NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland J, Ohio Teienhone: HEndenon »12 Spominjajte se naše, tako nesrečne stare doaaovine in darujte kaj t sklad J PO, slovenska sekcija! Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota Je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 52. leto SODELUJTE V SEDANJI NASI (i "D. U." KAMPANJI! Entered as Second Claaa Matter December lžth 1S23. at the Pert Off lee at Cleveland, Ohio. Under the Act of Aarast ltth 111*. Aeoepted fer Matih« at Sperlal ftate of Footafo Prided for In Seetkm 11M. Act of October Srd i»ir Auth«rt«*d »n t?od 19U SO. 33 — ŠTEV. 33 CLEVELAND, OHIO, 15. AVGUSTA (AUGUST), 1945 VOLUME XXXI — LETO XXXI KONEC VOJNE-JAPONSKA SE JE VDALA! KOCKA JE PADLA -I- Kocka je padla tudi za zadnjo sovražnico-Japonsko, ker st je vdala! S tem je dovršeno zadnje dejanje druge svetovne vojne! Ta vesela vest gotovo prešinja ves svet z največjim veseljem. j-; Troje važnih vzrokov je pri- v potsdamski deklaraciji, sililo Japonsko, da se je mo- z velespoštovanjem, i a: a vdati in sicer: deklaraci- "James F. Bvrnes," ja konference Velikih treh v državni tajnik." Potsdamu, nepričakovani na- Velika četvorica je spora-pad z atomsko l <,mbo na me- zumno izbrala ameriškega gesto Hiro:'ima in napoved vojne nerala MacArthurja ki bo po republik sovjetske Rusije. kapitulaciji Japonske vrhovni Zadnji ultimat Japonski Poveljnik okupiranega japon-Ko se je dne V. avgusta ske*a ozemlja, predsednik Truman vrnil s tapeto pričakovanje. Mister i-koiference veliki treh v Pote- i°zna depeša. damu je v imenu zaveznikov Ves svet je zadnje dni nape-opozoril "Japonsko, da naj se to čakal končnega odgovora iz orezpugojno vda. inače se bo Tokija glede kapitulacije Jase nadaljevalo z napadi z Ponske s čimer bi bila večlet-atomsko bombo toliko časa, da na sedanja svetovna vojna bo vsa Japonska uničena. Ja-i končana. ponci so ta ultimat zavrnili' Minulo nedeljo je bila po ra-nakar je dne 10. avrusta dr-! dl° naznanjena prva vest o pre-zavri tajnik Bvrnes izročil švi-'daJi Japonske; toda dotična carskemu legat u Maksu Grass-; vest ^ bila neosnovana in se liju v Washingtonu sledeči zad. Je °Pirala na neko misterijoz-nii ultimat- !n0 dePeš°- United Press čas- iniška agencija je razpisala na-C en je ni gospod! grado v znesku $5,000.00 za Vaš- pismo z dne 10. avgu- dosego informacije o tem iaž-sta sem prejel. Na isto Vam njivem poročilu, odgovaijam, du mi je preised-j ysled tega poročila je nav-nik Združenih držav naročil,! dušeno ljudstvo po mnogih več-da bi po Vaši vladi odposlali jih mestih praznovalo zmago- japonski vladi sledečo vest v slavje. imenu vlade naših Združenih \eUiadno poročilo o kapitula-držav, Velike Britanije, Unije sovjetskih socialističnih repub-| Včeraj zjutraj se je iz Tolik Kitajske: - Ikija po radio-naznanilo, da se "Glede odgovora japonske1 Japonska odobrila pogoje gle-vlade o sprejemu pogojev pro- de predaje ali kapitulacije, Umesten korak SANSA SANS je povzel potrebne korake pri poštnih oblasteh v Washingtonu, da se upostavijo boljše poštne zveze med Ameriko in Jugoslavijo, vključivši slovensko Primorje, Istro, Gorico in Trst. Zahteval je, da se odpre pošta za pošiljanje zavitkov posameznikom v staro domovino. Na ta način bi ameriški Slovenci in Jugoslovani sploh lahko dosti več pomagali potrebnim svojcem v rojstni deželi z de-j narjem in deloma tudi v blagu. V slovensko Primorje pa posta sploh odprta ni bila. Zadevno priporočilo je izvršnemu odboru SANSa pred-lakala podružnica št. 25, Chicago, 111., in odbor jo je soglasno sprejel. SANS se je opiral na dejstvo, da je poštni promet že odprt z Italijo, ki je bila ameriška nasprotnica v tej vojni, ter da so italijanski Amerikanci poslali svojcem v Italijo že na stotine milijonov denarja kakor tudi blaga. Zakaj naj bi bila v tem oziru zapostavljena Jugoslavija, ki se je osvo bodila brez pomoči zavezniških vojsk in ki je utrpela tako ogromne žrtve v borbi proti o- Dr. James W. Mally umrl Minuli pondeljek, dne 13. avgusta popoldne ob 12.35 je v Huron Rd. bolnišnici po večmesečnem bolehanju preminul naš znani clevelandski zobozdravnik dr. James W. Mally v starosti 46 let. Pokojnik je bil splošno znan in priljubljen v naši metropo- Rdeča vojska napreduje na japonskem ozemlju Mcsfeva, 12. avg.—Sovjetska vrhovna komanda je danes naznanila, da so ruski marini, ki so invadirali Korejo, pod zaščito sovjetskega pacifičnega vojnega brodovja, zavzeli veli ko japonsko mornarično bazo in ne daleč od tam se nahaja-jočo luko Juki, potem ko so se izkrcali na obrežje 90 milj ju žnozapadno od Vladivostoka. Japonci so iz dveh luk pošiljali veliko produkcijo man džurskih vojnih industrij na Japonsko. Zavzetje teh luk je težak udarec za zvezo med japonskimi silami v Mandžuriji in Tokijem. Ruska past preti pol milijona Japoncem London, 12. avgusta. — Tokio je danes poročal, da Rdeča vojska z novo masno ofenzivo v Mandžuriji preti zajeti v pasti japonsko armado pol milijona mož na Kitajskem in jih odrezati od Mandžurije in Japonske. Sovražnik poroča, da nova ruska ofenziva grozi razklati IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE klamacije v Potsdamu z opombo. da ta izjava ne vsebuje kake zahteve, ki bi škodovala izključni pravici njega Veličanstva kot najvišjega vladarja, je naš položaj sledeči: "Takoj po predaji Japonske se mora oblast cesarja in ja- ponske vlade kot tako prepustiti vrhovnemu poveljniku za- skega cesarja Hirohita. Zavez- li, bil je vrl narodnjak, domo ljub, družabnik in delavec «a' okoli milijon in °pol mož bro-_ društvenem polju. Kot vnet|ječo japonsko silo na azijat_ Jugoslovan je bil pred leti skem kontinentu v dva velika imenovan za častnega konzula kralj evine Jugoslavije, dalje | Komanda japonske armade v kupatprjem. Zavedamo se, da jJe biI podpredsednik naše slo- j Mandžuriji poroča, da so Rusi so še "vedno velike težkoče zalvenske N- A- banke in bivši j podvzeli ofenzivo iz zunanje točno kretanje poštnih parni-|Predsednik Slov- Nar- doma na Mongolije preko kitajske no-kov in za prevažanje blaga iz^t. Clair Ave.; kot konzul se tranje Mongolije in da prodi-pristanišč v zaledje. Minili so'Je rad udeleževal raznih napa že tudi trije meseci po za- rodnih prireditev; istotako so ključku evropske vojne in bližaj naši rojaki zelo cenili vsled se zima, — peta zima borbe za 'njegove zobozdravniške prak-obstoj. Zadnji čas je, da do-'se, katero je več let izvrševal bi ljudstvo pomoč iz Amerike.'v SND. bil je namreč prvi slo-Ta pomoč pa ne more biti za.! venski zobozdravnik v Cleve-dostna in začasna, ako ne bo landu> tako Pa tudi v Ameriki. hitro odprta pošta za pošilja- Spadal je poleg drugih dru-jzbrai0 za Rdečem trgu na ti- V tem poročilu ni bilo nič'^- i^Vq"-! ^m™ ^ ^ ^ iSOČe navdu^ga ljudstva, ki omenjeno glede odstopa japon- SANS pričakuje, da bodo a-!2®^- Bl1 Je zaen° vellk je pozdravljalo vojaštvo, na- meriške poštne in diplomatične prijatelj slovenskih knjig in le- menjeno na japonsko fronto. predložene ji po zaveznikih. Inženirji federalne komunikacijske komisije so že v podel jek zvečer prestregli besedilo kodificiranega kablja iz Tokija v Švico, ki se je nanašal na predajo Japonske. rajo proti Rumenemu morju, ki leži severno od stare kitajske prestolnice Peiping. Navdušeni Rusi Moskva. 8. avg. — Danes se je kmalu zatem, ko je bila po radio naznanjena vojna napoved sovjetske Rusije Japonski, vezniških sil, ki bo ukrenil po- niki bodo namreč pristali na tem, tre! ne korake da bodo odgo-|da lahko ostane na prestolu, varjali pravemu načinu izvrši- j toda pod vodstvom in ukazu vr-tvi točk predaje. J hovnega zavezniškega povelj- "Cesar bo moral pooblastiti nika. oseb v imenu svoje vlade, ki Predsednik Truman naznanil bo v našem glavnem vojaškem veselo vest stanu podpisala vse točke in Washington, 14. avg.—Stra- zahteve potsdamske deklaracije. Zaeno mora izdati ukaz vsem japonskim vojaškim silam na suhem, na morju in v Tekom minulega meseca julija se je število članstva pomnožilo za 51 članov in članic. Ob zaključku meseca julija je štela Jednota 39,940 članov in članic. Do zaželjenega cilja 40,-000 nam sedaj manka še samo 60 članov in članic. Bratje in sestre! Potrudimo se in storimo vse, kar je v naših močeh, da že ta mesec pridobimo zadostno število novih, da bomo koncem tekočega meseca lahko z veseljem poročali, da se je izpolnila želja našega glavnega predsednika, sobrata John Germa. Da bi dosegli število 40,000 članov in članic, seveda ni želja samo brata glavnega predsednika, pač pa je to želja tudi vseh ostalih članov glavnega odbora. Gotovo je to želja tudi društvenih uradnikov(ic), kakor tudi vsakega posameznega člana in članice naše Jednote. Skratka rečeno, to je želja nas vseh. In ker je toželja vseh nas, zato storimo vse kar je mogoče, da se naša želja uresniči. Bratje in sestre! Do zaželjenega cilja nam sedaj manjka še samo 60 članov in članic. To število lahko že ta mesec dosežemo. Treba je le nekoliko dela in požrtvovalnosti. Pojdimo torej na delo! Naše geslo naj bo: Ob zaključku tekočega meseca mora naša Jednota šteti 40,-000 članov in clanic! Želeč obilo vspeha, vas vse iskreno pozdrvaljam, Josip Zalar, glavni tajnik. -o- AMERIŠKO VOJAŠTVO V ITALIJI Rim. — General Jos. T. Mc-Narney, vrhovni poveljnik a-meriške armade^ Sredozemlju je te dni naznanil, da bo v o-kupiranih delih Italije do preklica ostalo okrog 28,000 ameriških vojakov, kjer bodo vršili svojo službo. Poleg teh se v Italiji nahaja še nekaj nad 30 tisoč naših vojakov, ki bodo poslani domov, kar bo mogoče izvršiti šele čez nekaj mesecev. oblasti čim prej ugodile tem poslovja, zato je imel zelo bo- zahtevam. 