti delajo sestavne "lele za našo obutev in jih obravnavamo kot sestavni del naše ^elovne organizacije (tako oblico imamo sedaj)
2.	kooperacija, na podlagi katere nam kooperant izdela kompleten izdelek, s tem, da mu mi Preskrbimo material
. 3. po naših modelih izdelan 'zdelek, ki ga kooperant izdela Popolnoma samostojno — od fazvoja, nakupa materiala, pro-•zvodnje in dokončne izdelave ter dobave končnega izdelka. ^Tega načina se je včasih poslu-^vala naša maloprodajna mre-za).
Delo-žlvljenje:
Kako bomo izkoristili prosto-•"e in stroje, kako je s kadrovsko Zasedbo v proizvodnji?
Jože BOGATAJ;
У Alpini nimamo več prostor-skih problemov in tudi v nasled-
njih letih ne pričakujemo, da bi nam prostora primanjkovalo. To je važno, saj dobra organizacija zahteva tudi dovolj prostora. Vsi deli morajo biti pravočasno pripravljeni, da teče proizvodnja brez zastojev. Tudi viškov strojev skoraj nimamo. Nekaj več je le šivalnih strojev, ki so še vedno uporabni in jih bomo porabili, ker povečujemo kooperacijo zgornjih delov in jih bomo vključili v proizvodni proces. Seveda je največji problem zagotoviti dovolj usposobljenih ljudi za kvalitetno in produktivno delo. Nekaj dodatno že zaposlujemo, prihodnje leto bomo dobili tudi nekaj tehnikov in višje izobraženega kadra, vendar bomo s tem nadomestili le delavce, ki bodo prenehali z delom.
Problem je tudi v tem, da je znanja še premalo, ali pa ga ne znamo pravilno izkoristiti. Tu je pomembno predvsem to, da postavimo pravega človeka na pravo delovno mesto in da neprestano izobražujemo delavce. Trenutno delamo to predvsem na področju uvajanja nove tehnologije — to je za modeliranje s sodobnimi stroji. Prav tako izobražujemo kader na področju izdelave orodij. Prizadevamo si, da bi, preden dobimo v tovarno novo tehnologijo, imeli tudi ustrezno usposobljene ljudi.
Kar zadeva organizacijo, pričakujemo velik učinek zaradi sodobnih prijemov na področju organizacije proizvodnje in priprave dela s pomočjo računalnika.
Ljudje so že dojeli, da nam to omogoča bolj organizirano delo, boljše in hitrejše opravljanje delovnih nalog in kontrolo opravljanja nalog.
Bojan STARMAN:
Moram reči, da smo uspeli vzpostaviti dokaj ustvarjalno vzdušje in dobro medsebojno sodelovanje v kolegiju; odnosi so taki, da omogočajo delo, kar smatram, da je zelo pomembno. Dogovorili smo se, kakšno poslovno politiko bomo zastavili in prizadevamo si delati po svojih najboljših močeh.
Zavedamo se vpliva trga, zato se bomo še bolj dogovarjali z našimi kupci in oblikovali čim bolj enotno kolekcijo, tako za naše zunanje kupce, domači trg in grosistično prodajo. To bi bil bistveni premik k racionalizaciji proizvodnje in sploh vseh tokov v našem poslovanju.
Jože BOGATAJ:
Odnos proizvodne sfere do produkta mora obvezno izhajati Iz potreb trga, vedeti moramo za koga delamo. Zavedati se moramo kaj kupec želi od nas, kakšna mora biti kvaliteta, spoštovati roke ... Prizadevati si moramo izpolniti želje kupcem, ob tem pa ne smemo pozabiti na to, da moramo tudi ml imeti kaj od tega. Bolj, če bomo uspeli izpolniti zahteve, več bi morali zaslužiti tudi mi.
Prepričan sem, da smo v Alpini sposobni z ustrezno strategijo
izpeljati zastavljene cilje. Tudi dvig produktivnosti je lahko za nas realnost, če bomo le ubrali pravo pot.
Delo življenje:
In kako na področju investicij?
Jože BOGATAJ:
Odločili smo se, da bomo izredno dosledno in premišljeno postopali pri nabavi novih strojev in naprav, tako da bomo vedno ugotavljali, kateri proizvajalec ima najustreznejšo tehnologijo in kako doseči čim boljše nakupne pogoje. Pri tem nikakor ne zadošča, da sodelujemo samo vodilni, ampak morajo sodelovati tudi uporabniki teh naprav.
Delo-življenje:
Kako naravnati naše poslovanje, da bomo postajali uspešnejši?
