Leto IV.
ITRST, v torek dne 31. oktobra 1899.
Štev. 30.

Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. a*" Brivca dobiš v Trstu po 5 nove., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Miserere — kdor te bere!!
Nekdaj listi so slovenski, pred sovražnikom branili rod svoj, — ki kof duh peklenski nad njim zdaj še rogovili! —
Nekdaj klicalo se v svet je : „0j Coriere miserere" Oponašalo se mu je: „Perilo umazano on pere"! —
Sedaj ne upa se Slovenec, Več listu ptujemu to reči; Ker očita — Lah mu — Nemec : „Vse umazano je v tvojej vreči". —
In res slovenske si novine ulogo žalostno nadele: Mesto v brambo domovine Med seboj se klat' začele!!
Perilo umazano se pere Po predalih listov naših: Tem velja zdaj miserere, Ki veljalo drugim včasih
Politični se naši listi V zasebna pisma spremenili. Tu se urednik z žolčem čisti Ak' „drugi" so ga obsodili.
Kar zagrešil desetletja, mu nasprotnik predbaciva. A ta kliče nanj prokletja — In grehe svoje — zamašiva.
Narod pa se bo nasitil — Te predstave obisk'vati — Prireja sicer jih voditelj : a narod mora jih plač'vati!!
Kevc.
Zviti krojač.
(Humorska.)
Že pred davnim časom, ko so imeli nad kmeti in drugim bolj ubožnim ljudstvom grajščaki še neomejeno oblast v sodnih in drugih rečeh, šel je neki krojač iz semnja v proti domu. Na potu ga sreča ravno njegov grajščak, kateri ga je dobro poznal, posebno radi njegove zvite hudomušnosti. Imel je namreč navado, da je vsakemu, ako ga je kaj vprašal, zelo zbadljivo odgovarjal, zaradi česar mu pa vendar nihče ni zameril, ker so vedli, da tega ne dela zaradi zlobnosti, ampak iz neke prirojene hudomušnosti. Tako ga tudi grajščak vpraša »kakošen je bil semenj v mestu?« »Ne vam« pravi krojač »ga nisem pokusil« Grajščak ga nekako čudno pogleda, četudi je poznal, njegovo navado, se vendar ni nadjal takega odgovora, ker bi bil res rad kaj poizvedel; zato ga še vpraša, če je bilo kaj veliko ljudi na semnju? »Tudi ne vem,« odgovori krojač, »jih nisem štel.« To je bilo grajščaku vendar že preveč, akoravno je bil med ljudstvom znan, da ni tako surov in neusmilijen, kakor mnogo njegovih sovrstnikov. Zato vstavi konja, ter reče krojaču : »Za tvoje besede mi moraš zadostiti. Ker si tako zvit v besedah, mislim da si tudi v dejanju. Dam ti nalogo katero mi moraš takoj jutri izpolniti. Ako jo pa ne izpolniš, potem si sam sebi prepiši kar te zadene. Jutri dopoldan ob devetih moraš biti pred mojim gradom. Pa ne smeš priti bos in ne obut, ne go-loglav in ne pokrit, ne smeš peš priti, ali prijezditi in pripeljati se. Čakati pa moraš pred gradom. Ako bi te ne bilo, te zadene hujša kazen kakor je ta. Krojač mu obljubi, da bo storil pa njegovej volji, ter se razideta.
Krojač začne že na poti proti domu premišljevati, kako bi jo izpeljal, da bi grajščaku v vsem vstregel. Pred gradom biti, pa ne priti, ne prijezditi ali pripeljati se, to vendar ni kar si bodi. Saj peruti vendar nimam, da bi kar po zraku zletel. Pa zvita butica kakor je bil si jo vendar kmalo izmisli. Ko pride domov, se takoj začne pripravljati. Najprej si poišče najboljše črevlje in klobuk. Od klobuka odreže oglavije ter samo okrajce pusti. Od črcvljev pa odtrga podplate, kateri so se že itak malo držali. Pri sosedu pa je dobil na posoda osla. Drugo jutro se pokrije z klobukom brez oglavja, oblije črevlje brez podplatov ter obesi eno nogo čez osla, z drugo je pa šepal poleg njega. Tako pride do gradu, kjer dobi vrata
zaprta, pa brž potrka na nje. Grajščak se sam oglasi: Kdo je zunaj?« »Tisti ki ga notri ni,« odreže se krojač. Grajščak je že po odgovoru spoznal kdo je ter je brž odprl. Ko vidi krojača kako je opravljen mu pravi: »No, no, si že dobro opravil; samo z današnjim odgovorom si zopet nekaj zaslužil, za kar ti petnajst palic prisodim, katere ti bo moj strežaj odštel.« Nato vkaže strežaju, naj ga pelje v klet. Tam naj mu da par kozarcev vina ter naj pri tem tudi obsodbo izvrši. Zapovedal je pa, da mu nikakor ne sme dati vina iz onega soda, katerega on sam pije, ampak le iz soda, kjer je vino za družino.