'gato knjižnico, kakoršne je _o__treba iskati. Zadnja štiri le- „„ , ^, „ ta je stanoval s svojo družino FANTJE SE VRAČAJO y Mentor Qhio Pariz. — Iz glavnega stana Pokojnik je bil rojen 6. ju-ameriške armade se poroča, lija 1899 v Ljubljani; tri leta da se je letos v juliju preko morja domov vrnilo 265,000 mož oborožene ameriške sile, za povratek v tekočem mesecu avgustu je pa pripravljenih 200,450 častnikov in moštva; na Angleškem jih že čaka na i na druga svetovna vojna je z današnjim dnem tudi na Pacifiku končana! To veselo vest je narodu in vsemu svetu ura- zraku, da naj prenehajo z b o- dno nocoj ob 7 po radio nazna-ievanjem in da naj izročijo nil predsednik Truman in za-j^Jj^nle^lTžfoOO svoje orožje. Tako mora izda-j f/to omenil, da je bil na podla- j ti tudi vsa druga povelja, ki'gi konference v Potsdamu za so zahtevana v svrho popolne zavezniškega vrhovnega povelj-, predaje. i"ika okupirane Japonske ime- " Takoj po svoji predaji mo- nov am general MacArthur, ki ra japonska vlada premestiti jc ze izdal povelje, da naj se z ■ v . vojne ujetnike in civilne in -bojevanjem na obeh straneh ta. « priložnosti, da bi lahko ka NEMCI ZOPEt LAHKO KADIJO Berlin. — Tekom zadnjih treh mesecev niso imeli Nem- zatem ga je njegova mati Helena Mally vzela seboj v Ameriko, da se pridružita očetu, ki je tedaj bival v Clevelandu, a danes ga tudi ni več med živimi. Sprva je obiskoval našo farno šolo sv. Vida in sv. Frančiška, zatem je dovršil kolegij sv. Ignacija, nakar je bil ha Cincinnati kolegiju promovi-ran za zobozdravnika. Poleg že označene matere, ki je že 27 let predsednica naj- Zunanji komisar Molotov je v svojem govoru po radio omenil, da je bila Rusija že pretečem mesec naprošena po cesarju Hirohitu, da naj posreduje glede premirja, toda vsled določbe minule konference Velikih treh v Potsdamu, Japonska na premirje z brezpogojno predajo ni mogla pristati. -o- CLEVELANDSKI RABI NEC SE ZAVZEL ZA ŽIDE London. Na tu se vršeč konferenci Zveze svetovnih zioni-stov (Židov) se je rabinec dr. A. H. Silver iz Clevelanda, O., zelo zavzel za svoj^ verske pristaše; zaeno je žigosal Anglijo, ker brani Židom naseljeva _____________________ ______________ . . . . nje v Palestino. Dr. Silverjev ternirance v kak varen kfajj/fco; preneha. Kapitulacija Ja- dd' cigarete toda zadnje dni večjega/enskega društva naše načrt je> da naj bi si židje Vse_ O 1 k oder bodo lahko prejko mo-| Ponske je bila podpisana na a- so jim pa oblasti to dovolile;, K. S. K. Jednote, društva sv.iga syeta y Palestini ustanovili go-e premeščeni na parnike zJmeriški bojni ladji Missouri. nemški civilisi dobivajo sedaj |Marije Magdalene, št. 162, za-lgV()jo lastn0 držav0 vezniških ladij. | Predsednik je z verande Be- "Kakor je označeno v pot;;-'/e hiše dalje omenil, da naj bo tiam.-ki deklaraciji, mora bo- 15. in 16. avg. praznik za vse federalne uslužbence. Vest o kapitulaciji Japonske je predsednik naznanil tu- Armade zavezniških sil bo- di v imenu Velike Britanije, ale na Japonskem, dokler Rusije in Kitajske. deči način japonske vlade ljudstvo izrecno določiti s splošnim glasovanjem. ne dose e namena, določcne- Tckom dobrega leta se bo do- po 12 cigaret na mesec. j pušča tudi žalujočo soprogo Johano, sina Jamesa Jr. in tri pogreb se vrši v petek ob 10. mov vrnilo okrog 6 milijonov sestre: Julija je kapitan bol-ameriskih vojakov. ničarkskega oddelka nekje v uri dopoldne v cerkev sv. Vida J Ameriško ljudstvo je iirom\Nemčiji; potem Ana, poročena od tam pa na Calvary pokopa-dežele konec vojne obhajalo z Zerial in Agnes, poročena Gli- llšče. največjim navdušenjem in ve- cha. j Iskreno sožalje prizadetim, seljem, istotako pa tudi ljud- j Truplo pokojnika leži v Gr- pokojniku pa najblažji spo-stvo celega sveta. dinovem pogrebnem zavodu; min! OBSOJENI AMERIŠKI VOJAKI Washington. — Nedavno je naš vojni podtajnilk Patterson na konferenci s časnikarji pojasnil splošno moralo naše a-meriške armade, ali zadevo kazenskih prestopkov s strani vojaštva. Izmed 10,000,000 tvoreče armade je bilo do sedaj od začetka vojne po vojnem sodišču obsojenih 33,519 na daljši zapor vštevši tudi do-smrtnike; na smrt obsojenih pa je bilo 102; 47 zaradi umora, 43 vsled posilstva in 12 zaradi umora in posilstva. VOJNE IZGUBE NEMCEV Berlin. — Nemška armada, mornarica in zračna sila je izgubila v tej vojni 1,911,300 mož. To je vse od začetka vojne pa do 30. novembra 1944. V številu ubitfh je vštetih tudi 1,419,000, ki so padli na ruski fronti. (Glasom ruskih poročil tekom vojne, je padlo na ruski fronti vsaj 10 milijonov Nemcev.) Te številke so razvidne iz listin generala Reineke, ki je bil propagandni načelnik za nemško armado. Vseh izgub, to je ranjenih, ubitih in zajetih, je imela nemška armada 4,064,-438. Jugoslovanska vlada za-sežd industrijo Belgrad. — Ministrstvo za narodno ekonomijo javlja, da ima vlada v načrtu zaseči vso jugoslovansko industrijo. Nad tujezemskim kapitalom bo stroga kontrola. • -o- Parnik je zadel mino pri Trstu London. — Radio iz Jugoslavije je poročal, da je parnik William Palmer, last Relifne komisije združenih narodov, zadel na mino, ko je plul v tržaško pristanišče zadnjo soboto. Parnik se je pogreznil v morje tekom 30 minut. Posadko so vso rešili, samo štirje so bili ranjeni. VELIK! Š1RJE SO SI RAZDELILI AVSTRIJO NA ŠTIRI DELE Washington.—Veliki trije in Francija so sklenili, da bodo Avstrijo popolnoma ločili od Nemčije in da bo to samostojna dežela pod okupacijo Rusije, Anglije, Amerike in Francije. Avstrija bo imela še vedno Dunaj za glavno mesto. Vsaka izmed štirih zon bo imela po enega zavezniškega vojaškega. komisarja. Vsi štirje bodo pa ni maršal Henri P. Petain, re-upravljali deželo v skupnem kon-j šitelj Verduna v prvi svetovni cilu. Ameriški komisar v A v- vojni in načelnik bivše fran-jo- MARŠAL PETAIN OBSOJEN Pariz, 15. avg. — Danes je bil obsojen na smrt pred tukajšnjo najvišjo sodnijo 89 let- striji bo general Clark. Amerikanci bodo zasedi severno zapadni del do Salzburga; Rusija severno vzhodni del; Francija bo zasedla Tirolsko' in Predarlsko, Anglija pa Koroško in štajersko. ske vlade v Vichy. Spoznan je bil krivim, ker je deloval proti varnosti francoske dežele. So lilo ga je troje sodnikov i" 24 porotnikov. Upati je, <5 • • »o general de Gaulle poiaiiosJ; v večletno ječo. DMBTJENA NAZNANILA DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 134, INDIANAPOLIS, IND. Naznanjam cenjenim članicam, da bo naša prihodnja seja 19. avgusta in sicer ob eni uri popoldne, namesto ob dveh, ker ob dveh se bo začela "party." Prosim, da ste ob pravem času na mestu. Vabimo tudi ostalo cenjeno občinstvo, ker bo dosti zabave. Prosim tudi vse članice, katere ste bile prošene, da prinesete kakšen dobitek ali "price," da istega gotovo ne pozabite. Lahko ga prinesete popred k naši predsednici Annie Illich ali pa na moj dom, ali pa ga prinesite naravnost na "party." Še enkrat vas prosim, ne pozabite. Sedaj je kampanja za naše nove člane, torej prosim vse nase članice, da pridobe kaj novih v odrasli ali pa v mladinski oddelek,, da ne bo društvo eno zadnjih.—Vas lepo pozdravljam in na svidenje na seji in party! Ivana Gerbtck, tajnica. —-o- DOPISI Vabilo na relifno prireditev Joliet, lil. — Pripravljalni odbor podružnice št. 37 SANSa in št. 1 JPO-SS je že uredil pester program za veliko prireditev, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo 19. avgusta v farnem parku na Raynor Ave. in Thjeodore cesti. Pričetek programa bo točno ob drugi uri popoldne. Program, ki ga ima tozadevni odbor zasnovangea, nam je lahko poroštvo, da bo v resnici navzočemu občinstvu nudil toliko vžitka kot še malo, ali pa še nobena slična prireditev. Zanimanje za to prireditev postaja z vsakim dnem večja, kar dokazuje močno sodelovanje od vseh naših društev v naselbini, kakor tudi od posameznih rojakov in rojakinj, ker se slednji zaveda važnega namena navedene prireditve. Želja ^ias vseh torej je, da ta prireditev doprinese gmotnih uspehov, ker pri tem ne gre za ničesar drugega kot za takojšno pomoč našemu narodu v starem kraju, ki silno potrebuje naše pomoči. Kot že poročano, bo omenjeni dan prišel v našo naselbino za govornika, svetnik pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Washingtonu dr. Slavko Zore, ki bo obenem prinesel tudi pozdrave iz Slovenije in Jugosla vije. Dr. Zore je priznan kot izvrsten gbvornik. Za relifno akcijo bosta tudi govorila Mr. Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa in Mrs. Josephine Erjavec, gl. tajnica SŽZ Na programu bodo tudi pevske točke in deklamacije. Na to prireditev je bil tudi povabljen mestni župan Arthur O. Janke, ki je obljubil svojo navzočnost. Programu bodo prisostvovale tudi kadetinje SŽZ in KSKJ. Pripravljalni odbor tudi naznanja, da bo pripravljenega dovolj jedila in pijače za vse. Odbor ponovno vabi vse rojake in rojakinje iz Jolieta in bližnjih naselbin. Pridite v nedeljo 19. avgusta na "Jugoslovanski relifni dan" vsi v farni park. Pripeljite seboj vaše naselbino. Da se je kolekta- nje tako lepo in točno izpeljalo, naj p oročam, da so frli naši društveni zastopniki (ce) od podrušnice št. 4 JPO-&S med Slovence od hiše do hiše kakor s ledi: Jos. Golichnik nabral Leo Mliostnik John Mohar in Ana Modez Frank Steh Mary Fale in Jos. Dragan Fr. Remshak in John Modic Frank Saje Mary Godez in A. Gergisch " Anton Debevetz " $151.00 151.25 85.50 56.00 180.00 173.75 41.00 88.50 40.00 SKUPAJ $967.00 Podpredsednik naše podružnice Mr. Anton Debevetz se prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem in društvom, ki so prispevala k tej vsoti ter hvala tudi kolektorjem za čas, ki so ga žrtvovali v ta blagi namen. Oprostite nam, ker je nemogoče priobčiti imena darovalcev, ker jih je čez 300, kar bi vzelo časopisom preveč prostora, zato je bilo sklenjeno na zadnji seji, naj se to opusti. Ako pa se kdo zanima za imena darovalcev in za vsote, pa lahko dobi imenik v pregled od tajnika podružnice. Dalje je bilo sklenjeno, da se tej vsoti doda še toliko iz blagajne, da bo