Franci MLINAR:
Naš cilj je predvsem v tem, da v letu 1989 dosežemo bolj normalno raven zadolženosti in da bomo poslovali z večjim deležem lastnih sredstev. Vse odvečne odlive bo potrebno opustiti, viške prilivov, ki jih imamo ob zaključku sezone, pa usmeriti v financiranje tekočega poslovanja.
Če upoštevamo tržne zakonitosti, vemo, da bo kapital imel ceno in temu se bomo morali prilagoditi.
Zato bo morala komerciala skleniti čim boljše pogodbe, take, ki nam bodo prinašale nek ostanek dohodka. Na področju nabave se bo treba dogovoriti za cene. ki bodo še sprejemljive za naše prizvode ter ugodnejše plačilne pogoje.
Na področju proizvodnje je treba, ob čimbolj kvalitetno izdelani obutvi, uskladiti planiranje, to pomeni doseči usklajeno proizvodnjo z nabavo in zagotoviti čimbolj nemoten pretok in organizacijo vseh poslovnih funkcij.
Bojan STARMAN:
Zares makro planiranje (predvidevanje) je osnova. Ce se usmeritev ne uresničuje na mi-kro ravni z ožjimi plani izvajalcev, ne more biti ustreznih rezultatov. Ce samo govorimo, da
bomo izboljšali obrat zalog, to še ni dovolj, če ne naredimo nadaljnjih ukrepov do neposrednih nosilcev določenih akcij in tega ne realiziramo.
Finančna služba letno planira finančne tokove za vse elemente poslovanja. Potrebno pa bo planirati posle in jih zaključevati, tudi dohodkovno — mesečno planiranimi rezultati.
Franci MLINAR:
Potrebno je uskladiti planske tokove z dejanskimi — roke čimbolj skrajšati: na ta način bodo tudi rezultati boljši.
Kaj pomeni nelikvidnost? To pomeni, da je v celotnem ciklusu iztržek manjši, kot je bila poraba denarja za financiranje nekega ciklusa poslovanja.
Analize poslovnih tokov znotraj tovarne nam odkrivajo določene pomanjkljivosti poslovanja, ki »po kapljicah« povzročajo stroške, skupaj pa pomenijo veliko. Ce bi jih uspeli odpraviti, bi to nedvomno pomenilo manjše stroške, manjši odliv sredstev.
Glede na rezultate teh analiz pa seveda moramo naprej preventivno ukrepati in če bodo vsi ljudje delali v smeri izboljšanja, se bo to odrazilo tudi na končnem rezultatu.
Bojan STARMAN:
Mislim, da je na področju financ preveč spremljanja in ugotavljanja na osnovi preteklih dogodkov. Premalo je pa vnaprejšnjega natančnega opredeljevanja celotnega poslovnega procesa (gospodarjenja).
Dobra In smiselna analiza je tista, ki na koncu vsebuje tudW konkreten predlog in ukrep. Torej, vsaka analiza naj bi sp&lbu-dila akcijo.
Franci MLINAR:
Seveda pa je za dobro poslovanje finančne službe precej važno tudi delo ostalih služb. Na primer nabavna služba bi morala skrbeti, poleg tega, da nabavi material, tudi za to, pod kakšnimi plačilnimi pogoji bo nabavila material In poskrbela, da se bodo roki dobave čimbolj uskladili z roki oddaje v proizvodnjo ipd.
Delamo tudi analize donosnosti (npr. investicij), kjer so vključene tudi banke in jim moramo o tem poročati. Res pa je, da mogoče ti podatki širšemu krogu niso znani. Mislim pa, da bo potrebno to še dodelati.
Analiza donosnosti posameznih programov je sedaj razvidna tudi že preko računalnika.
Naloga našega sektorja je tudi, da se čimbolj uskladijo kratkoročni (dnevni) pritoki (odlivi, prilivi), da se izbira ustrezen plačilni instrument (menice, čeki, gotovina).
Skušamo tudi nadomestiti dražje kredite s cenejšimi in poiskati variante, ali kratkoročne z dolgoročnejšimi krediti, ki omogočajo več manevrskega prostora.
Stalna likvidnost mora biti naš temeljni cilj, ki ga skušamo
(Nadaljevanje na 8. strani)
vmžno IE
Dfl YEfflO
koclrov/k^ novice %
Oktobra smo ponovno začeli z zaposlovanjem tudi nekvalificiranih delavcev v neposredni proizvodnji, v prodajalnah pa za nadomeščanje med porodniškim dopustom; tako je začelo delati 9 delavcev, z delovnim razmerjem pa so prenehali 4 delavci.
