GALE RIJA PLANINSKE FOTOGRAFIJE (Gorenja vas nad škofjo L oko) Pravzaprav smo do svojih sodelavcev kar premalo pozorni, kadar smo prepričani, da uspešno, dobro delajo. To mi je hodilo na misel, ko sem končno le našel čas in pri­ ložnost, do obiščem galerijo osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi v Poljanski dolini, 16 km nad Škofjo Loko. Vedel sem, odkar je bila ta lepa, moderna šola v Tavčarjevem domačijskem okolju odprta, da gre na roko našemu fotoklubu, pla­ ninskim fotografom, ki nastopajo z našim emblemom, z našim imenom že nekaj let. Spominjam se, koko je nošo centralna propagandno komisija nekajkrat klonila pred dejstvom, da po osvoboditvi skoraj dve desetletji ni mogla postaviti no noge planinske fotistične sekcije ali fotokluba. Ko sem bil sam odgovoren za propagan­ dno komisijo, sem iskal vzrok predvsem v tem, da nismo znali ali mogli dobiti močne osebnosti, ki bi mlade fotiste vo­ dila, učila, vzgajala, spodbujala. Kajti ne morem reči, da bi PZS zanemarjala pomen planinske fotografije in pomen naraščaja, ki bi se posvečal fotokulturi in umetniški fotografiji, sa j se je med obema vojna­ ma, ali pa že od drenovcev sem, na Slo­ venskem razcvetela in s svojimi dosežki tudi po svetu žela priznanje, celo velika odlikovanja in nepretrgano pozornost. Motiviko pa so slovenski umetniški foto­ grafi od nekdaj najraje izbirali v ne­ izčrpnem planinskem kaleidoskopu. Stvar se je takorekoč čez noč obrnila, ko je upravni odbor Planinske zveze Slove­ nije pridobil za sodelovanje in strokovno pomoč tov. Vlastjo Simončiča, ki ga odli­ kuje solidno znanje, strokovna razgleda­ nost in umetniški občutek za vsebino in formo fotografije. Odkar je tov. Simon­ čič zbral okoli sebe v začetku le dobro desetino mladih fotistov, smo na sejah UO PZS ugotavljali razveseljivo prebu­ janje planinske fotografije, vztrajno rast kvalitete, organizacijsko spretnost, in že kar lepe, celo mednarodne uspehe članov. Ko sem dobil vabilo na 14. razstavo »pla­ ninskih fotografij članov fotokluba PZS«, odprto za 29. novembra, na Dan republi­ ke, sem na tihem sklenil, da me od obiska ne odvrne nobena stvar. In potem sem se udeležil šolske akademije v proslavo rojstva nove Jugoslavije, v proslavo pa je bila kot zadnjo točka vključena tudi razstava naših mladih fotistov. Nastopi otrok in doraščajoče mladine, blesk nji­ hovih oči, zaupljivost in pričakovanje mla­ dih src, poln avditorij, sodobno šolsko okolje - vse me je prevzemalo in celo ganilo. Na koncu so se v stranski dvorani zbrali okoli tov. V. Simončiča, strokovnega in umetniškega vodje fotokluba, tisti, ki iih je foto razstava zanimala. Ni jih povabil conferencier, napovedovalec, ki je zvesto in prizadevno vodil vso akademijo. To se mi ni zdelo prav, saj je bila razstavo na programu akademije. Nič ni bilo razvidno, da bo odprto pred posebno, ločeno publi­ ko. Ob misli no zgodovino in uspehe slo­ venske fotografije, no idejno politično rojstvo planinske ku lture, v katero spada tudi umetniško fotografijo in na vzgojno­ izobraževalno vrednost planinstvo se mi • je zdelo, do bi krajevna šolska akade­ mijo samo pridobilo, če bi tudi formalno pritegnila zadnjo točko kot enakopravno in vredno za krajevno publiko, za mladi­ no, starše