tisočak ter se pošlje $100.00 na glavni urad JPO-»SS za takojšnjo pomoč. Na seji se je tudi razpravljalo o delu podružnice za v bodoče. Predlagano in podpirano je bilo, da se s sejami in aktivnostjo za par mesecev prekine in prihodnja seja se vrši po potrebi. S pomočjo vas vseh darovalcev je ta kolekta tako lepo izpadla, zato smo nabiralci in nabiralke veseli lepega uspeha.. Bog vsem povrni z drav-jem in srečo, da bi nikoli nobeden ne pogrešal te vsote, ki jo je daroval svojemu trpečemu narodu. Torej še enkrat — Bog plačaj! Za podružnico št. 4 JPO-SS ostajam z narodnimi pozdravi Johanna Mohar, tajnica. -o- KI)0 JE IZUMIL ATOMSKO BOMBO? New York. — Tvarino, katero so Amerikanci deli v atomsko bombo, so izumili ali našli: avstrijska Židinja, italijanski fizik, danski znanstvenik in ameriški učenjak. Preiskovanje ima začetek še leta 1930, ko je Enrico Fermi, italijanski fizik, sedaj profesor na Columbia univerzi, iznašel v svojem laboratoriju močne elektrone in atomične žarke. To je dvignilo na delo učenjake vsega sveta, ki so se 10 let trudili, da bi duplicirali Fermovo iznajdbo, pa se jim ni posrečilo. Potem je avstrijska Židinja, dr. Lize Meitner, svetovala, da bj se razdelilo en atom urani-uma v dva enaka dela. In to je bilo, ki je dalo to strašno silo atomični bombi. Dr. Meitner je bila takrat na Kaiser Wilhelm institutu v Berlinu. Leta 1938 je utekla iz Nemčije, čeprav je bil Hitler pripravljen pregledati njeno židovsko pokoljenje, če bi ostala. Šla je na Dansko, kjer se je posvetovala z dr. Niels Bohrom, ki je pozneje ušel v Ameriko ter' ša v javnost niti besedica o tem. | ski domovini. prijatelje in znance. Vaša nav-! prinese' se™ svoj načrt za ato" mično bombo. Znanstveniki pravijo, da je vse to šele v povoju, čeprav se to silo že lahko vpreže v razdejanje sovražnih tarč. Ampak kadar bodo to novo silo vsemirja vpregli za dobrobit in ne za škodo človeštva, bomo lahko greli hiše za en cent ali dva na dan, pogon strojev in motorjev bo pa skoro brez stroškov, tako bo poceni, ker se bo to silo dobilo iz elektrike v zraku ali atomov. Kakšna razlika, če se premisli, da so plačale Zed. države za prvo tako bombo 2 bilijona dolarjev. -o-, ČIM VEČ LJUDI — TEM MANJ PTIČEV Neki francoski naravoslovec je začel šteti — ptiče na zemlji. Hotel je ugotoviti, koliko jih je po vsem svetu. Poslužuje se nekega načina, ki ga drži še v tajnosti — morda zato, da ne bi kdo kontroliral izida njegovega štetja. Za več ptičjih vrst se poslužuje svojih izsledkov, ki jih je v preteklih letih dosegel v Angliji. Naj bo z njegovim štetjem kakor koli že — ugotovil je^a je na vsem svetu okoli 75 milijard ptičev najrazličnejših vrst, torej skoraj 3krat toliko kot pav ljudi. Gostota ptičje naseljenosti pa je kaj različna, kakor tudi pri ljudeh, le da je pri ptičih v obratnem razmerju z ljudmi: čim gostejša je obljudenost zemlje po ljudeh, tem redkejši so ptiči, ali z drugimi besedami: čim bolj je dežela prepletena z mesti, tem manj je ptičev (da je to zelo res, potrjuje tudi ne-strokovnjaško opazovanje). V Angliji na primer živi samo okrog 200 milijonov ptičev, nekako štirikrat toliko kot ljudi. či mbolj pa gremo proti vzhodu, kjer pojema gostota prebivalstva, tem bolj raste število ptičev. V Angliji sicer reja ptičev zelo napreduje, toda redke vrstei ki^ttb'iemu izumirajo. Narašča pa število golobov in vrabcev. Pozornosti širokih krogov se je posrečilo tudi pomnožiti število sov in raznih močvirnih ptic, dalje kosov, drozgov in škrjančkov. Krči pa se število jerebic, kalinov, ščinkavcev, prepenc in vran. To naraščanje in poje-manje ptic pa se nanaša samo na angleško ozemlje, dočim pravi omenjeni naravoslovec, da je na vzhodu vseh teh krilatih vrst še v izobilju. -o- SKRIVNOSTI O ORHIDEJAH Orhidej se drže skrivnosti, ki jih še niso pojasnili. Vzgajajo jih tudi iz semen, česar niso poznali do leta 1897. Prvi jih je kalil Anglež Domini. Njegov recept so ukradli. Kasneje se je s tem vprašanjem bavil francoski botanik Bernard ter dognal, da je za kal j en je neizogibna glivica, ki je vidna samo pod drobnogledom. To je bila prva skrivnost. Nad 60 različnih orhidej je vzklilo pod njegovim nadzorstvom. Vsekakor je moral imeti tudi 60 različnih glivic, za vsako kal posebej, šestdeset mesecev traja, da se iz kali razvije cvet. Ker pa poznajo več ko 2000 različnih orhidej, bo še trajalo, preden jih bodo uspešno gojili. Druga nedognana skrivnost: i nimajo trajne oblike, ne vonja. Vse posnemajo, če raste bli- Orhideje, ki so iste vrste, imajo liste, ki spominjajo na metulja, tudi na hroščeva krila; imajo obliko kumar, kakor vsi sadovi pragozdov. V Braziliji, klasični deželi orhidej, trdijo, da posnamejo vse oblike, ki jih "vidijo" na planem. To je tretja skrivnost. --o- zočnqpt bo javen dokaz, da želite pomagati do gmotnega u-| speha, ki je namenjen za takojšno pomoč našemu narodu v starem kraju. ODBOR. -o- Tuk aj sta začela delati z dr. i Ernestom Orlandom. Naprej sta poskušala razdeliti atom uraniuma in pronašla, da daje ■ tn tak razdeljen atom 200,000,-000 elektronov voltov energije j kreozotu, tudi takšne, ki se Makedonija Naš rojak g. K. Gersin je izdal pred leti na Dunaju jako poučno in skrbno sestavljeno knjižico o makedonskem in turškem problemu. Pisatelj poudarja takoj iz početka, da mohamedanstvo ni kulturna i-deja, da se Turčija ne sme dalje vzdržavati, in da je edini pravni kulturni faktor na Balkanu krščanska, za svoj obstanek se boreča raja. Nato pa kratko, a jako pregledno, popisuje Makedonijo z zgodovinskega, zemljepisnega, narodopisnega in jezikoslovnega stališča. Mi navajamo tukaj nekaj podatkov, ki utegnejo zanimati naše čitatelje. Makedonija ni oficielno u-pravno ime, ampak je zgodovinski naslov, ki danes obsega nekako vilajete Solun, Bitolj a-li Monastir in Kosovo. Ta dežela je približno tolikšna kakor Spodnja in Zgornja Avstrija, štajerska in Koroška skupaj. Prebivalcev je tu okoli 2,275,-000. 29. maj« 1453 je padel Carigrad v turške roke. Turška oblast je rešila grški živelj na Balkanu, kajti v 14. in 15. stoletju, ko so vladali srbski knezi v Tesaliji, Epiru, Makedoniji in Albaniji; je tu vladal srbski ali slovenski jezik, in ko je cesar Sigismund poslal pismo v Albanijo, so mu odgovorili odtod, da znajo brati samo slovensko pismo (cirilico). Turška vlada pa je na škodo Slovanom podpirala razkolno grško hierarhijo, in obe oblasti skupaj sta zatirali slovansko rajo. Leta 1767 je carigrajski patriarh odpravil avtokefolno cerkev ohridsko in peški patri-arhat. Grki so sežgali patriarhalno knjižnico v Trnovem. — Nastopila je fanariotska doba. Fanariote so zvali pristaše grške cerkve po Fanaru, grškem oddelku carigrajskem, kjer je bil sedež patriarhov. V tej dobi so storili vse mogoče, da demoralizirajo ljudstvo. Bolgarski menih Paisij je napisal zgodovino bolgarskega naroda, katerega je v začetku prošlega stoletja navdušila več mladih Bolgarov za osvoboje-nje izpod turškega jarma. O-gorčenje proti fanariotom je rastlo in leta 1870 je bil sultan prisiljen, da je vplival na patriarha in Bolgari so dobili samostojno cerkveno upravo. Carigrajski patriarh je pa izobčil bolgarskega eksarha in s tem izgubil ves vpliv na Bolgare. Razkol v razkolu je postajal vedno večji, in danes so na Balkanu dvojni škofje: patriarhalni in eksarhatni. Slovanov je zdaj v Makedoniji 1,118,336. Deloma so.kristjani, deloma mohamedanci. Preporno vprašanje, so li makedonski Slovani Bolgari ali Srbi, rešuje g. Gersin s tem, da razlfkuje srbsko, šopo-ma-kedonsko in bolgarsko narečje. Šopo-makedonsko narečje tvori prehod od srbskega na bolgarski jezik. Meja med obe-zu mrhovine?se navzame smra- ma sosednima vplivoma bi bila du, če rase poleg vijolice, diši' nekako ob razvodju med Var-po njej. So pa tudi orhideje, ki močno diše po jasminu in vrtnicah. In druge, ki diše po janežu in med seboj v krvni osvet'i in jih ni mogoče združiti. Versko se dele v mohamedance, katoličane in pravoslavne, pišejo v 5 alfabetih. Teh nasilnih ljudi ni mogoče drugače kultuVirati, kakor da se jim pobere orožje in se prisilijo k delu. Dalje je v Makedoniji 80,000 romanskih Cincarjev, ki so večinoma krč-marji jn trgovci, 67,840 Judov ali španjolov, katerih je pa mnogo prestopilo v islam, dasi doma še vedno govorijo špansko, 54,557 je ciganov, ki pa so na Balkanu precej delavni ljudje, nekateri celo bogati. V manjšem številu je še mnogo drugih narodnosti zastopanih v Makedoniji. V mestih seveda bolj prevladuje turški živelj, na deželi pa slovanski. Tu podajemo nekaj številk, ki nam kažejo, kako je prebivalstvo nameša-no v večjih makedonskih mestih. Solun ima: Slovanov 10,000, Turkov 26,Q00, španjolov 55,-000, Ciganov 2500, tujcev 8500 — skupaj 118,000 prebivalcev. Veles šteje: Slovanov 12,000 Cincarjev 500, Ciganov 600; skupaj 19,700 prebivalcev. Seres šteje: Slovanov 2200, Turkov 11,900, Grkov 11,000, španjolov 2500, Ciganov 500; skupaj 28,100. Skoplje šteje: Slovanov 13,-000, Turkov 15,000, Grkov 50, Albancev 150, Cincarjev 450, Španjolov 800, Ciganov 1920, itujcev 500; skupaj 31,900 prebivalcev. Štip šteje: Slovanov 10,900, Turkov 8700, španjolov 800, Ciganov 500, skupaj 20,900 prebivalcev. Bitolj šteje : Slovanov 10,-000, Turkov 10,500, Albancev 1500, Cincarjev 7000, španjolov 5500, Ciganov 2000, tujcev 20; skupaj 37,000. Ohrid šteje: Slovanov 8000, Turkov 5000, Albancev 800, Cincarjev .460, Ciganov 600; skupaj 14,860 prebivalcev. Prilip (domovina kraljevihT i SHEBOYGAN SE DOBRO IZKAAL ZA JPO-SS Sheboygan, Wis. — Kolekta. ki smo jo zopet imeli v naši naselbini od podružnice št. 4,' ali sile. Anglija in Zed. države so za-1 norčujejo. če pride Malajec v njeno cele zdaj v vsej tajnosti delati na bližino, zadiši po janežu; če se to, da se to novo strahovito silo ji bliža črnec, spremeni vonja- vpreže v bombo. ševpredno so vo ter diši po kreozotu; Evro- J njihovo