Delovno razmerje so v tem mesecu v TOZD Proizvodnja nastopili: Srečko Uršič, ki se je vrnil iz JLA, Bojan Jereb, Anton Tavčar, Rafko Redžič, Bojan Podobnik in Urška Benedik. V Delovni skupnosti skupnih služb je po vrnitvi iz JLA ponovno nastopil delovno razmerje Klemen
(Nadaljevanje z 8. strani)
uveljaviti že letos. Izboljšali smo obrat zalog, dosegli tudi druge izboljšave, da bomo dosegli še sprejemljivo zadolženost. S tem bodo odpadle težave za reševanje vsakodnevne likvidnosti,^ kar bo omogočalo vodstvenim delavcem več možnosti za strokovno delo, za doseganje boljših rezultatov.
Jože BOGATAJ:
Finance so izredno pomembne in menim, da se zlasti na komercialnem področju premalo zavedamo tega. Ljudje so v tem pogledu premalo finančno izobraženi, premalo poznajo odnose in rezultat slabega dela je pogosto tudi neznanje.
Bojan STARMAN: Na kolegiju velikokrat poudarjam delo po A, B, C sistemu. To pomeni, da se zavzemamo najprej za tiste zadeve, ki lahko delovni organizaciji najbolj koristijo. Sedaj pogosto delamo tako, da se »utopimo« v kupu raznih malenkosti, za bistvene in pomembne zadeve pa zmanjka časa. Na primer, nimamo časa analizirati nekega posla, ki smo ga sklenili, in to res natančno, po vseh elementih. Na ta način' bi tisti, ki se s tem poslom ukvarja, sam prišel do obračunske kalkulacije, ki mu lahko omogoči ustrezno ravnanje. Delo- življenje: Ali razmišljate še o kakšnih drugih oblikah za povečevanje kapitala?
Franci MLINAR:
Zaenkrat še ne nameravamo začeti z nekimi konkretnimi akcijami, čeprav se pogovarjamo tudi o tem, da bi na primer uvedli obveznice, vendar za to še ni ustreznih možnosti. Ko bo-
Bergant; v TOZD Prodaja sta začela delati Vesna Gorkič v prodajalni Nova Gorica in Ljubica Magdič, v prodajalni Bjelovar 2.
Z delom so v tem obdobju prenehali: Andreja Kržan iz proda-
do možnosti, bomo to gotovo izkoristili. Moramo pa vedeti, da je pogoj za uspeh takšnih akcij, dober položaj podjetja, solid-nost, dober proizvodni program, saj lahko le to pritegne. To je potrebno dokazovati tudi širši družbeni skupnosti z bilancami; le s takim ugledom bomo lahko pritegnili dodaten kapital. Vendar zaenkrat za to še ni primeren trenutek, sam mislim, da bi trenutno imeli več stroškov, kot učinka.
Delo-življenje:
Kako poleg proizvodov, prodajati tudi svojo pamet?
Jože BOGATAJ:
Lahko rečemo, da smo pri uvajanju sodobne tehnologije na področju modeliranja, gradi-ranja in prenosa iz priprave na nadaljnji postopek dela s pomočjo laserske tehnike napredovali. Drugi korak naprej pa je prehod z 2 D (dvodimenzionalnega) na 3 D (tridimenzionalno) modeliranje. To moramo najprej razviti do te faze, da bomo sistem lahko najprej uporabljali doma. Kasneje pa ga lahko uve-
jalne Ljubljana 5; iz TOZU Proizvodnja: Marija Skvarč, iz obrata Col in Emil Kopač, iz orodjarne; v delovni skupnosti skupnih služb pa je prenehal delati Jernej Peternelj.
Ijavimo tudi drugje pri interesentih — znotraj Jugoslavije in drugje. Pomembno je, da ne bi zamujali pri tem razvoju.
Delo-življenje:
Za realizacijo ciljev bo treba rešiti še nekaj dilem na področju vodenja in upravljanja.
Bojan STARMAN:
Mislim, da dilem ne bi smelo biti. Izvedba načrtov pa seveda zavisi predvsem od kadrovskih možnosti, kjer pa so na nekaterih področjih vrzeli.
Kako se organizirati v vseh fazah poslovnega procesa, je osnovno vprašanje. Ustvariti moramo vzdušje, kjer bomo vsi delali za iste cilje. Tudi tržno gospodarstvo in s tem povezana demokracija v vodenju na vseh področjih, je zelo pomemben element, ki ga moramo gojiti naprej. Le na tak način se lahko razvijamo v sodobno tovarno. Demokracija omogoča tudi ino-vativnost in ostale pozitivne težnje. Z jasnimi cilji in poštenim delom ne bi smelo biti problema vodenja, upravljanja in samoupravljanja.