Krojač in strežaj gresta takoj v klet. Tukaj mu res natoči vina, kolikor ga je gospod vkazal ter mu potem vkaže vleči se na stol, da bi izpolnil še drugo povelje, kar je kazala že palica v hlapčevi pesti. Krojač pa se le obotavlja ter hoče po vsej sili pokusiti vino še iz gospodovega soda, česar mu pa seveda strežaj ni dovolil. Tako se pričkata nekaj časa, brez da bi kateri drugemu odjenjal. Krojač vide, da z lepa nič ne opravi, skoči sam k sodu, ter pipo izdere. Strežaj naglo vzame krojaču pipo iz roke, ter luknjo pri sodu najprej z roko zamaši, da ne bi preveč vina odteklo. Ko je strežaj tako čepel pri sodu ter poskušal pipo nazaj vtakniti, pobere krojač palico, ki je bila za njega pripravljena ter začne z njo mazati po lepo nastavljenem delu stre-žajevega života. Grajščak zaslišavši, da palica že poje svojo pesem, ker misli, da to velja krojaču, hoče še podražiti strežaja, da bi bolje pritiskal, pa zavpije: »Le ga, le ga!« Krojač mu bolj potihoma odgovarja: »Saj ga, saj ga!« Ko se mu pa zdi, da je že oddal toliko batiu, kolikor je bih) njemu namenjenih, in da je grajščak že v sobo odšel, kjer se ni več oglasil, izpusti palico. Videl je pa še predno sta v klet prišla, da ni dolgo časa kar so v tej hiši prešiče klali; visela sta še dva na pol raztelešena na zidu. Sname hitro pol prašiča raz kljuke ter hiti po stopnicah navzgor v vežo. Grajščak ga je dobro slišal v sobi kako je trdih korakov prisopihal v vežo ter zavpije nad njim : »No, ali si dobil dovolj ? —■ »Da, da, zahvalim gospod, dobil sem komaj da nesem« odgovori krojač ter hiti naprej preti grad, kjer dobi še svojega osla, na katerega sedaj prašiča naloži ter jo pobere proti domu. Strežaj je pa o vsem tem rad molčal, samo, da grajščak ni izvedel, ker potem bi jih bil mogoče še več dobil, kakor mu jih je krojač naložil.
Bahač.
Sem pravo naredil, Oženil sem se. in precej sem zvedel Po čim je kote.
Sem mirno prej živel In žvižgal ko ptič, Al zdaj sem osivel, Veselja ni nič!
Sem rajal s prijatli Tri cele noči; Zdaj zlodej je v škatli, Ki zmerom renči.
Se valjam po hiši, Sveta mi je sram; Pregnale še miši Me bodo — pa kam?
Lovil sem prej bolhe Se vedno redil; Zdaj bodem le bolhe Z baburo lovil!
Pečenko sem pekel, In peval sto viž! Oh kak' kom se spekel Kar nosim ta križ!
Koj name zalaja, Če le kaj povem; Le aja popaja Prepevati smem.
Za dar mi našteje Po kebrčka dva, Sicer še ponoči Miru mi ne da.
To je miserere, Da peče in žge; — Prezgodaj sem zvedel, Po čim je kote
,,Kibldko"

Drobnemu pesniku.
Pegaz tvoj strašansko skače, Trga pesniške ti hlače 1 ukaj leta, tamkaj pleše, Pa zdivja, da ogenj kreše; Včasih rimo ti pobije, Včasih stopiee ti zvije, Muza revna pa se kiše, Iz očij si solze briše, Ker jo delaš nevmrljivo, Kronaš s slavo nevenljivo,
Silvestar.
Mi slavi ZiMam
(Narodno blago ; priredil Silvester.)