in častne goste. Na vabilu za razstavo je jasno pisalo: V čast Dneva republike. Razstavljene fotografije, s katerimi so se predstavili Joco Balant, Jako Bregar, Hani Cankar, Morija Česnik, Vasja Doberlet, Stone Kvaternik, dr. Dušan Muller, dr. Luka Pintar, Marija Rojnik, Jelko Simončič, Vlastja Simončič, Gabrijel Strah in Albin Šmon, so nazorno prikazale umetniški ni­ vo kluba, njegov tematični program, raz­ meroma širok in obenem izbran, njegovo prizadevanje za tehnični in umetniški na­ predek. Ne pozabimo: Brez impulzov nobena stvor ne gre! In ne pojdimo mimo takega dela brezbrižno. 6. KONGRES SPELEOLOGOV JUGOSLAVIJE T. O. Bi I je od 1 O. do 15. oktobra v hotelu Maestoso v Lipici. Kongres je sklicala Jamarsko Zveza Slovenije, pokroviteljstvo oa je prevzel predsednik Skupščine občine Sežano prof. Stone Čehovin. V lepem jesenskem okolju Lipice se je bilo zbralo okoli 120 udeležencev, jamar­ jev in raziskovalcev krasa, ki so v dveh dneh podali vrsto referatov teoretične in praktične vsebine, referatov, ki so prinesli v poznavanje krosa in naših domačih krajev vrsto novosti. Plenarna predavanja v torek, 1 O. 1 O., so obravnavalo matični Kros in njegovo pokrajinsko in morfogenetsko oznako, stanje in naloge krasoslovja v Sloveniji in 150 let turističnega razvoja škocjanskih jam. Drugo predavanja so bila razvrščena v sekcije za fizično speleologijo in hidro­ logijo, v sekcijo za speleologijo, v sek­ cijo za ontropospeleologijo in v sekcijo za uporabno speleologijo. Udeleženci kongresa so si ogledali tudi nastop lipicancev, jamo Vilenico in odšli na ekskurzije po notranjskem krasu, v škocjanske jame ter v Motarsko podolje in jamo Dimnice, kjer je bil prirejen ja­ marski piknik. Planince-jamarje bi posebno zanimalo predavanje o Ljubljanski jami in njeni okolici, ki so jo bili raziskovali pod Kog lom v Savinjskih Alpah. Doslej je jama raziskana do globine 31 O m. V Kočni jami pri Divači je bilo odkritih 1033 m novih 40 41 rovov in v globini 335 m so jamarji konč­ no dosegli aktiven podzemeljski tok No­ tranjske Reke. V območju Pršivca nad Bohinjskim jezerom je vrsta odprav v zadnjih letih raziskovala Brezno pod gamsovo glavico. Odprave v letu 1972 so dosegle skrajne točke brezna, vendar do poročanja podatki o meritvah še niso izvrednoteni in točna globina brezna še ni poznana, vsekakor pa je z g lobino okoli 500 m najgloblje v Jugoslaviji. Akci­ je so bile v tem breznu izrazito težke. Podanih je bila še vrsta drugih zanimivih predavanj. Organizator je poskrbel, do so udeleženci dobili razmnožene izčrpne povzetke in vodnik po ekskurzijah. Na sklepnem zasedanju kongresa so bile sprejete nekatere organizacijske spre­ membe. Dosedan/·a Speleološka zveza Ju­ goslavije se je bi a preimenovala v Zvezo speleologov Jugoslavije z notranjo orga­ nizacijo, ki ustreza modernejšim_ in S?do~­ nejšim načelom. Za predsednika Ie bil izvoljen dr. France Habei za podprE:~­ sednika dr. Mirko Molez In prof. Zarqa Bešič, za tajnika pa dipl. ing. Dušan ~o­ vak. Blagajnik ZSJ je prof. !omaž P!~n'°'?· Med zaključki kongresa, Ie omenit, pri­ zadevanja za zaščito in varstvo krašk_ega podzemlja in krasa naspl?h. Posebe1 si: je kongres izrekel za zaščito Tore '! črn, gori in škocjanskih j'?m· Potr~bn