V slovo
Rudolfu
Isteniču
Spet nas je zapustil eden pionirjev Alpine. V mesecu oktobru smo se namreč za vedno poslovili od našega upokojenca Rudolfa Isteniča, rojenega leta 1906. Rudolf Iste-nič je bil po poklicu kvalificiran čevljar in je v Al-pini pričel delati v sredini leta 1945; v montažnih oddelkih je delal vse do upokojitve v aprilu leta 1963.
Nekdanjega delavca in upokojenca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
Bo otroški vrtec
Delo — organizacija — osebni dohodki — življenjska raven; to so vedno bolj pogoste besede, ki pa le pusto odslikavajo naš vsakdan, ki je postal pogosto zo-žan na normo — kruh — otroci.. . Na to temo smo se pogovarjali s predstavnico sindikata v obratu na Colu Zlato Rupnik in njeno sodelavko Slavi co Tratnik. »Bolj, ko se kriza poglablja, bolj ko se povečujejo težave, bolj se čuti potreba po zares organiziranem delu sindikata, zaradi premoščanja problemov, ki jih imamo delavci«, meni Zlata Rupnik.
»Na Colu med drugim že več let razmišljamo, kako bi uredili podaljšano bivanje in kako otroški vrtec. Pri podaljšanem bivanju otrok imamo že nekaj izkušenj. Lani je bilo to še za starše brezplačno, letos je bilo treba prispevati 2 milijona; zanimanje je takoj padlo, saj ljudje gledajo na vsak dinar.
Kar zadeva otroški vrtec, je to že naš dolgoletni problem. Nekaj časa smo že računali, da bodo to uredili v okviru šole, pa je vse padlo v vodo.
ZAKLJUČEK:
Izkazuje se predvsem to, da vsem tistim, ki karkoli odločajo, manjka moči, ki izvira iz znanja in zunanjih razmer.
Za realizacijo ciljev, ki jih postavljamo za naprej, je osnovno to, s kakšnim znanjem bomo razpolagali in kako bo to znanje aktivirano v smislu dobrega poslovanja delovne organizacije. Prav tu se gradijo in lomijo kopja. Narobe je, če si mislimo, da imamo znanja dovolj.
Tudi predpisi se bodo morali spremeniti, če hočemo, da bomo razčistili odnose med vodenjem in upravljanjem. Upravljal naj bi tisti, ki ima določeno odgovornost, ali lastniki kapitala, ki bodo sodelovali v DO, ti bodo upravljali in postavljali strateške cilje vodstvu podjetja, ki naj bi strokovno vodilo in odgovarjalo za realizacijo postavljenih ciljev.
ZAKONSKO ZVEZO SO SKLENILI:
Sodelavcem Branki Buh, iz obrata Gorenja vas, Milanu Oblaku, iz vzdrževalnih služb in Nataši Svoljšak iz prodajalne Šentvid ob sklenitvi zakonske zveze iskreno čestitamo in jim želimo na novi življenjski poti mnogo sreče, zdravja, predvsem pa razumevanja!
v POKOJ ODHAJATA:
Dolgoletnima sodelavcema Jerneju Petemelju iz skladišča materialov in Mariji Skvarč, delavki iz obrata Col, ob odhodu v pokoj želimo še mnogo zdravih let, dobrega počutja, razumevanja in zadovoljstva.
Ш „ RnZCOVOR zrn UREDfllKOVO ffllZO
OD TU
# Ф Ф
$ # #
m THffl
Testiranje novih kandidatov za zaposlitev je osnova za izbor in ustrezno razporeditev
Kdor uspešno opravi preizkušnjo
število delavcev v naši delovni organizaciji se je v deve-t>h mesecih letošnjega leta zmanjšalo kar za 89 delavcev, predvsem zaradi upokojitev, nekaj pa je bilo prenehanj delovnega razmerja tudi iz drugih vzrokov.
V tem obdobju nismo v delovno razmerje sprejeli nobe-"ega novega delavca, le nekaj fantov se je vrnilo s služenja Vojaškega roka, nekaj pa je štipendistov, ki so zaključili dve Oz. triletno šolanje na obutveni šoli v Kranju in kovinarski Soli v Skofji Loki. To pomeni, da so se zelo pospešeno in na-crtno iskale notranje razerve, prav tako so bile nujne razpo-''editve delavcev iz oddelka v oddelek, kar pa je glede na sezonsko proizvodnjo pri nas že stalna praksa in potreba. Ne-Kaj zmanjšanja je bilo tudi na račun krčenja režije, s tem, da se posamezne delovne naloge razdelile med delavce v po-^meznih oddelkih oz. službah.