veselje. Dele se v To-šie Zed. države v vojno, je bilo pejcu diši ko jasmin. Nekate- , ske in Gege. Na Toske vpliva-J PO-SS je povoljno izpadla, j delo v teku. Od takrat, pa do re diše zjutraj drugače ko o-Nabralo se je namreč $967.00, j zdaj, ko je bila vržena prva ta- poldne in zvečer. Tako počno darjem in Strumo. Turkov je v Makedoniji okoli pol milijona, Grkov &trt milijona, Albancev štejejo 128,-711. Albanci niso združen narod. Pod Jurijem Kastrioto so se sicer borili za krščanstvo, a danes sta dve tretjini turški. Delati ne marajo, vojska je jo od juga Grki, od severa pa Avstrijci inn Italijani. Gegi pa kar je res lepa vsota za našo l;a bomba na Japonsko, ni pri- orhideje seveda samo v trop- se dele v več rodov, kateri žive Marka) šteje: Slovanov 16,900 Turkov 6200, Cincarjev 480, Ciganov 960; skupaj 24,540 prebivalcev. Zanimiva je dežela menihov na Sveti gori. Tu živi v 20 sa mostanih 4500 grških, 4000 ru skih, 1100 srbskih in bolgar skih, 250 rumunskih in 60 ge-orgijskih menfhoV. Ti redovniki so prosti v svoji upravi, samo letni davek morajo plačevati sultanu. Posamezne narodnosti so v vednem prepiru med seboj. Ti podatki bodo nekoliko o-lajšali naširt» čitateljem pregled čez zamotane makedonske razmere. Ta dežela, ki je namešana s tolikimi narodnostmi in v kateri se bojujejo med seboj najrazličnejše kulture, bi bila pač vredna, da se popolnoma osvobodi in da postane samostojna država federativne Jugoslavije. -o- Abeljnova vrtnica (Iz nemščine #prevedel Franc Pengov) Usmiljeni Bog je dal Adamu in Evi otrok, sinov in hčera. Prvorojenec je bil Kajn; vanj se je bila zalezla njuna nepo-kornost in greh proti Bogu, tako da je nastopal povsodi gospodovalno in kljubovalno, kot kak sokol in fašist; ljubček njunega srca pa je bil Abel j, ki je posnenfal pesmi kesanja in hrepenenja svojega očeta in matere od naj nežnejše mladosti. Kajn je bil velik farmar, Abelj pa je pasel svoje ovce. Hej, kolikrat se je zgodilo, da je Kajn v najhujši vročini preobračal brazde na polju in se potil za skorjo kruha, da jo iztrga podvijani zemlji — pa je nenadoma začul iz senčnatega gozda piščalko svojega i brata, ki je ležal pod hladnim | bukovjem, božal jagence in se smejal s ptički vred—pa sta ga vendar oče in mati ljubila bolj nego vse druge otroke. Nato spet zbeži v gozd. Toda vračal se je vsako noč in strmel na to liso. Pa tudi Eva je prihajala vsako jutro na kraj, kjer so bili našli ubitega Abeljna; gnalo jo je hrepenenje in hodila je tja, ker ni mogla verjeti, da bi ga res več ne bilo in je upala, da ga zopet najde tam, ko spava mirno v travi. Ko je gonil kerub s plemene-čim mečem Adama in Evo iz raja, se je vse strahoma umikalo pred beguncema, trava in grmovje in žival. Samo en grm je posegel v razpučene Earne lase, kakor bi hotel zadržati ne-srečnico. Tako je obvisela na Evi majhna vejčica iz paradiža in ta jo je našla, ko si je naslednje jutro izmivala lase pri hladnem potoku. Vzela je ove-nelo vejico in jo shranila na svojem srcu. Neko jutro pa, ko je šla zopet na mesto Abeljno-ve smrti, jo prevzame taka žalost, da vzame vejico od srca in jo zakoplje na kraju, kjer je bilo izdihnilo njeno najljubše; tako je hotela zabrisati vsako sled in spomin na Boga in na raj, bila je čisto na tem, da !obupa. S prstom zavrta luknjico v zemljo in glejte, prst je postala rdeča; bila je to še ne-popita Abeljnova kri, ki je ni marala zemlja. Semkaj vsadi Eva vejico iz raja in jo pokrije 3 prstjo. Abeljnova kri je izginila, mesto je prerastla trava in ne-znamenje, ki bi odlikovalo nje-1 ko noč ugleda Kajn mladiko, ki govo daritev in ji priznalo pr-1 je bila pognala (prirastla) iz venstvo pred Abeljnovo. Abelj j zemlje. Oj veselje! Mladika pa je mislil samo na to, kako bi j postane drevo in to bo s svojo Boga bolj hvalil; vzel je svojo j senco pokrilo zemljo, da ne bo In Kajn je ostal staršem kri-vičnik in njegovo srce je zakrk-nilo proti njihovi ljubezni. Kako — je premišljeval — ali nima on, Kajn, več pravice do ljubezni staršev kot pa ta krepostni postopač, Kaj je vedel Kajn o tem, da je pred Bogom in ljudmi mnogo več vredno nedolžno in veselo, pevajoče srce, kot pa otemnela duša, ki samo grabi, grabi bogastvo tega sveta. In je cenil dobrine sveta visoko nad čiste in zadovoljne duše in je hotel v svoji kljuboval-nosti, da bi tudi oče in mati mislila kakor on in dala njemu prednost pred Abeljnom. "Vidva sta krivična!" je kričal nekega dne ves besen; "toda Bog je pravičen, On bo vaju kaznoval, meni pa prisodil pravico." Da bi dobil od Boga kako znamenje, nagovori nekoč poln zvijačnosti Abeljna: "Pojdi, bratec, bova darovala Bogu vsak svoj dar!" Upal je namreč Kajn, da bo Bog njegovo daritev bolj čislal nego Abeljnovo in na ta način bi bil od Boga samega bolj počešče nego njegov brat. Znosi torej najboljših sadežev zemlje skupaj in jih naloži na oltar. Abelj pa zakolje jagenjačka. potem prižgeta vsak svojo daritev. Kot zvijačen ris je čepel Kajn in prežal zdaj na Abeljna, zdaj na žgalni daritvi, zdaj zopet se je oziral proti nebu, je-li se ne prikaže Bog ali da flavto in piskal v tihi somrak, kot je delal sleherni dan. Ni se oziral po znamenjih in ne po nihče več videl krvi, te strašne Abelj nove krvi! In Kajn je skrbno negoval Bogu, saj je bil prepričan, da mladiko, ki je pognala neke noje Bog vedno pri njem, četudi j a popke in ti so se razpočili ga ne vidijo njegove telesne • proti jutru. Tedaj privre—ka-°či. kor svetloba iz teme—Abeljno- In vendar je poslal Bog zna- va kri zopet iz mladike, na žar-menje: Dim Abeljnove daritve 1 nordečih gavtrožah je bila bra- ,se je vzpenjal naravnost proti tova kri in dehtela je tako dra-nebu jasno kot pesem in je vi- žestno, kakor Abeljnova či- sel kot prana volna med zvze- stost in pesem njegove flavte, dami—dim Kaj novega daru pa se je plazil iz ognja kot črn1 zmaj in podušil vse življenje naokoli, vso travo, vse cvetje, vso živad. Tedaj zatuli Kajn: "Tudi ti, tudi ti, o Bog, si krivičen kakor Adam, moj oče in kakor Eva. moja mati! O, jaz vas že naučim pravice!'' V besni jezi pograbi oster kremenast kamen in ga zažene z vso močjo v bra- Zastonj je trgal Kajn iz vejic cvet za cvetom. Trnje je privrelo iz mladik, ga zbadalo in branilo rože, ki so bile Abeljnova kri. To je bila stolistna roža Centifolija s sedem tisoč cvetovi. Kajn pa je bežal proč iz dežele v deželo in kjerkoli se je prikazal, je našel Abeljnovo kri, ki je oživela v vrtnicah. Cvetele so Centifolije tesno ob ta Abeljna, ki se zgrudi brez cesti, se plazile valajoč po kra- besedice in življenja na tla. Kajn vidi, da je bil ubii i škem gostem kamenju, tam zopet se dvigale kvišku in plezale Abeljna. Iz njegovih senci je po živi skali; povsod so prega-tekla rdeča kri. Groza obide ! njale ubijalca Kajna iz kraja v morilca, zato zbeži v gozd in se kraj in ga zapodile nekega dne skrije pred Bogom in ljudmi. J iz vrha skalnate čeri v globoke kotline, da si je razbil glavo. Stolistna roža Centifolija pa cvete še vedno izza tistih dni in ji pravijo tudi Abeljnova vrtnica. -o- Samo po noči, kadar se je prikopal mesec, se je prikral zopet na mesto uboja. Bratje in sestre Abelj novi so bili odnesli proč truplo ranjkega bratca, toda kri je bila še tu na zemlji, kri je bila tu, in zemlja je ni hotela popiti. Tedaj izkoplje Kajn z lastnima raka-ma majhno jamico, da bi stekla vanjo kri in jo zasuje s prstjo. Bodite ponosni, da imate tako veliko število Jednotinih »obratov in sosester. Pošiljajte v»e važne novice in vesti iz vaše naselbine Jed-notinemu Glasilu. UNCLE SkM NEEDS TIN/ save every tin can remove the label wash it out remove the bottom ohJ&L"" Težko pričakovano pismo Naš sobrat Peter Zugelj, član društva št. 50, stanujoč na 602 Brinton Ave., Trafford, Pa., se je že pred več leti izselil v Ameriko iz vasi Podkla-nec št. 4, pošta Vinica v Belo-krajini. Doma je pustil ženo in štiri nedoletne otroke. Vsled nedavno minule vojne v Evropi tudi on ni vedel, kako je z njegovo družino v starem kraju. Zadnje dni je prejel pismo od svoje hčere Barice iz Padove v Italiji, tako tudi od svojega sina Jožeta iz nekega taborišča tudi v Italiji, v katerem oba poročata o svojem obupnem položaju in kako je sedaj doma na njegovem posestvu. Iz teh pisem navajamo tukaj samo bolj važne stvari, osebne ali privatne podatke smo pa izpustili. I. Padova, Italija, 18. jun. 1945. Dragi moj tata! Predno Ti pišem par besed, Te iz srca pozdravljam; dalje Ti dam znati, da sem še živa, toda malo zdrava. Prošlo je že skoraj šest let, odkar ne vem nič o Tebi; u-pam pa. da si še živ in zdrav, in da me ni Bog tako jako te-pel. da bi*izgubila še Tebe, moje edino upanje in tolažbo. S težkim srcem Ti moram naznaniti, da je naša hiša vsa uničena in naša familija hudo prizadeta. 16. avgusta 1942 sem morala zapustiti mojo rojstno hišo in drago mater ter iti po svetu trpet; bila sem zaprta in v internaciji v Italiji do 19. marca 1943; tedaj se mi je posrečilo, da sem utekla in prišla srečno do doma. Nisem pa mogla biti" doma, ker so me iskali, zato sem morala pobegniti in se skrivati po gozdovih. Tako nisem imela niti toliko časa, da bi se kaj več pogovorila z mamo. Ko se slučajno dne 26. marca vrnem zopet domov, sem našla našo mamo mrtvo; umrla je od strahu in žalosti, ker ji je počilo srce. Doma je vse uničeno! Brata Jožeta so pobrali še prej nego mene; on se nahaja menda na nekem otoku v južni Italiji. Leta 1942 je bil ob-• sojen na tri leta ječe. O njem ne vem nič, če je še živ ali ne; tako tudi ne znam nič za moje sestre; kakor sem čula, me i-majo že za mrtvo. Dragi moj tata! Če bom i-mela to srečo, da bom dobila odgovor od Tebe, bom lažje u-mrla, tako boste vsaj znali, kje je moj grob. Da bi ostala živa. nimam upanja; pa tudi nimam volje, ker sem vsa telesno slaba, bolna na pljučih in želodcu; zato sem bila že dvakrat v bolnišnici. Zdaj se nahajam pri neki dobrosrčni družini, ki je plačala zame stroške bolnišnice in zdravnika; tako mi tudi streže, kakor bi bila moja mama. Držijo me pri sebi brezplačno, ker jim je znano, da sem reva brez zdravja, denarja in obleke. Ah, kako je lahko srečen človek, če je zdrav! Mojim sestram domov še ne morem pisati ali morda nikdar več se prikazati. Sern še mlada, izgnanka. brezdomka poleg tega pa še bolna. Pomagaj mi kaj. če Ti je mogoče in sporoči kaj od brata Jožeta, ker ne vem nič o njem. Sprejmi moje najlepše pozdrave, Barica. II. Transit Camp No. 1 Italija. 