XXVI.
Kadar 'pride pri prost dežela n po opravkih v mesto, rad si po možnosti več ali manj polne mošnje privošči kako pečenko in kako četrtinko vina. Tako je storil tudi jeden naših znancev, kateri je kot korenit Zabrdžan imel povrh še to nadlogo, da je bil grozno bahat. Iz poslednjega vzroka izbral si je bil tudi najimenitnejšo" gostilno, katero je le mogel v mestu izvohati. Bilo je mnogo gospode navzoče, a to ni nikakor motilo našega Zabrdžana. Vsede se možato v kot in začne piti misleč si: »Jedel bodem pa to, kar bodem videl, da si gospoda v najmanjši posodi naroči. To je gotovo nabolj drago, pa gotovo najbolj imenitno«.
Res mu ni bilo dolgo čakati, kar prinese natočaj nekemu ne ravno preveč imenitnemu gospodu mesa in v majhni skledčici surovega hrena v kisu. — »he, gospod natočaj,« zakliče Zabrdžan, »prinesite mi tiste jedi, katero ima tam le oni gospod! Pa brez mesa celo skledo; že plačam, kolikor stane!« Pri teh besedah vdari po polni mošnji, da so srebernjaki kar zazveneli.
»Pa gospod oče, to je vendar hren in tega gotovo ne boste snedli celo skledo in še brez mesa!«
»E kaj!« vzsklikne Zabrdžan, ki ni poznal hrena, »toliko še vendar imam, da plačam polno skledo tiste jedi, mesa pa ne trebujem ker ga itak vsak dan jem doma!«
Natočaj se nekoliko nasmeje, prizdigne rameni in gre v kuhinjo naročat — polno skledo hrena, Ko stoji skleda na mizi, ogleda si Zabrdžan bahato po gostih, zgrabi veliko žlico, zajame jo do vrha ter jo brž izprazni. Toda drugikrat že ni šla več v skledo, ampak debelo smijočemu se natočaj pred noge. Vsa navzoča gospoda začne se glasno hrohotati, ko gleda, kako lovi bahati Zabrdžan z rokami po zraku in se naposled zgrabi za nos, katerega si že v prihodnem trenutku z nožem odreže. Vse misli, da je možak zblaznel. Brž skoči jeden po zdravnika, da obveže ranjenca.
»Kaj pa ste vendar mislili, ko ste si šli nos odrezat?« vpraša ga zdravnik.
»Oh gospod,« odgovori Zabrdžan, mislil sem si, da je bolje, ako sem ob nos kakor pa ob glavo, katero mi je hotel prokl . . . hren raznesti!«
Nesrečni snubač.
Dolgočasen je ta samski stan Kleparski mojster pravi sam Večkrat že je pretehtava!,
V	srcu svojem premišlja val.
Amorove so ga zadele pšice, Oh te neusmiljene device; Iskal pri njih zaman Zdravila srčnih ran.
Zasnubil Johano, Haneto, Maričko, Spelo in Meto. Franco, Urško, Rezo. Z vsako iskal je zvezo.
V	Rovtah, Petkove al' v Zirili Si ga videl že ob štirih,
Ko pod oknom ves medli Dekle kliče, ko še spi.
Fant je res, da mu ni para, Al nobena zanj ne mara. Ena vendar ga še ljubi Mojster naš jo pa ne snubi.
Ko bi revček to poznal Gotovo bi se nc kesal; Naj dolgo ne študira Ni druga, Štekleva je Jera. —
Štekleva Jera in Brivčeva Meta
nevesti.
o°o
48 Oslov za 48 Kron.
Mestjau sreča kmetico, ko gre z oslom v mesto.
—	Mati kam ženete osla ?
—	V mesto grem ž njim
—	A bi ga ne prodala ?
—	Zakaj pa ne ? (ni vedela da se on šali)
—	Koliko bi zahtevala za njega ?
—	Osem in štirdeset kron.
—	To je prevelika cena, mi imamo v mestu osem in štirdeset oslov za osem in štirideset kron. —
—	Zcna vsa huda požene: »Boter vi so šalite kaa-li ?«
o
oo
Misli.
»Gorica« piše, da se j a s 11 i«, g.iričani ob »Soči« pa trdijo, da se temni, —
Kedo bi znal povedati, po čem je »sloga« danes na Slovenskem ?