9
Pred vstopom v delovno razmerje se je testiranje kandidatov Izkazalo kot zelo koristno
tudi na Golu
»Toda, ker so potrebe velike, je otrok kar precej, pa ne sa-**>0 naših delavcev, ampak tudi jistih staršev, ki se vozijo na de-'o v Ajdovščino, bo sindikat dal Pobudo za dogovarjanje o tem ^rašanju, ki bi staršem omogoči bolj sproščeno delo. Najprej ^ bomo obrnili na občinski sindikalni svet v Ajdovščini, potem P* bi krajevna skupnost morala sklicati sestanek vseh zainteresiranih, tudi predstavnikov pod-ktij, kjer so zaposleni starši **rok in skupnosti otroškega Verstva, kamor že dolga leta plačujemo vsi delavci — in mi-slim, da bi ob prispevku staršev z združenimi močmi lahko uredili ta vrtec. Se posebno, ker bi ^ dal dobiti tudi prostor, verjet-iio v Zadružnem domu pa tudi Vzgojiteljico imamo; kar tu pri IJas je zaposlena, ker drugje ni dobila dela.«
, Menda bi bilo dobro, da bi do-,'li še natančnejše podatke, ko-!'ko otrok je v okolici, koliko je Interesentov za vključitev v vr-da bi razgovor res lahko "»pel...
Nejko PODOBNIK
m

Uvajalni seminar pred pričetkom proizvodnega dela, oz. prakse, ki smo jo organizirali v okviru šolskega programa. V organizaciji Franje Pišlar je predaval tudi direktor TOZD Proizvodnja Jože Bogataj.
in testi spretnosti rok in prstov. Za testiranje je bilo naključno izbranih nekaj del in nalog v oddelku šivalnice in lahke montaže, za katera se ne zahteva posebne kvalifikacije, ki so sorazmerno malo zahtevna za čutila in motoriko (gibalna sposobnost), nizke pa so tudi duševne obremenitve.
Zaključimo torej lahko, da je bilo psihološko testiranje le eden izmed pripomočkov za lažje odločanje komisije. Osnovni kriterij pri odločanju komisije
pa so bile potrebe po novih delavcih v posameznih oddelkih, prednost pa so imeli mlajši in še nezaposleni kandidati.
Pomembno pa je tudi to, da bomo dobljene testne rezultate po šestih mesecih lahko koristno uporabili pri preverjanju uspešnosti pri delu posameznih kandidatov, ki so sklenili delov-' no razmerje. Želimo jim veliko delovnih uspehov, zadovoljstva pri delu in dobrega počutja med sodelavci.
Marta Mlinar
Glede na to, da je bilo zmanjšanje števila delavcev le veliko, smo se pred mesecem dni odločili. da se objavijo prosta dela in naloge za več delavcev za proizvodne oddelke v Žireh in Gorenji vasi in sicer za določen čas enega leta.
Za dela v Zireh se je v rednem roku prijavilo 21 kandidatov, za Gorenjo vas pa 8. Nekaj kandidatov je bilo takih, ki so kot brezposelni prijavljeni na skupnosti za zaposlovanje, večina pa so bili mlajši z dokončano ali nedokončano osnovno šolo ali pa so že obiskovali poklicno ali kako drugo srednjo šolo, vendar šolanja niso uspešno zaključili.
Glede na veliko število prijavljenih kandidatov, in različno stopnjo predizobrazbe, smo se odločili, da izvedemo psihološko testiranje. V ožji izbor za testiranje je bilo vključenih 14 kandidatov. Vsi ti kandidati so opravili teste presojanja ploskovnih odnosov, teste percepcije (sposobnosti zaznavanja s čutili), ter stališč in odnosov. Poleg tega so bili uporabljeni tudi testi zmožnosti reševanja problemov, testi presojanja mehanskih odnosov
V spomin Milošu Mlinarju 1921-1988
Boleče je med nami odjeknila nepričakovana vest, da se je utrnilo Miloševo življenje.
Vsem, ki smo ga poznali in z njim kakorkoli sodelovali, so se poglobljeno oglasili spomini na njegovo prehojeno življenjsko pot. Rodil se je leta 1921 in mladost preživljal tako kot večina takratnih kmečkih, obrtniških ali delavskih otrok. Bil je to čas, ko je v svetu vladala kriza, brezposelnost in je že vse kazalo na bližajočo se vojno. Odraščal je v številni napredni in narodno zavedni družini, v družbi štirih bratov. Bil je vajenec v čevljarski stroki, v prostem času pa je uril duha in telo v telovadnem društvu Sokol. Tako je bil v svojem idejnem prepričanju v težkih časih, ki so nastopili z okupacijo Jugoslavije, trden in mu ni bilo treba šele premišljevati, kje je v tem času njegovo mesto. Odšel je v gozd in postal borec komaj ustanovljene Žirovske čete.