25. marca, 1945. Dragi tata! Naznanjam Ti, da sem živin zdrav, tako želim tudi Vam vsem skupaj. Naznanjam tudi. da sem dobil Tvoje pismo od 25. januarja t. 1. Ne morem Ti popisati mojega veselja in sreče, ko sem dobil pismo od Tebe in naše neveste Ane. Predragi moj tata! Dobro veš, da si nas ostavli še mladostne otroke, ko si šel v Ameriko. Jaz sem bil tedaj star tri leta, v naročju matere; zato se ne morem spominjati Tvojega odhoda čez morje. Dobro veš, da nas je bila precej velika družina z našo mamo. Ko danes premišljujem svojo preteklost, se nahajam tukaj osamljen kot begunec v Italiji brez sorodnikov; obupan sem, da ne vem, kaj bi naredil. Kakor mi pišeš, da se bom morda kmalu vrnil v Jugoslavijo. Ne vem, če bi šel ali ne. Mama nam je umrla, hiša in vse drugo je požgano, živina in vse druge stvari pokradene; tako bi prvi dan povratka domov ne imel kaj jesti, niti obleči in kje spati. Zato Te prosim, da bi me vzel k sebi v A-meriko. Glede tega sem se že obrnil na generalnega ameriškega konzula v Neapolju; piši mu še Ti in pojasni, kar zahtevajo. Dalje Ti naznanjam, da sem dobil pred nekaj dnevi pismo od naše Marice iz Jugoslavije. Kakor sem jo razumel, koman-dirajo z našim gruntom sedaj Pečaj, Benec in Ivan Vukov-ski, a moje sestre Marija in Jelka, ki so obdelale vse posestvo, niso smele pobrati niti enega jabolka na našem sadovnjaku. To ni prav! Zato Te prosim, da mi pošlješ polno-moč, da uredim z našimi posestvo, da ne bodo gospodarili na njem drugi in delali dolga na naš račun. Ko sem šel jaz z doma, ni bilo nič dolga in pustil sem jim celo lepo vsoto lir in nekaj ameriških dolarjev. Toliko o tem, kajti zdaj moram iti na delo. Naj 'fi še o menim, da se sedaj nahajam v neki kempi na Angleškem, kjer imam v oskrbi malo gostilno, ki mi donaša še precej lep zaslužek, kajti hrano in stanovanje imam od komande. Samo obleke in čevljev mi manjka, kar ne morem tukaj kupiti. Ali bi mi morda lahko kaj obleke in par čevljev poslal? Zelo Ti bom hvaležen. Pošlji mi tudi Petrov naslov, svojo sliko in od hiš. Z iskrenimi pozdravi zaključujem te vrstice do Tebe in vseh drugih. Tvoj vdani sin Jože. Sporočilo iz Ljubljane August Kollander je pred par dnevi prejel potom kabla od gospe Amalije Rus iz Ljubljane naslednje sporočilo: "Jaz in družina smo zdravi, Jože se je povrnil iz Dachau. Vaša mati umrla avgusta 1943. Pozdrave." Gospa Rusova je mnogim Cle-velandčanom poznana, ker je bila zastopnica francoske linije v Ljubljani. Jože pa je g. Maj-dič, ki je istotako poznan številnim našim rojakom iz časa, ko je bival v Buchsu, Švica in potnikom, ki so preko Buchsa potovali, oskrboval prtljago in potniške listke. Zadnja leta pred vojno je stanoval v Tehar-jih pri Celju. Mati g. Kollan-derja je bila stara 89 let. živela je sama v vasi Brezje pri Poljčanah na štajerskem. Bila je vdova od leta 1914. Zadnjikrat sta se mati in sin videla avgusta 1939. Dr. Benjamin Ipavic, slovenski skladatelj (Življenjepisna črtica. Napisal M. P.) Kakor proslavljamo odločne može, ki so se neustrašeno borili za naša prava; kakor s častjo izrekamo imena onih pesnikov in pisateljev, ki so budili in blažili svoje rojake: prav tako se spodobi, da nikdar ne pozabimo tistih posebnih izvoljencev božjih, katerim se imamo zahvaliti, da se danes slovenska pesem ne razlega samo po naših travnikih in logih, ne samo pod našimi bornimi kmetiškimi krovi, temveč tudi po mestnih koncertnih dvoranah in po veličastnih prostorih Talij inih svetišč, domačih in tujih. V mislih imamo naše vrle skladatelje, ki so bodisi zbirali med prostim narodom raztresene popevke in jim dajali uglajeno, umetniško dostojno obliko, bodisi stvar j ali ko individualni umetniki sami z sebe nesmrtna glasbenika dela. Do današnjega veka se je slovenska pesem plaho skrivala po kmetiških hišah in cerkvah. Šele s prerojenjem našega celega kulturnega življenja se je porodila in oživila tudi pesem slovenska, in v tisti dobi iskati nam je prav za prav pravega početka naše narodne glasbe. Rihar in Potočnik sta bila ona dva zaslužna moža, ki sta jela orati ledino na polju slovenske glasbe in že 1. 1826. objavila .svoje prve skladbe. Njuno stališče je bilo težko, prvi poskusi so bili skromni. Pa začetek je bil storjen, in skoro se je k njima pridružilo lepo število nadarjenih mladih skladateljev, ki so se resno in požrtvovalno poprijeli naše glasbe, gojili jo po pravih načelih in ji pripomogli do tistega odličnega viška popolnosti in dovršenosti, na katerem jo nahajamo danes. Kdo se tu z domoljubno hvaležnostjo nespominja mož, kakor so bili Fleišman, Gašpar in Kami-lo Mašek, Vilhar, Davorin Jenko in v poznejši dobi: Gerbič, Foerster, Nedved, Hajdrih, Fajgel, Hubad, Sattner itd.! Izmed vseh teh pevcev pa se posebno odlikuje mož, čigar prvi poskusi na glasbenem polju spadajo v dobo naših prvih narodnih pevcev in ki od tedaj neprestano do danes, skoro pol veka, bogati naše glasbeno slovstvo s prekrasnimi izvodi redke svoje skladateljske na darjenosti. Ta mož je dr. Benjamin Ipavic, sin zelenega Spodnjega Štajerja. Zibel je tekla dr. Benjaminu Ipavcu v Šentjuriju pri južni železnici. Narodil se je ondi 24. grudna 1. 1829. Glasba se mu je omilila že, ko je bil otroki njegova mati je bila sama dobra igralka na glasovirju in mu je tudi vcepila prve glasbene na. uke. Zanimive in poučne so črtice o njegovih mladih letih, katere je iz svojega življenja sam pripovedoval na slavnostnem večeru—dne 8. grudna 1. 1899. —, ki so mu ga ob sedemdesetletnici njegovega rojstva priredili graški Slovenci. "Za časa mojih mladih dni so bili vsi Slovenci nemški odgoje-ni. V moji rojstni vasi, v Šentjuriju, so se poučevali v ljudski šoli vsi predmeti nemški, le ve-ronauk se je razlagal slovenski. Popolnoma nemška je bila tedaj tudi celjska gimnazija, na katero sem prišel. Izmed mojih sošolcev sta 1. 1843. brala Blei-weisove 'Novice' samo dva, namreč Vrečko in Lončar. Kakor druge, vzbudilo je tudi mene leto oseminštirideseto. Tedaj sem se šele zavedel slovenskega svojega rojstva, postal sem Slovenec in tak sem ostal do danes. V jeseni 1. 1850. sem bil voditelj pevcev graškega 'Slovenskega pevskega društva.' L. 1851. smo imeli že veliko besedo v 'Musikvereinu.' Nemci so nas tedaj trpeli; ni jih bilo strah pred nami, ker še nismo vstajali. L. 1852. smo napravili koncert v 'redutni dvorani.' Potem sem odšel v Beč. Deloval sem vedno za glasbo. V politiko se nisem nikdar mešal. Bival sem pač v Gradcu, in ta je trdo nemško gnezdo. Moja zdravniška praksa je bila dobra; radi glasbe me Nemci niso črtili. Zgodaj že sem se bavil s harmonijo. Pri dr. Viljemu Mayerju sem se u-čil kontrapunkta in instrumen-tacije. In te stvari priporočam vsakemu pevcu. Melodija je srce, polifonija duša muzike. Harmonija, melodija in kontra-punkt — to je neobhodno potrebno za vsakega pravega mu-zika." Tako Ipavic sam! Spopol-niti moramo njegove črtice še z nekaterimi dodatki. Prve, osnovne glasbene nauke je prinesel v Celje že s sabo z doma V Celju ga je poučeval nada- lje v glasbi organist Koeppl, posebno' pa Čeh Vaclav Fassl. Prirojeni dar in veselje do svojega predmeta sta prisilila že tedaj Ipavca, da se, je tudi sam poskusil v glasbi, čeprav mu je takrat še nedostajalo pravih pojmov o teoriji in harmoniki. Prvi njegov kompozicijski poskus je bil valček, ki ga je naslovil "Knospen." V Gradec je prišel Ipavic 1. 1845. Ves mladi skladatelj ski naraščaj je bil tedaj v Gradcu pod vplivom Straussa in Lan-nerja. Zato se ni Čuditi, ako je i Ipavic pod vplivom te struje zlagal le plesne skladbe. S slovensko glasbo se je počel natančneje baviti šele 1. 1850., ko so ga — brez njegove vednosti — izvolili za pevovodjo v "Slovenskem pevskem društvu." To društvo je štelo med svojimi tudi mnogo vrlih pevcev; naj se imenujejo samo: Viktor Bučar, Magdič, Šušteršič( dr. Toman, Vrečko i. dr. Da, pevci so bili, a nedostajalo je dobrih skladb. Ipavic je bil takore-koč primoran, pisati slovenske zbore za svoje pevce. Vrlo so napredovali pod Ipavčevim vodstvom pevci; pokazali so to ob svojih javnih nastopih. Bilo je skoro drzno podjetje, proizvajati slovenske in slovanske skladbe v Gradcu, pred nemškim občinstvom. No, bili so „edaj pač graški Nemci trez-nejši, in tedaj še ni bilo med njimi tiste nepopisne nestrpnosti in brezprimerne podivjanosti, katera dandanes izključuje vsak, še tako nedolžen in nepolitičen nastop v Gradcu bivaj očih Slovencev. Pri že omenjeni besedi 1. 1851., meseca grunda, je bil Lovro Toman slavnostni govornik. L. 1852., dne 23. sušca, je priredilo "Slovensko pevsko Jruštvo" prvič javno "besedo" in to v večjim obsegu. Ipavic in pevci so dobili vsestransko pohvalo; pevci so iz hvaležnosti izročili požtrvovahiemu svojemu vodju Ipavicu lepo, rubi-nasto-rdečo kupo z napisom: "B. Ipavic-u, pevovodju prve besede v Gradcu dne 23. marca 1852." Še istega leta, meseca rožnika, je priredilo imenovano društvo drugo javno "besedo," pri kateri se je prvič pel Ipavčev lepi, dobro znani četverospev "Zapuščena." V tisto navdušeno dobo spadata Ipavčeva zbora "Sirota" in "Ilirija," in prekrasni, dandanes popolnoma ponarodeli čveterospev" Domovini," ki ga je skladatelj priredil tudi za glasovir s te-nor-solom. Ta samospev je zložil Ipavic nalašč za Viktorja Bučarja v Ljubljani. Da dovrši medicinske študije, se je napotil Ipavic s svojim bratom Gustavom na Dun. Tu se mu je pač razkrila glasbena umetnost v vse drugačni luči in dovršenosti kakor doslej. In Ipavic ni zamudil nobene prilike, da je ne bi porabil za svoj poklic. Kakor v Gradcu, tako je tudi sedaj na Dunajiu marljivo komponiral. Na Dunaju je izšla 1. 