Goriška k a r j o 1 a je objavila v prevodu celo odprto pismo And. Gaberščeka. »Gorica« častita obema. »Brivec« častita pa vsema trema.
Trgovinski minister je neka obljubil, da odpravi vinsko klavzulo z Italijo; to se zna zgoditi; a da odpravi tudi italijansko vino iz Avstrije to ni verjetno, ker isto preradi srkajo posebno kranjski — pa tudi tržaški pijanci.
Slovenci so res čudna veja na slovanskem drevesu: leto za letom jih razjeda červ nesloge a še so živi; ako pojde pa še dolgo tako »luštno« naprej, kakor gre zdaj na Goriškem potem...
Mod »Gorico« in »Sočo« se kuje nov leksikon. — Bratje le tako naprej! — to je tudi napredek ?
Tržaška vlada vidi v Trstu dve irc-denti : italijansko nedolžno in slovansko nevarno. Človek, ko to čuje in pozna tržaško obnebje — mu je res žal, da ni tako
—	in da ni bilo res že davno tako. Tržaški Slovenci smo se s svojim ponižnim iredentizmom klanjali in božali roko, ki nas je tepla, prezirala, zaničevala. Koncem vseh koncev, ako nas imajo res za take potem še nekaj veljamo — gotovo več, nego bi bili sami klečeplazei. —.
—	To ne bodemo nikdar več !
Nekdaj je veljal pregovor: kolikor jezikov znaš, toliko ljudij veljaš. Danes pa velja v Avstriji in posebno na Primor-nasprotni rek: samo da znaš laško pa si
za vsako rabo (seveda pri kosilu).
%
Nepravi poklic.
Na svetu veliko je takih »madam« Za kojo vse skupaj vinarija no dam: I>e jezik je dober, za nič so roke. Vrh trupla pa vladajo — votle glavo. Razumejo več še kot božja modrost, Ksantipa jim pravi je vzgled za krotkost, Povsod jih že najdeš, kjer treba jih ni, Le dom in kuhinja jih nič ne skrbi, Saj žene bi rade, kar moči pa ni, Da mož naj celo še — otroke rodi!
Silvester.

: mM jilSHf^i
A P^m MmMSmvi " tPT^SESS
snsi .fliilliir VaJ
lllt ISffv Jik
Zopet je Slovan žrtva.
(Glej sliko).
Dragi prijatelj, ali razumeš današnjo Brivčevo sliko. Težko. Ta slika ti prcdočuje zadnji udarec, ki je zadel naše brate Čehe. Vidiš, onega nemško-židovskega kozla, glej, njemu v zadoščenje hoče žrtvovati stari nemški oče večni hofrat zagrizen Nemec — nedolžnega slovanskega mladeniča — oziroma jezikovne naredbe, ki so dovolile tudi Čehom nekaj pravic. Avstrijski genius, angelj miru in pravice beži in si zakriva obraz nad nečuvenim zločinom.
Mi smo prepričani, da Slovani prežive te avstrijske hofrate in da si gotovo pribore svoje pravice, da bodo enakopravni živeli in napredovali v blagor domovini in slovanskega naroda.
Škof Lodi (umrl 184(5.)
Za časa Ferdinanda je škofu v al v Vidmu na Laškem imeniten škof imenom Lodi. V tistiii časih in gotovi tudi še prej, so dobivali konikate ali korarska mesta samo sinovi baronov, baronetov in grofov. Možje so bili sicer silno bogati in imenitni a ravno tako nevedni. Nekega dne imenuje škof Lodi v kapitel nekega mlinarja za kanonika. Ko to stari in mladi korarji zvedo so bili iz sebe.
Takoj skličejo kapitel ter sklenejo iti in corpore pred škofa, da uložijo slovesni protest proti mlinarju. Pred škofom se pritožujejo, da to no gre, da se ni še nikdar slišalo ne v Rimu, ne v Milanu, ne v Vidmu, do bi bil kedaj imenovan kanonikom mlinar. — Prosimo, da se ga odstrani, mi nočamo sedeti v mlinarjevi družbi.
Škof Lodi je mirno poslušal grozne tožbe o mlinarju in o krivici, ki se videm-skemu kapitelju godi. Ko so vsi končali jih potolaži: »Le mirni bodite; saj med tolikimi osli jc bilo treba enega mlinarja«.