Po končani vojni se je kljub bogatim partizanskim izkušnjam in pogojem, ki jih je imel za nadaljnje službovanje v armadi, vrnil v domači kraj, si osnoval družino in se vključil v delo pri tedanji Čevljarski zadrugi v Žireh. Ne bi mogli našteti vseh funkcij, ki jih je Miloš opravljal in vseh odborov in organizacij, kjer je sodeloval, dovolj je če povem, da je njegovo delo, ideje in nešteto neplačanih ur vgrajenih v temelje današnje Alpine in v celotni razvoj kraja. S svojim mirnim, poštenim in premišljenim vedenjem, s strpnostjo pri vzpostavljanju medsebojnih odnosov, je pomagal reševati probleme, ki so se v prvih tridesetih letih povojnega obdobja postavljali tako pred ključne delavce v družbenopolitičnem življenju, kakor tudi pred vodilne delavce v podjetjih, med katerimi je bil Miloš vse do upokojitve.
Miloš je imel, za razliko od nekaterih drugih gospodarstvenikov. tudi veliko razumevanje do družbenih in društvenih dejavnosti, ter je izredno cenil duhovne dobrine. Spoštoval je delo in delovnega človeka, ljubil je dobro knjigo, rad poslušal dobro glasbo, predvsem pa je hodil rad v naravo in naše gore.
Pogrešali bomo njega in njegovo delo.
Lojze Filipič

TAffl
Ob šestdesetletnici rojstva Leopolda Suhodolčana
Odkritje spominske plošče na pisateljevi rojstni hiši v Mršaku

Z odkritja spominske plošče Leopoldu Suhodolčanu v Mršaku v 2ireh, 21. oktobra 1988
, »niet ^iuum лапмккм.
mumtm
Ji тжЈишзкла«,
Ob odkritju spominske plošče Leopoldu Suhodolčanu je spregovoril pisatelj in predsednik republiškega komiteja za kulturo Vladimir Kavčič
V	okviru krajevnega praznika Žirov, v spomin na dan 23. oktobra 1943, ko so bile Žiri osvobojene, so se v Žireh zvrstile številne prireditve.
V	nedeljo, 16. oktobra je bilo na iirovskem Vrhu srečanje preživelih borcev Žirovske čete.
V	soboto, 22. oktobra je Avto-moto druHvo Žiri priredilo Av-torally za r^ubliško prvenstvo na relaciji Žiri—Osojnica—Mrzli vrh—Žiri, na katerem je tekmovalo preko 30 posadk.
V	nedeljo 23. oktobra je bil v organizaciji Planinskega društva Žiri planinski pohod okrog Žirov, ki se je začel ob 8. uri. Ob 11, uri je bilo v Družbenem domu Partizan srečanje nad osemdeset let starih krajanov.
Tu ne bi omenjal še vseh zabavnih prireditev in športnih tekmovanj, ki so bile ob tej priliki.
Osrednja prireditev in proslava je bila to leto posvečena praznovanju 60-letnice rojstva
je ustanovitelj slovenske bralne značke in ni slučaj da so bile prve bralne značke podeljene prav na osnount šoli »Franja Goloba« v Prevaljah.
Pri odkritju spominske plošče Leopoldu Suhodolčanu so se u Žireh, poleg Žirovcev, zbrali tudi učenci osnovne šole »Franjo Golob« iz Prevalj s svojimi mentorji, delegacija osnovne šole iz Svilajnca iz Srbije, ki je pobratena z osnovno šolo Prevalje in drugi kulturni delavci.
Pisatelj Vladimir Kavčič je ob tej priliki orisal življenje in delo pokojnega pisatelja, ki ga je smrt uhitela na višku njegove življenjske ustvarjalnosti — 8. februarja 1980.
Tudi proslava je v kulturnem delu izzveneli v duhu Suhodol-čanovih del. Gostje, učenci osnovne šole »Franjo Golob« iz Prevalj so nam v dvorani Svobode priredili lep kulturni večer.
Ivan Reven
pisatelja, učitelja, humanista, javnega in prosvetnega delavca ter urednika mladinskih glasil Leopolda Suhodolčana. Bil je rojen 1928.1. v Žireh, v Maršaku, kjer je na domu svoje matere preživel tudi rana otroška leta. Ko je bil njegov oče kot finančni stražnik premeščen na Štajersko (Svečina, Šentilj), je tam tudi obiskoval osnovno šolo. Po končanem učiteljišču v Mariboru, si je na svojem službenem mestu v Prevaljah ustvaril dom in družino. Tam je bil 16 let učitelj, pedagog, vzgojitelj in ravnatelj na osnovni šoli »Franjo Golob« v Prevaljah.