1859. "Pesmarica za kratek čas," katero so na svetlo dali trije domorodci iz Šentjurija na južni železnici, namreč: Benjamin in Gustav Ipavic in župnik Dragotin Ripšl. (Dragotin Ferdinand Ripšl — roj. 1. listopa-da 1. 1820), duhovnik lavantin-ske škofije, je bil znan veseljak in vnet pevec. Uglasboval je svoje, pa tudi Orožnove, Ha. šnikove in Lipoldove pesmi.) Ta pesmarica obsega dvajset napevov, med drugimi od Benjamina Ipavca: "Premem-bo" ("Kdo bi zmerom tužen bil") in "Zdravico" (Ko b' sodov ne b'lo"). L. 1859., meseca mal. travna, je napravil Ipavic doktorat, vrnil se v Gradec in se tam nastanil ko praktični zdravnik. L. 1871. so ga imenovali primari-ja na otroški bolnici sv. Ane Dr. Benjamin Ipavic je ondi u-žival glas izbornega, vestnega zdravnika. Tisti kratko odmerjeni čas, kar mu je ostajalo od težavnih stanovskih poslov, je posvečeval z mladeni£kim navdušenjem, dasi star po letih, svoji ljubljenki: glasbi slo. venski. Dr. Benjamin Ipavic je bil vil slovenski mož, bla-godušen podpornik graške iz-venakademične podružnice sv. Cirila in Metoda in požrtvovalen podpredsednik podpornega društva za slovenske visokošol-ce v Gradcu. A vrnimo se k njegovemu glasbeniškemu delovanju! L. 1862. je izdal s svojim bratom prvi zvezek "Slovenskih pesmi" za en glas pri Tar-manu v Celju; 1. 1864., meseca rožnika, je sledil drugi zvezek pri istem tiskarju. Zložil je "Milotinke" (3 zvezki, izdala "Glasbena Matica" za samospev s klavirjem). "Glasbena Matica" je izdala tudi enajst Ipavčevih mešanih zborov pod naslovom "Zvončki ubrani" in poleg tega, v posebnem zvezku, šest Čveterospevov, med katerimi se posebno odlikuje "Zapuščena"; v isti zbirki se nahaja tudi krasna skladba, katero je poleg Maška zložil na Koseskega veličansko pesem "Kdo je mar?" in sicer na poziv dr. Janeza Bleiweisa. Ipavic je zložil tudi tri kantate: dve o priliki Prešernove slavnosti 1. 1872. in tretjo ob sedemdesetletnici dr. Janeza Bleiweisa. V novejšem času je bil sotrudnik vrlega našega glasbenega lista "Glasbene Zore." Dr. Benjamin Ipavic je tudi oni zaslužni mož, ki je z dvema lepima deloma pomnoižil tako skromni repertoir slovenske izvirne opere. Pred njim smo imeli Slovenci le jedno domače operno delo (seveda, ako ne vpoštevamo Zupanove operete "Belin" iz prejšnjega stoletja), namreč opereto Miroslava Vilharja: "Jamsko Ivanko," ki je izšla 1. 1850., meseca velikega travna pri Lercherju v Ljubljani pod naslovom: "Jamska Ivanka, izvirna do-morodna igra v treh dejanjih s pesmami od Miroslava Vilharja." Posvečena je bila "Slo. venskmeu društvu" v Ljubljani. Temu Vilharjevemu delu se Častno pridružuje Ipavčeva opereta: "Tičnik," zložena na besede Kotzebuevove. Pela se je v Ljubljani prvič 1. 1862. Mnogo bolj nego s "Tičnikom" se je Ipavic proslavil z lirično opero: "Teharski plemiči." Kdo izmed prijateljev slovenskega gledališča še ni slišal te opere, v kateri se z nedosežno milino opeva jeden najmikav-nejših spominov iz slovenske zgodovine? In kdo se še ni naslajal z ono krasno podoknico iz te opere? "Teharske plemiče" je zložil Ipavic na besede Antona Funtka; peli so jih prvič s popolnim uspehom dne 10. grudna 1. 1892. v ljubljanskem gledališču. t)rugo leto, dne 22. svečana, pa je prihitelo v Ljubljano nad štiristo štajerskih Slovencev, med njimi mnogo Teharčanov, da bi tudi čuli in se radovali ob prelepih spevih, ki navdušeno slikajo slavo njihovih pradedov — teharskih plemičev. To sta dve večji skladbi Ipavčevi. Ž njima si je poleg Vilharja, Foerster j a in Parme pridobil častno ime ustanovtelja slovenske izvirne opere. Gotovo je hotela "Glasbena Matica" odlikovati poleg drugih Ipavčevih velikih zaslug za domačo glasbo tudi še posebej zasluge za domačo opero, ko ga je izvolila za svojega častnega člana. Namen teh vrstic nikakor ni, baviti se natančneje z obsežnim skladatelj skim delovanjem dr. Benjamina Ipavca in podrobno naštevati velike vrline in prednosti njegovih skladb; v ta namen bi bila potrebna obširna glasbena študija. Tukaj se pred bravcem samo v glavnih potezahi in najmarkantnej-ših črtah razgrinja življenje in pa delo moža, ki ni nikdar de- lal hrupa v našem jaynem življenju, temveč le živel ljubljenki svoji — slovenski glasbi ; ki se ni nikdar glasno bahal s svojim rodoljubjem, temveč pokazal s svojimi krasnimi glasbenimi deli ljubezen do svojega naroda. * * * Ne moremo si kaj, da se ne bi na tem mestu spomnili tudi brata dr. B. Ipavca, namreč: dr. Gustava Ipavca. Vsaj je tudi on podaril Slovencem marsikateri prelep spev in deloval v zvezi s svojim bratom Benjaminom uspešno in plodovito na polju naše glasbene umetnosti. Kakor brat mu Benjamin rodil se je tudi Gustav v Šentjuriju ob južni železnici, in sicer 15. vel. srpana 1. 1831. Šolal se je v Šentjuriju, v Celju, v Gradcu in postal na Dunaju 1. 1858. doktor zdravilstva. Glasbe se je učil z bratom Benjaminom pri Koeppelu v Celju in se nadalje izobraževal v njej v Gradcu in na Dunaju. Prva njegova skladba je četverospev "Zvezda." Obče znane in priljubljene so njegove < pesmi: "Danici" ("Al' na tujem tudi zvezda me poznaš?"), "Slovenec sem" in "Mornarska." Poleg teh je zložil še lepo vrsto: samospevov, dvospevov, moških in mešanih zborov, koračnic, plesov — vseh nad petdeset. Časten spomin tudi slovenski materi, ki je dala svojemu narodu taka sinova! KOLIKO SLOVENCEV JE ŽIVELO V JUGOSLAVIJI Iz Splošnega državnega letopisa za leto 1931 priobčuje-mo sledeče podatke. Za primerjavo pa navajamo tudi še podatke za leto 1921, tako da bo slika popolnoma točna. Banovina 1-31-1921 1-31-1931 dravska 958,109 1,077,679 drinska 3,471 3,226 donavska 8,027 3,991 moravska 1,690 2,437 primorska 1,108 2,155 savska 43,468 34,765 vardarska 286 1,621 vrbaska 1,632 1.045 zetska 736 2,143 uprava mesta Belgrada 1,470 6,308 Skupaj 1,019,997 1,135,410 -o- Dobro delq boste storiti ako pridobite kakega novega člana (co) za naso Jednoto. -o- .Ve jutri, pač pa dane» »e >*t loči za pristop v naAo Jednoto! i ""Women in War I wM8\VOMM I HELP WIN THE m ! BY SAVING USED i COOKING FAT, TO HELP MAKE UP THE DEFICIT OF INDUSTRIAL FATS AND OILS. IT'S WRTH CASH AND EXTRA RATION POINTS! K. S. K. JEDNOTA POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljiffa in posestva po k% obresti brez kake provizije ali bonusa Posojila so napravljena na tak naiin, da se na = glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: = GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 1 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS = ise enciklopedistov in brezbožnih pisateljev osemnajstega stoletja. Francoska inteligenca se je udajala uživanju in posnemala dvor, kjer so se vršile največje orgije. Edino Cerkev bi bila mogla obdržati narod v mejah zakona, toda kralj in takozvani moderni napredni pisatelji so vse storili, da so osmešili in oblatili Cerkev. In prišlo je, kar je moralo prti: grozna revolucija, ki je pometla s kralj.em, mehkužnim plemstvom in meščanstvom. In nastopil je zmagoslavno pot liberalizem in z njim njegov otrok, kapitalizem. Kakor neka hipnoza je objel in infi-t wal vse evropske narode. Zastonj je bil klic in opomin Cerkve ! "Cerkev je nazadnjaška," tako so po vsej Evropi pisali liberalni časopisi in proslavljali naprednost brez Boga, brez vere, brez morale. Vpliv vere in krščanske morale na javno življenje mora izginiti. To je bila parola liberalnega sveta. In tako je napredovala demoralizacija po vsem svetu! Vpliv Cerkve na množice je padal, države so smatrale, da so oproščene vsakih moralnih vezi, v politiko se je naselil nacizem in fašzem, mesto Boga so postavili na tron državo, diktatorja, \ ladajoči razred dali stranko. In tako so bile v sedanji svetovni vojni tudi na steni Hitlerjeve, Mussolinijeve in Hirohiti-jeve sobe zapisane one tri usodne zgodovinske besede: "Mane, tekel, fares" ... VELIKE SPREMEMBE PO KONČANI VOJNI Zdaj, ko je hvala Bogu vojna tudi na Pacifiku z našo zmago končana, se bodo v naši deželi vršile velike spremembe, ki bodo marsikogar izmed nas prizadele. Vsled takojšnje ustavitve vojne produkcije za 85'i, bo postalo okrog 5,500,000 delavcev brez zaslužka izmed osem milijonov dosedanje skupine te vrste delavcev, ki so proizvajali orožje za poraz nacijev in Japoncev, saj je vojni produkcijski urad že ustavil in preklical naročila v znesku 4 milijard dolarjev, zaeno se je prevoz vojnega materijala na tovornih vlakih namenjenih proti zapadu skrčil; gori navedeni urad bo par dni po V-J dnevu še uradno preklical vso kontrolo vojne produkcije. Vsled končane vojne bodo pred vsem zelo prizadeti vladni službenci ali klerki v gotovih pisarnih; samo v Washingtonu, D. C. bo vsled tega odpuščenih nekaj nad 300,000; ti že danes tarnajo, kaj bo z njimi vbod oče. Ker se naš kongres nahaja na počitnicah, kakor določeno do 8. oktobra. je_bil uradno pozvan k zopetnemu zasedanju in sicer dne 5. septembra (prvo sredo septembra). Senator Joseph O'Mahoney iz Wyominga ima že v načrtu izdelan program obsegajoč pet važnih točk glede povojnega dela industrije v na- ši deželi, ko bodo začele tovarne izdelovati avtomobile in druge važne potrebščine za prebivalstvo. Ker je pričakovati sedaj, po končani vojni na milijone našega vojaštva iz Evrope in Pacifika, bo ^potovanje za civiliste na železnici še bolj omejeno, pač bodo odmerki gazolina za civilne motoriste takoj ustavljeni, tako tudi na živila. Da, v prihodnjih tednih in mesecih lahko pričakujemo velike spremembe na našem industrijskem polju, vendar upajmo na vse najboljše! -o-— Ločitev zakonske