Ravno isti škof Lodi, si je bil namenil zidati v Vidmu konvikt za mladeniče, ki se hočejo posvetiti duhovskemu stanu. Ker vladika ni imel dovolj denarja, a ker je vedel, da je njegov kapitel bogat, pokliče nekega dne vse korarje, ter jih prosi naj mu posodijo toliko denarja, da sezida konvikt. Korarji so prinesli denar in ga položili pred škofa na mizo. Lodi se korarjem prav prijazno zahvali za denar,
vrniti vam ga tako ne bo treba je rekel, saj bo za vaš konvikt. Ali so bili vsi kanoniki zadovoljni tega ne pove kronika. *
Izpred sodnije.
Sodnik : Gospod 1). tukaj vas toži gosp. M., da ste po notarski pogodbi z dne 32./13./1899 radi zamujenih del zapadli 30 gld. globe, priznate to? I).: Gospod sodnik, to mi je nemogoče, ker je bilo slabo vreme nisem mogel, zvršiti.	i
Sod.: Kaj pravite vi M. na to? M.: Gospod sodnik 1 cakor vam znano, je bilo iste mesce prav ugodno vreme in v klub temu ni hotel, če tudi sem mu ravno po obroku še IT) dnij doložil samo, da se izvrši delo. Sod.: Toraj na podlagi notarske pogodbe imate g. D. plačati gospodu M. toženo svoto in sodnijske stroške v 14. dneh. d. Prosim gospod sodnik vsemu je kriv denar, da nisem mogel dokončati delo. Sod.: Vas že toliko poznam, da je to samo
slep izgovor. I).: Prosim g. sodnik, jaz sem bil isti čas
bolan, ko sem pogodijo podpisal. Sod.: Zakaj pa da ste jo podpisali ? d. : Pogodbo sem nesel mojej soprogi in in hčerki pokazat v »Villa Loiska« in one so mi rekle, da je prav dobro napravljena. Sod.: Dosti je tega, razsodbo ste čuli. i Drugikrat pa mi ne hodite s takimi plesnimi izgovori. Vi imate nemara vedno influenco, pomilujem ali ta vas
ne reši vsake zadrege. —• %
Na grobeh.
Hier ruhet sanft in frieden . . .
Tukaj počiva v miru . . .
Qui riposa in santa paee . . . Glej kako počivata Nemec in Italijan na lovi in desni slovenskega groba.
Nemec povej ali imaš dovolj prostora : ti ki si hotel v življenju podjarmiti lastnega soseda Slovana; povej kakšen je pa zdaj tvoj državni jezik. Ali se še boriš za vse zveličavno nemško Statsšpraho. —■
Ali ti rojijo še po glavi pruske pikel-haube. — Povej ali se še veseliš kadar očeta rezervista zaradi nedolžnega »tukaj« obdrže par dnij v zaporu. — Nemški brat oglasi se, ali še upiješ : Heil.Bismark, nieder mit Badeni! — Ali se ti je umirila vroča
politična žila. — Glej zraven tebe leži Slovan, zaničevani Slovenec. Prosi ga od-puščenje!
Glas iz groba: Wir ruhen im Frieden. —
Kaj pa ti »amico del dolce »ši«. Kako se ti kaj godi v družbi s tistim Slovencem, ki poleg tebe diha. — Ali ga tudi zdaj še nazivaš s tvojim kulturnim imenom : ščavo ! — Povej mi ali se še ti sline cedijo po Italiji iredenti. — Ali si pozabil že na tvojega »Piccola«. — Prosi, prosi soseda, da ti odpusti !
Glas: Dormiamo in paee !
Prijatelj, sorodni brat, ali zdaj uživaš pravice, katere si v Avstriji zastonj iskal, povej ?
Glas: Tukaj smo vsi enakopravni, hvala Bogu.
Odmev iz Logatca
Po odhodu vojakov.	•
M i c i k a : Kaj ti meniš Rezka moja, Si tudi ti kaj žalostna? Men' serce ne da pokoja, Vedno sem zamišljena.
R e z i k a : Dobro vem kaj tebe peče, Men' sc glih tako godi ; Šoeelj pisati mi neče; To tud' mene res boli.
M i c i k a : Moj mi takrat je obljubil, Da mi pisal bo večkrat; Pa naslov je gvišno zgubil, In ne ve mi kam pisat.