Sedaj poznamo njegovo veliko ustvarjalnost, saj je napisal blizu šestdeset del za mladino in odrasle, pisal dramska dela za gledališče in televizijo, črtice...
Največjo pozornost je posvetil pisanju za mladino; saj je kot pedagog znal prisluhniti otroški miselnosti in radovednosti. Bil
Borci žirovske partizanske čete so se srečali z mladimi
Ob krajevnem prazniku in 45. obletnici ustanovitve Žirovske čete je bilo 16. oktobra tovariško srečanje preživelih borcev te čete. Pri spominskem obeležju na Žirovskem vrhu, se je poleg borcev zbralo lepo število drugih borcev, pionirjev, tabornikov, mladincev in krajanov.
Kot v prejšnjih letih, je to srečanje organizirano skromno, z lastnimi sredstvi borcev Žirov, toda tovariško in odkrito prisrčno, kar spominja na tisto resnično vzdušje v partizanski četi, v kateri so bili borci z vodstvom čete nerazdružljiva celota.
Pozdravi in nagovori Francke Jereb in Janeza Jana so bili kratki in aktualni. Zato pa je bilo več časa za pogovore o sedanjih nalogah borcev, v razgovor so se vključili tudi vaščani iz okoliških partizanskih domačij in mladi, ki so presenetili z urejenim taborom v Brani, kjer je leta 1943 taborila Žirovska četa.
V programu so sodelovali tudi harmonikar Janko Šubic, mladina s Sela, taborniki in pionirji odreda osnovne šole Padlih prvoborcev Žiri.
Srečanje je še posebej popestrila godba Alpine, ki se je sama dobrovoljno vključila in obogatila program srečanja. Zvoki koračnic in partizanskih skladb so odmevali od okoliških hribov — zibelke poljanskega bataljona, iz katerega se je pred 45. leti rodila Žirovska četa.
Omeniti velja, da je pri srečanju borcev sodelovala tudi DO Etiketa, ki je natiskala grafike partizanske domačije, ki so jih dobili vsi borci.
Janez Jan
Ko govorimo o tehnoloških viških bi morali bolj razmišljati, koliko bi lahko nekdo naredil več, ne pa samo koliko ljudi premestiti ali odpustiti.
(iz DSSS)
Težava ni v tem, da nimamo kadrov, le pravega dela se ne lotijo.
(iz montaže)
Prav zanimivo bi bilo, če bi vsak od naših strokovnjakov moral vsako leto dokazati, da je res strokovnjak.
(iz proizvodnje)
Ko se bo na pragu Alpine pojavil nek žirovski obrtnik, z namenom, da bi kupil kakšno našo delnico, bomo šele spoznali ali mislimo resno ali ne.
(iz kroga strokovnjakov)
Je pa res nerodno, bolj ko gledamo naprej^ manj vemo, kakšen je naš prvi korak.
(iz DSSS)
TO ic naj KRM

ir^
Urejene in s plastiko pokrite skakalnice so pogoj za razvoj

Nedelja, 16. oktobra 1988 je bi-za najmlajše skakalce iz Ži-■■ov in Poljanske doline drugi praznik. Otvoritev 15-metrske skakalnice v Žireh, pokrite s Plastično oblogo, pomeni z otvo-^Uvijo 22-metrske skakalnice na Volči pri Poljanah veliko pridobitev za Poljansko dolino. V le-'Ošnjem poletju je SSK Alpina s Pomočjo staršev, klubskih delavcev in delovnih organizacij JP^svil na obeh skakalnicah ^000 prostovoljnih delovnih ur.
objekta, ki sta opremljena s Sodniškima stolpoma in novo klubsko hišo sekcije Poljane-Go-''бпја vas, smo ob dokajšnji iz-!^ejdljivosti porabili staro mili-J^rdo. Sedaj je potrebno za zimo Pripraviti obe skakalnici, da bosta povsem uporabni za tekmovalno sezono.
Kar zadeva obe prireditvi, sta "1 organizirani vzorno, privlač-•^ejša je bila otvoritev na Volči, jo je spremljalo kar okoli 500 navdušenih gledalcev.