skupnosti Kar je poštenih, moralno zdravih in modro mislečih ljudi, vse blagoslavlja nerazdruž-ljivost zakona. Samo blodnim izjemam človeške družbe se zdi ta nerazdružnost trda. Pa je tako: zdrava pamet, življenjska skušnja, zgodovina, zdrava morala in jasna vera— vse govori, da more ostati medsebojno spolnostno življenje obeh človeških spolov samo tedaj uravnovešeno, urejeno in blagodejno, če se to razmerje suče okoli dveh nepremičnih tečajev: prvi je, da mora biti pred- in brezzakonsko človeško življenje popolnoma brez kakršnihkoli medsebojnih spolnostnih zvez, tisto in pošteno; drugi pa, da mora biti zakon svet in nerazdružen, kakor ga je določil Bog, ne samo za katoliški, ampak tudi za vsak drugi krščanski in izven-krščanski zakon. Kakor zvezda nepremičnica prve velikosti sije nad človeštvom ta božja postava glede spolnostnega življenja človekovega. Vrzite človeško življenje iz teh dveh tečajev, pa bo človeški rod padel nazaj v barbarizem. Nikdar ne sme zapustiti zakonski drug svojega sodruga samovoljno in brez kanonično upravičenih vzrokov. Kdor bi storil, je kriv velike (v cerkvenem jeziku pravimo: smrt-nogrešne) moralne prekršitve, ker prelomi krivično tisto svojevrstno zakonsko pogodbo in zvezo, s-katero sta se ženin in nevesta zavezala, pri veljavni poroki. Tak živi v nepretrganem smrtnem grehu ter ne more prejeti tako dolgo nobenega zakramenta veljavno in vredno, dokler se ta zadeva ne uredi pred pristojno cerkveno oblastjo. Civilna oblast nima nobene pravice, soditi o dopustnosti take ločitve, "šele potem, ko je cerkvena oblast razsodila o tej dopustnosti in odobrila ločitev, stopita zakonca pred civilno oblast, da izreče ločitev tudi ta in uredi bodoče ci-vilno-pravno razmerje med ločencema. V pravo razmerje z Bogom more in mora stopiti samo s skesanim "Confiteor" v zakramentu pokore. Ruska brezbožnica , Maša Petruševa je na nekem zborovanju brezbožnikov nastopila ostro proti zunanjemu simbolu zakonske zvestobe in neraz-družnosti, proti zakonskemu prstanu, češ,( da je to ostanek "buržejske miselnosti." Sodru-gi brezbožniki so ji soglasno pritrjevali, češ da je to "znamenje propadiega kapitalističnega sveta." Pa prelijte in prekujte, če hočete, vse zakonske prstane v cekine — z nobenimi nasilnimi odredbami pa ne boste mogli dokončno in trajno izruvati iz zdrave narave človeških src božje na-redbe o svetosti in nerazdruž-nosti zakona. Ameriški Rdeči križ pripravlja cibleko za jugoslovanske otroke. Washington, D. C. — Obleka za 350,000 jugoslovanskih otrok, katero so ukrojile pridne roke prostovoljnih, delavk in delavcev Rdečega križa po postojankah sirom Amerike, sesedaj spravlja skupaj za odpošiljatev in poraz-deitev potrebni mladeži v Jugoslaviji. Tako poročajo iz glavnega urada ameriškega Rdečega križa. Nadaljne zaloge obleke vključujejo 3,000 zavojčkov drobnih stvari za dojenčke in L000 skrinjic z medikalnimi po. trebščinami, kot tudi 188 ton evaporiranega mleka. Vse te stvari bodo v Jugoslaviji porazdeljene po potrebi in sicer bo to delo izvršil jugoslovanski Rdeči križ pod nadzor-tvom civilnih dobrodelnih uslužbencev ameriškega Rdečega križa. Skupna vrednost zalog pripravljenih za Jugoslavijo se ceni na $1,692,625. James P. Foley, namestni direktor civilne pomoči ameriškega Rdečega gi, ki jih je označil Kristus in v njegovem imenu tudi Cerkev, potem cerkvena oblast ne bo zoper tako ločitev in jo bo včasih naravnost svetovala. Ne Kristus ne Cerkev ne nalagata nedolžnemu sodrugu kakega neznosnega bremena ali življenja, ki bi bilo v njegovo telesno ali dušno propast. Kdor ve jasno za te določbe sam od sebe, če je o njih že sam dobro in dovolj poučen, se more ločiti od krivca tudi sam. Po navadi so pa to zelo zapletena vprašanja, ki jih prizade--ti kaj radi rešujejo sebi v prid, tudi tedaj, ko razlogi za ločitev niso dovolj tehtni — zato je treba redno stopiti pred pristojnega dušnega pastirja, da se pred njim uredi to velevaž-no vprašanje v smislu božje volje in cerkvenega zakonika: Cerkev ju je zvezala, naj se še pred Cerkvijo izvede raz-druženje zakonske skupnosti, križa v Sredozemlju, je sedaj v Če silijo k ločitvi taki razlo- Jugoslaviji s svojimi štirimi pomočniki. Pred sestavitvijo sedanjega relifnega programa, med septembrom 1939 ter 1. aprilom 1945, je dal ameriški Rdeči križ civilnemu prebivalstvu Jugoslavije na razpolago zalog, katerih skupna vrednost predstavlja $261,790. Po osvoboditvi Jugoslavije je bil sestavljen nov program za pomožno delo v Jugoslaviji. Sredstva za nabavo zalog je dal ameriški Rdeči križ ter organizacija United Yugoslav Relief Fund of America. Ameriški sodni svetovalec za obravnave vojnih zločinov Eno najpozornejših vprašanj v evropskih zunanjih zadevah je kaznovanje vojnih zločincev. Pomožni vrhovni zvezni sodnik Robert ri. Jackson je bil imenovan, da zastopa Zed. kadar je to razdruženje posta- države pri vlaganju obtožb lo nujno. To je potrebno že zato, da morejo biti ločenci v tej važni zadevi mirne ,vesti, pa tudi zato, da dušni pastir pozna izročene mu duše ter more take ločence s pridom voditi po poti, ki vodi do danih nam življenjskih ciljev. Jasno je, da zadene tistega, ki je s kako moralno krivdo povzročil tako potrebno ločitev, velikanska odgovornost pred Bogom in njegovo vestjo. vojnih zločinov in grozodejstev proti bivšim nacijskim voditeljem ter njihovim glavnim a-gentom, toda ne proti onim, ki so osebno izvajali ukaze teh voditeljev. in njih agentov. Ti zadnji bodo poslani pred sodišča onih dežel, kjer so vršili svoja zločinstva. Imenovanje sodnika, ki je član vrhovnega sodišča, pomeni, da je pričakovati pravilnega izvajanja justice in kompetentne prezenta- cije dokazov pri mednarodni komisiji od strani Zed. držav. Sodnik Jackson ne bo prejemal dodatne plače za to svojo nalogo, ter se tudi nadeja, da bo ta svoj dodaten posel zavr-šil pred zasedanjem vrhovnega sodišča Zed. držav v mesecu oktobru letos. Sodnik Jackson je bil rojen na farmi v Spring Creeku, Pennsylvania,' ter je star sedaj 53 let. Njegov oče, ki se je ukvarjal 's konjerejo, se je pozneje preselil v Jamestown, N. V. Sodnik Jackson ni pohajal v kolegij in četudi je študiral pravo na pravni šoli v Albany-ju, N. Y., navzlic temu ni nikdar položil pravnega izpita. Bil pa je kljub temu pripuščen k izvrševanju odvetniške službe in je služil v tej kapaciteti najprej v Jamestownu, kjer je ostal do leta 1934, ko je bil imenovan za pravdnika zveznega davčnega urada. Kot tak je za zvezne države vložil tožbo proti ogromnim podjetjem An-drewa Mel Iona, pittsburškega magnata, ter je po dveh mesecih pravdanja iztirjal za vlado $750,000 v zaostalih davkih. Zatem je postal Jackson po-nožni zvezni pravdnik. L. 1937 je kandidiral za governerja Iržave New York, toda ga po-itikaši niso podpirali in je bil >oražen. Leto pozneje ga je predsednik Roosevelt imenoval :a splošnega zveznega pravnega zastopnika. Tekom te svoje službe je pred vrhovnim sodiščem dežele nastopal v nešte-:ih tožbah, ki so se tikale krše-ija ustavnih zakonov. V času ermina, ki se je končal v mesecu juniju 1939, je dobil 21 od 24 tožb, ki jih je vložil kot splošni zvezni zastopnik. Kot dober podpornik new-lealske politike, je bil Jackson imenovan za zveznega državnega pravdnika, ko mu je jilo šele 43 let. Kmalu potem, ko je Hitler pričel s svojo agresijo proti evropskim deželam, je bil na-seljeniški in naturalizacijski irad premeščen v njegov department. Tedaj je padla v ljegovo podrožje naloga registriranja tujerodcev, ozir. ne-Iržavljanov in obenem je mo-•al skrbeti, da so bili ugnani in izsledeni nemški elementi, Jci so izpodkopavali varnost te dežele. Istočasno pa je vodil bor-jo proti zapostavljanju tujerodnih nedržavljanov, zagovarjajoč zakon svobodščin, ki je del ameriške ustave. Sodnik Jackson je preprost človek in se rad kreta v prosti naravi. Rad ribari, strelja, se irsa po ledu ter se postrani tu-ii ukvarja s konjerejo. Jackson je zagovarjal pred" sednikov odlok, da se da Angliji 50 starih rušilcev. To je oilo v času, ko je Anglija krvavo potrebovala pomoči v boju z Nemčijo. Pozneje je zavzemal stališče, naj se družbam, ki so spoznane kot krive (pred Labor Relation Board-om) nepravičnega postopanja napram delavcem, odtegne nadaljnje vladne kontrakte za zaloge. Ko je bil Francis Biddle imenovan za zveznega justičnega tajnika, je bil Jackson nastavljen kot član vrhovnega zveznega sodišča. Sodnik Jackson pravi, da ker obstaja sedaj mednarodna postava ali zakon, ki sestoja zgolj iz narodnih starih postav ter iz pravil, vzpostavljenih pogodb med narodi, nimamo takorekoč nobenih zakonov, po katerih bi mogli soditi vojne zločince. Iz tega razloga priporoča organiziranje sodnega ustroja za kaznovanje takih zločincev ter uporabo medza-vezniškega vojaškega tribuna-la. Ko je bil Jackson imenovan kot pravni svetovalec Zed. držav v zadevi obravnave vojnih zločinov, se je posvetoval z raznimi zavezniškimi uradniki v Evropi in ko se je vrnil v Zed. države, je poročal predsedni- ku Trumanu, da dočim želi A-merika voditi obravnavo proti vojnim zločincem skupno in v zvezi z ostalimi zavezniki, je pa obenem pripravljena podvzeti tožen je sama na svojo roko, a-ko treba. Predsedniku Trumanu je Jackson dejal, da leži na nas, ljudstvu Amerike, "neizbežna odgovornost" izvedbe sodnega postopanja v zadevi vojnih zločincev. "Stalo nas je neprecenljive tisoče mladih življenj ameriških fantov, da smo porazili in pritisnili k tlom te sovražnike; če pa jih zdaj pustimo, da iz-begnejo zasluženi kazni, tedaj bomo osramotili in zasmešili 'naše padle, iz onih pa, ki so o-stali živi, bomo lahko napravili cinike. S sodnim kaznovanjem vojnih zločincev bomo vzpostavili postopek povračila in kazni, ki bo doletela vsakogar, ki se bo v bodočnosti upal kršiti mir z napadom na civilizacijo ..." — FLIS. ZA2ELJENI DAN (Zloženo 9. avgusta 1945) Dan se bliža zaželjeni, ko bo konec vojne strašne; vest prihaja že vesela, nam preganja misli plašne. Na Iztoku naše bombe že uničujejo sovraga; padel bo še Hirohito, nihče več mu ne pomaga! Okinawa že je naša, Hirošima je v pepelu, Filipini spet svobodni— Slava naših borcev delu! Dan ta važen končne jmage bomo glasno proslavili, razobesili zastave in Boga,zato hvalili. Ivan Zupan. Ali imate že kakega novega kandidata za prihodnjo sejo? AGIT1RAJTE ZA MLADINSKI ODDELEKl SEME KUMNE NAPRODAJ! (.Važno za lekarne pekarne in* grocerije) Podpisani sem pridelal večjo množino letošnje kumne (kimel) caraway seeds. Isto razpošiljam po, pošti, po $1.00 za en funt. Pišite na: Marko Osterman 70 Aurora Location Ironwood, Mich. POIZVEDBE Rada bi zvedela za naslov mojega svaka John Prišelj, ki živi nekje v okolici Clevelanda, O. Imam namreč zanj važno pismo od njegovega brata Josipa iz Jugoslavije. Mrs. Mary Dolmovich (rojena Mestik) 2008 So. Leavitt St. Chicago 8, 111. Moj oče Martin Planine, rodom iz Podsrede, o kraj Kozje, Slovenija, se nahaja že nad 15 let v Ameriki. Njegov naslov sem izgubila in nimam že od 1. 