R e z i k a : Njega morem poiskati Naj še tako daleč bo, Tje prot morju sc podati, Da le tu me več ne bo.
M i c i k a : Tu mi ni več za prestati Srce mi miru ne da Ljubček moj ti dragi, zlati Kje si ti, oj kje doma !
Logaški fant: Taka naša so dekleta Za tuje fante bolj uneta : Vojakom vse verujejo. Domače fante zaničujejo. —
„Dve zvezdi"
Iz zelenega Štajerja.
Celje: Bismarek je brzojavil dr. Stepischneggu zahvalo za Biz-markov plae. »Kadar Vas nebeški Mihi pokliče, Vam že priskrbim majhen stoliček v nemških nebesih«. — Otto. B.
Zadnji čas vlada med nemškimi Celjani neka posebna groznica. Kdor zboli ga obsodijo v temno klet na vodo in orni kruh. Junaški celjski hajlači so vsled tega bolni samega strahu.
Brežice: Notar NViertaler je dal po vsih kotih nabiti čuden oklic: »Nekaj časa seje v moji pisarni toliko pajkov zaleglo, da se je bati, da bodo, ne samo stene, mize in omare, ampak tudi mene v pajčevino zapredle. Priporočam se za slovenske metle, ker le te me še zamorejo rešiti«. — Naši tržani so že tako pametni, da ne bodo lačne nemške pajke pometali.
Konjice: Gospod Zoff je pohvalil našega župana, ker samo slovensko uraduje ? Jeli to verjetno, da bi se Zoff' in slovenski jezik sprijaznila. — Nikdar! —
Priporočili bi še enega našim domačinom, in ta bi bil tisti •— slavni mizarski hrast, mizar Artisch, ki je poskušal svojo tajčpohrusten — mišjo moč na sivolasem starčku Kovaču iz Kres.
Priporočamo tega mizarja, posebno onim družinam, ki imajo še kaj starih ljudi pri hiši. —
Žalec: Novomineralne nemške k r o-fe delujoče vodo so našli v Kukačevi pi-varni. Nekaj steklenic so poslali znanemu Wolfu na Dunaj; ako se ga krof loti — bode sreča zanj, ker mu ne bode mogoče več tako 11 piti v parlamentu. Da bi mu teknila ! —
Dragi Brivec, kaj bi veljalo, obriti vse naše kosmatine, ki so skoraj že sples-nili v nemškem želodu, pa še vsejedno nam delajo zgago na lastnej zemlji.
Krvav.
Med razbojniki.
Kmet leži na smrtni postelji, a če tudi se je spovedal 4in prijel sv. Olje ne more umreti.
Pokliče sina: Ljubi Janez ako hočeš, da mirno umrjem pojdi po mlinarja in žnidarja.
Poklicana prideta. Mlinar se vsede na levo žnidar na desno stran umirajočega. Oba pričakujeta kaj bode. »Zdaj lahko Umrjem kakor Križani med obema razbojnikoma«, izreče, kmet se nasmehne in zdihne dušo.
Dopisi.
Iz spodnje okolice. Dragi Brivec! Po vseh kotih in luknjah so te videli, samo v naš Rojan tako redko zahajaš.
Priporočam ti, da brez odloga prite-češ k nam, ker tu je strašanskega dela.
Predno pa prideš, ti hočem jaz pot ugladiti ter dati nekak »kažipot«, da se boš vedel ravnati in kam se podati; prinesti pa moraš (to pa ti naprej povem) presneto nabrušenč britve in škarje, ker tu so taki zaraščeni »kosmatinci« da je groza. Kadar prideš v Rojan, ustavi se tam pred cerkvijo tam dobiš (no za tega ne trebaš britve) »golobradca«, kateri sliši na ime »n o 11 c ti l o«. Ta ti nima druzega dela, kakor tam pred cerkvijo zjale prodajati iti kadar slučajno vidi, da katera naših deklet eita »Edinost«. Tega »frkolaca« ti priporočam, ker pa nima brade mu pa ušesa pošlataj.
Ko prideš k 12. murvam moraš §e javiti pri varuhu rojanskem. Vedi, da nobeden ne gre mimo rečenega varuha (ali bolje rečeno varuhinje), da ne bi vsakega obirali, s tisto blaženo italijanščino; pa kako jo govorijo, prav »šotoškanjo«. Ti pa se ne boj, ker vjesti te ne more, ker je brez zob; to pa sem hotel samo mimogrede.