Rezultati poletnega prvenstva Gorenjske
Mlajši pionirji — C
1.	Marko Gostič — Moravče, 181,1 točk, (12,50 m; 12,25 m);
2.	Andrej Cuznar — Triglav,
174.5	točk, (11,25 m; 11,75 m);
3.	Boris Oblak — Alpina,
165.6	točk, (11,50 m; 10,00 m); Nastopalo je 6 tekmovalcev
našega kluba Mlajši pionirji — C — otvoritveno tekmovanje
1.	Jaka Grosar — Tržič,
207.5	točk, (13,50 m; 14,50 m);
2.	Peter Žonta — Dolomiti, 203,9 točk. (14,00 m; 14,25 m);
3.	Primož Mlinar — Alpina,
202.6	točk, (14,50 m; 14,00 m); Nastopalo je 13 naših tekmovalcev
Ob delovnih in tekmovalnih uspehih, ob prizadevni in strokovni obnovi velike in male (70 in 50 m) skakalnice, upamo tudi na ugodne rezultate na tekmovanjih v tekmovalnem obdobju. Tako se bomo najbolje oddolžili sponzorju Alpini, če bo podaljšal sodelovanje z nami in nam s tem omogočil kvalitetnejše priprave.
Janez Poljanšek
»DELO-ZIVUENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proiz-^dnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga J>redniški odbor: Tatjana Dolenc, Nada Govekar,

Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije; Bri-gita Zemljarič.
Tisk: Go renjski tisk, Kranj




Most bo povezoval blagovnico z dobavitelji
Takole skače Primož Mlinar, ki je na otvoritveni prireditvi ^odil po 1. seriji med pionirji do 11 let.
Se ostrešje pa zima ne bo več ovira graditeljem
Zares, korak za korakom modernizirajo cesto proti Rovtam
Darovali so za mrliško vežico
Ob smrti Angele FILIPiC, hčerke -40.000,— din.
TO IE flAf KRflJ
Letošnji dobitniki priznanj krajevne skupnosti Žiri
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Žiri Rado Bogataj izroča priznanje krajevne skupnosti Mirni Kavčič
Ob žirovskem krajevnem prazniku so v Zireh nastopili tudi učenci osnovne šole iz Prevalj, ki so predstavili dela svojega učitelja in žirovskega rojaka pisatelja Leopolda Suhodolča-
na
Marija KAVČIČ za prizadevno delo v organizaciji Rdečega križa.
Vsako leto pomaga pri pripravi in izvedbi krvodajalskih akcij in tudi sama je kri darovala kar 19-krat. Sodelovala je pri zbiranju rabljenih oblačil in pri reševanju nekaterih socialnih problemov.
V	izvršnem odboru organizacije deluje že 35 let.
Lojze KOLENC za prizadevno družbenopolitično delovanje.
Lojze KOLENC je bil med najmlajšimi udeleženci NOB na Žirovskem.
Po vojni se je zaposlil v Alpini, kjer je bilo ob strokovnem vidno tudi njegovo delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Kot prizadevnega družbenopolitičnega delavca ga poznamo tudi v krajevni skupnosti, saj že šesto leto vodi krajevni odbor ZZB NOV.
Alojz FIRST za prizadevanje na področju varstva narave, bali" narskega športa in ribištva,
saj tu dela že 27 let. V tem času je bil ribiški čuvaj, gospodar družine in član vodstva.
V	zadnjih letih je še posebej sodeloval pri reševanju težav, ki jih povzročata smetišče v Raskovcu in regulacija Sore. Negativne posledice teh posegov v naše okolje so prav zaradi njegovih prizadevanj manjše kot bi bile sicer.
Ob tej priliki velja omeniti tudi njegovo delo v ZŠAM, v Balinarskem društvu in v skupščini krajevne skupnosti.
Polde FILIPiC za prispevek k razvoju smučarskega športa v našem kraju.
Svojo športno pot je začel že leta 1948 v TVD Partizan, kasneje pa se je vsestransko angažiral na področju smučarskih skokov. Predolgo bi trajalo če bi naštevali vse, kar je naredil za to, naj gre za gradnjo skakalnic, organizacijo tekmovanj, aktivnosti in strokovno delo v klubu in smučarski zvezi; izkazal se je že kot tekmovalec, kasneje kot organizator, vaditelj in sodnik. Za svoje delo je prejel tudi Bloudkovo zlato značko.
Pavel KRVINA prejme knjižno nagrado kot priznanje za delo v kraju, zlasti še:
pri gradnji gasilskega doma v Račevi, ko je bil predsednik gradbenega odbora, pri asfaltiranju Župančičeve ulice, v kateri živi in dela in v osnovni organizaciji sindikata DO Kladivar.
r
z letošnjega srečanja najstarejših Zirovcev. Nad 80 let stare krajane je pozdravil tudi Adolf Križnar.
Zanimiva prireditev ob krajevnem prazniku je bil avtorally> na katerem je nastopilo preko 30 posadk