Dalje in više ko prideš v hrib lepše zabave dobiš kadar prisopihaš v dobro-znano vas Piščanci, kjer je posebno sedaj »tletno« pri novem vinu. — Mogoče ti je že znano, da so pred kratkim ustanovili italijansko pevsko društvo z imenom »s o-c i e t a d e i Meloni«. To ime so mu dali zato, ker pravijo, da oni hočejo držati z mestom Trstom in ne z Ljubljano. Izgovarjajo se tudi »ako jim slučajno kdo očita, da pojejo italijansko, ker jim gre več od rok kakor slovenko. Tukaj boš slišal take, da se ti bodo lasje ježili kakor n. p. »čo, ara la che bašo že noštro Matevž e Nine de klobasa; ara, e po Piero de Pe-raoi itd. Tukaj dragi Brivec imaš presneto veliko dela, škarje in britve morajo prav fanj ostre za te kosmatince.
Sploli pa tudi rojanska dekleta ti priporočam, za teh seveda ni treba britev in škarij, samo v tvoj list bi bilo dobro, da bi jih malo popisal, ker pravijo, da jih je sram, ako bi se oblačile v narodno nošo, kakor se je zgodilo o zadnji slavnosti »Zarje«. (Ko bi dekleta vedile, kako so ljubke v narodni noši, bi se nikdar ne branile. Op. stav.)
Bi imel še veliko ti popisati, pa za danes naj bo zadosti; v eno prihodnjih
številk ti hočem se k ž ij sporočiti, ako ne bi dotlej prišel k nam.
,,Domače šolnce".
Pazin. Da bi prišla še tako huda fi-loksera čez laške vinograde bi Ifcaljani 110 tugovali tako, kakor o hrvatskem gimnaziji! | v Istri. Tržaški Inpertinente piše z žolčjo o tetn zavodu; ker mu ostajajo v goltan-ei vsi oni hrvatski dečki, ki so prišli i/, j kmečkih družin na Pazinsko gimnazijo. On misli, da vsa ta mladina bode en dan brezpotrebna četa izobražencev, ki ne dobi kruha v laški Istri. Revče ne ve (sicer pa dobro ve), da ravno to mladino čaka najlepša naloga stopiti v bran zanemarjeno zaničevane domovine. Dobro ve, da iz te 'hrvatske gimnazije bodo izhajali slovanski j hajduki, ki bodo z uma bistrim mečem j branili svoje ognjišče, svoj rod. - Italijanski krivičnez toči krvave - a mačje 'solze, ker vidi, da je gimnazija »1111 fatto compiuto del conte Tinin«. In da je gimnaziji! zagotovljeno življenje, ker ne bode samo vlada ampak tudi slovanski rodoljubi polagali »darove« na pazinski žrtvenik v spas tužnega zdravja istrskega naroda.
Iz Šempaske doline. Nedavno jc razsajal po vsej županiji strašen vihar. Povzročila ga je modrost in častihlepnost šior Blaža. Hotel je na vsaki način biti županiji za krmilarja. In posrečilo se mu je, upreči v občinski voz dva ključarja, dva zidarja, enega tesarja, in 011 sam se je usedel na kozla ter vihti bič in vpije na vse grlo: gii, gout, bistagor, eeee bistogor! V vozu pa sedijo trije stebri oseške občine, katere ni zamogel najhuji vihar prodreti, in tiščijo voz tako, da vse kričanje in vih-tenja nič ne pomaga, da bi še neizkušeni Blaževi konjički spravili voz naprej.
Radovedni smo kako bodo vozili.
X TSbi.
Sreč je Tvoje — k a 111 e 11 ? Pisati nočeš več ? — Bog daj Ti tisoč sreč Na tvojih potih! — Amen!..
Moj list si mi vrnila Morda Ti bo še žal: Jaz bodem v grobu spal, Ti pa se boš solzila ...
Da draže*) se ljubeči, Pregovor sam veli; Ker žnaš to dobro Ti; Čemu li me zavreči?!...
Nezvan, (a Tebi — znan!.-.*
liriim (Urneri) B.
v Gorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča
Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. h. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, pe trolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
cxxxx>oooocx)ooooooocxxxx3ooooooo
j Kedor daruje novčlč za družbo
sv. Cirila in Metoda
pomaga rešiti našo slovensko mladino iz laških in nemških krompelj. 000000000000®0000c300000000c5000

D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28
Trgovina z najboljšim niaiiifaMnrnini iilapni,
Udobiva se najboljša Kotonina bela in rajava za razno možko in žensko perilo. Mo-derci najnovejšega kroja.
Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti(šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se dežniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko.
Ovratniki in ovratnice nove mode. Izdelujejo se možke obleke po meri.
Uzorci na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto.
Za mnogobrojen obisk priporoča se ud&no
D. Zadnik
Trst, Via Nuova štev. 28.
lica li
rejristrovana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 4%. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.6ti3.7fi
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.(iti
1895	„ 88.(544.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 2(51.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah.
„Nlavisclies Eclio" izhaja 1.. 10. in 20. dan
v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
SJ*~ Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli tikar ne bi smel biti brez tega, lista.
Slovenke pozor!
M U M Kupujte vedno od svojih!
Morila Pnlfoli Vam priporoča svojo bo-1111(11 ljd llUKulj gato založeno prodajal-nico na Korzu Štv. 8. v kateri dobite po primerni ceni raznovrstno žensko in možko perilo, narejene obleke za gospe in otroke ter razne druge potrebščine za gospe in gospode. Potrežba jc točna cene nizke.
Vpoštevajte cenjene Slovenke ta oglas ter kupujte pri domačinih !
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - ulioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno Sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Cevlon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Vietoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
M:
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
_ i kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, k _
1	sadje, ribe, vina itd. maernat I
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur,"posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si specisdi-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd.
Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
m

I
m i
4
Pozor!
Pozor!
za leto 1000 izide v Trstu meseca novembra. Cena 30 nvč.
,,Brivcev koledar" bo morda naj interesa nt,nej i vseh koledarjev, kar se jih bo še tiskalo v tem umirajočem stoletju.
,,Brivcev koledar', bo ilustrovan in šaljiv. Šaljivega gradiva prinese najmanj za eno celo leto. Oziral se bodo na vse stanove. Trgovci in obrtniki lahko tiskajo svoje Oglase v njem z uspehom.
Naročnino in vplačila za oglase sprajema upravništvo ,,Brivca'".
Da bode vsebina „BrlvČevega koledarja" bolj interesantna razpisujemo sledeče nagrade :
1.	Za najboljšo humoresko od 3 do 6 pisanih pol oktav: 10 do 20 kron.
2.	Za najboljši „dovtip": eno leto^,Brivca" ali rusko-slov. slovar.
3.	Za najboljšo „šaljivo pesem" :* Cankarjeve vinjete.
Gradivo sc pošlje najpozneje do 1. novembra, pod kuverto; posebej pa iuic z naslovom poslanega gradiva.
M3 >
k r
A A A. A A A A A. A. A A.	A. A. A. A. A. A. A.
xxxxxxxxxxxxxxx
Gostilna Fran Potočnik
ulica Ireneo st. 1, - trst - ulica Ireneo št.1,
Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko
vedno zveže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno n zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
udani
Fran Potočnik
gostilničar.
Edino pravi
Pag-lianov sirup
^■■■IIH kri očiščajoč. ■MHBt
Ni jeden tolikih posnemalcev 111 ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj 3e pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.
OPOMIN
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
—--ki čišti kri ------—
v interesu lastnega zdravja. -
Pravi Paglianov sirup, ki čist kri, je
edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano
iz Florencije (ne od Ernesta al> drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuša drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ni res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvrcua, Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.

Schutzm&rke. Vsi drugi pečati so ponarejeni.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni Wt - ljubljana - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
JTATa

Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri po vesti, pesmi in razne podučne nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov :
Upravništvo „Slovenke" Trst.

gostilna;
v ulica Conti
(za Holtom).
—-MC
Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro
črno istrsko in dalmatinsko, belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah.
Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. — Imam tudi prostor za kegljanje.
Priporoča se udani
Mihovil Ribarič.
.Jžx__
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 6.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na željo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
>DOOO<

Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah,. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.

odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.

JJ
Slovenska gostilna
PRI PETELINU"
v Trstu
sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen.
Gospodar gostilue
ANTON VODOPIVEC
I je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkam.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna
Vse prav čedno zdravo in ceno.
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
„PRI PETELINU"
Ulica Gliega štev. 7.
»ooooooooooooooooooooooooooooo*