1940 z njim nikake zveze. Prosim cenj, uredništvo, da to poizvedbo objavi v Glasilu. Jaz se nahajam s svojo hčerko v tukajšnjem begunskem lager j u: Marija Opačič U.N.R.R.R.A. Camp El-Arish Egypt. -o- IŠČE SORODNIKE Iščem zvezo z mojimi sorodniki v U.S.A.: Teto Marijo rojeno Rosenstein, iz šmartna ob Dreti, Jugoslavija, Savinjska dolina; Stric Johan Rosenstein in Herman Rosenstein. Vsi so se preselili v Ameriko pred letom 1916. — Prosim vse Slovence, ki bi vedeli kaj o gori imenovanih, da jim nemudoma sporočijo moj naslov in željo, da pridem z njimi v zvezo, ali da direktno pošljejo informacije o njih na moj naslov ali pa na uredništvo tega lista. Dr. Kari Rosenstein, Bad Ischl, Brahmstrasse 1 pri Tomaschek, Austria, Europe. Nori grobovi v Clevelandu Fred Skufca Dne 11. avg. je umrl Fred Skufca, stanujoč na 3575 E. 82. St. Bil je star 51 let. Doma je bil iz vasi Lopata, fara Hinje, odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. Bil je član društva Bled št. 20 SDZ in sv. Jožefa št. 146 KSKJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj Tomšič, pastorka Antoinette in Pvt. Louisa, sestre: Elsie Gorski, Nettie Domback, Ana Vyskocil, brate Cpl. Franka, Sgt. Charlesa in Johna ter več sorodnikov. Mary Terselič Po daljši bolezni je umrla Mary Terselič, roj. Lupšina, stara 74 let. Stanovala je na 1763 E. 45. St. Doma je bila iz Artič pri Brežicah, odkoder je prišla v Ameriko pred 25 leti. Bila je članica št. 5 SNPJ. Zapušča tri hčere: Anna Ha-binc, Agnes Gall v Kenosha, Wis., Rose, tri sinove: Frank v Chicago, 111., Joseph v Racine, Wis. in Anthony. Louis Kulovec Po kratki bolezni je umrl v Huron Rd. bolnišnici Louis Kulovec, star 53 let. Stanoval je na 1171 Addison Rd# Doma je bil iz Gradišča pri Toplicah, odkoder je prišel v Cleveland pred 35 leti. Več let je delal pri Browning Crane & Shovel Co. Bil je član dr. št. 5 SNPJ in št. 3 SDZ. v Springfield, 111., zapušča brata Johna, ki bo prišel na pogreb. Louis Resar V soboto popoldne je bil ubit na Pennsylvania železnici Louis Resar, star 55 let. Sianoval je na 19114 Shawnee Ave. Doma je bil iz sela Oriše na Hrvaškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča soprogo Frances roj. Stu-kac Sgt. Louis in Cox Steve, oba onstran morja. Dalje zapušča hčeri Evelyn in Ana poroč. Kozely, v Waukegan, 111. hčer Mary poroč. Valentinček, v Lugerville, Wis., brata Julija, v Sheboygan, Wis. brata Martina, v Ironwood, Mich, sestro Barbaro Miklish, v East Pittsburgh, Pa. sestro Mary Skeya. Anton Uss 6. avg popoldne je umrl v veteranski bolnišnici v Brecksville, O. Anton Uss, star 52 let. Svoje čase je vodil konfekcijsko trgovino na Superior in Norwood Rd. Bil je še samski in rojen v vasi Podstran, fara Moravče, Bil je član Lake Shore Post št. 273, Ameriške legije, ker je bil veteran prve svetovne vojne in pa društva Makabejcev št. 1288. V Evropi zapušča tri brate in eno sestro, če so še živi. Andrew Doles Predzadnji torek, dne 7. avg. je umrl Andrew Doles, star 42 let. Doma je bil iz Sv. Vida nad Cerknico, odkoder je prišel v Cleveland pred 24 leti. Trinajst let je delal pri Royal Brass Foundry, zadnja tri leta pa pri Leece-Neville Co. Bil je član podružnice 5 SMZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rose roj. Elesh, mater Mary in sestro Caroline Kolman. Oče Andrej mu je umrl pred dvemi leti. Albert Ar ko 9. avg. popoldne ob 3:30 so izvlekli iz jezera na koncu 70. ceste pri elektrarni truplo slovenskega mladeniča Alberta M. Arko. Kot pripoveduje njegov tovariš Albin Orehek, sta se šla kopat v jezero. Arko je skočil v vodo, prišel enkrat na površje, potem pa izginil pod gladino. Truplo so našli 200 čevljev proč. Bil je star 18 let in je živel z bratom Avgustom pri stricu Mr. in Mrs. Martin Arko na 1265 E. 59. St. Starši so umrli v novembru 1936 in sicer oba v 18 dneh. Albert zapušča brata Avgusta še brata Franka, ki se nahaja v bolnišnici obrežne straže v Michiga-nu. K. S. K. JEDNOTA i ***«. m, «m | Wm1 minete. 4bi Ul h"TfrK lflM. ^ 881-868 N! CHICAGO BT, JOLIET. ILL. Telefon v glavnem uradu: JoUet 6448; stanovanja davnega taSka MO. Od ustanovitve do 30. junija. 1945. znaSa skupna™laSnTpodp^^674 W6 Solventuost 129.81% .»^n,. ° 1 ODBOBMII1 O lavni predeednlk: JOHN PERM. tl7 Kart TT Bt. Pueblo, Oolo Prvi podpredsednik: JOHN ZEPRAN. 3723 W. 18th St. Chicago. Ul. ^PAVLAKOVICH. 47l5|Hatfleid BL. Pittsburgh,Pa. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK, P. O. Bok 207, By nt™ JOHANA MOHAR. 113« Dillingham Ave, Sheboygan, Wl* Sesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4673 Pearl St.? Denver lJTcolo O lavni tajnik: JOSIP ZALAR. 381 N. Chicago BL. Joliet. IU. Fomoftnl tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, >81 N. Chicago St, Joliet UL Olavm blagajnik: 1IATT P. SLANA. 361 N. Chicago Bt. JoJlet BL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St, Joliet UL Vrhovni sdravnlk: DR. JOB E. URSICH 1801 W. Cermak Rd_ Chicago t. UL NADZORNI ODBOR Predsednik: OEOBOB J. BRINCE. 613 Adams Ave, Eveleth. Mlnn Prva nadsornlca: MART ■. POLUTNIK. 1711 M. 88th Bt, LenOn. O. DrugI nadsornlk: PRANK LOKAR. 1383 Hawthorns Bt, Pittsburgh. Pa. Tretji nadsornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14004 Pepper Ave, Cleveland. O. Četrta nadsornlsa: MART HOCHEVAR. 31341 MUsr Avs, Cleveland. O. PINANONI ODBOR Predsednik: JOHN GERM. 817 East "O" St, Pueblo. Oolo. Tajnik: JOSEP ZALAR. 351 N. Chicago St, Joliet. Ul. Prvi odbornik: PRANK J. GOSPODARIC 300 Ruby Bt, Joliet, 111. DrugI odbornik: MARTIN SHUKLE. 811 Avenue "A." Eveleth. Mlnn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wllklnsburg, Pa Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE. 512 Adama Ave.. Eveleth. Mlnn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St, S. W, Chisholm. Mlnn. DrugI porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo. Cola Tretji porotnik: JOHN OBLAK. 215 W. Walker St. Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH. 1847 W. Cermak Rd, Chicago. IlL fcetl porotnik: JOHN BEVEC. Alexander Ave, Strabane, Pa. Sesti porotnik: LUKA MATANICH. 2524 E. 109th St, South Chicago. UL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 8117 St Clair Ave, Cleveland. O VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC. 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, m. NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEZAK. 457 Indiana St, Joliet UL Vsa pisma ln denarne zadeve, tikajoče ce Jednote, naj se pofiiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joliet. IlL: dopise, dri lit vene vesti, razna "^tnilB, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. S. K JEDNOTE. 8117 St. Clair Ave, Cleveland S. Ohio. KAMPANJSKE NAGRADE ~Za sedanjo kampanjo "Društvenih uradnikov in uradnic" (D. U.) so določene prav lepe nagrade. Uradniki in uradnice posameznih skupin, ki bodo vpisali največjo vsoto v dolarjih izražene nove zavarovalnine, bodo ob zaključku kampanje upravičeni do sledečih nagrad: Prva nagrada............$100.00 Druga nagrada .......... 75.00 Tretja nagrada .......... 50.00 Četrta nagrada .......... 25.00 Poleg omenjenih nagrad so pa tudi določene MESEČNE nagrade in sicer: Prva mesečna nagrada.....$25.00 Druga mesečna nagrada.....20.00 Tretja mesečna nagrada----15.00 Četrta mesečna nagrada.... 10.00 Te vrste nagrade e bo plačalo uradnikom in uradnicam vsake posamezne skupine, ki bodo vpisali od meseca do meseca največjo vsoto nove zavarovalnine. Poleg gori označenih nagrad se bo pa plačalo še poseben "bonus" onemu uradnikuiici), ki bo vpisal $15,000, ali več nove zavarovalnine. "Bonus" po $1.00 se bo plačalo za vsakih $1,000M nove zavarovalnine in sicer: Zavarovalnina Bonus $15j000.00 ................$15-00 16,000.00 ................16-°° 17,000.00 ................ 17 00 1SJ000.00 ................ 18-00 19JOOO.OO................ V*00 2OM0MO................ 20.00 itd. V veljavi ostanejo tudi navadne nagrade kot so bile do sedaj v veljavi, namreč: ODRASLI ODDELEK Za $ 250.00 zavarovalnine $ 1.00 Za 500.00 zavarovalnine 2.00 Za 1000.00 zavarovalnine 4.00 Za 1500.00 zavarovalnine 6.00 Za 2000.00 zavarovalnine 8.00 Za 3000.00 zavarovalnine 12.00 Za 4000.00 zavarovalnine 16.00 Za 5000.00 zavarovalnine 20.00 MLADINSKI ODDELEK Za vsakega člana pristopilega v mladinski oddelek in ki se zavaruje v razredu "A A" al i "BB" se plača $1.00 nagrade. Za one člane in članice mladinskega oddelka pa, ki pristopijo v razred "CC" (T went g Pagment Life) ali pa v razred "FF" (Twenty-Year Endowment) se bo plačalo sledeče nagrade: Načrt CC Načrt F F Za $ 250.00 zav. $2.00 $ 3M Za 500.00 zav. 4.00 6.00 Za 1000.00 zav. 6.00 10.00 Prepovedani ribolov mo črve plavati." "Tukaj je prepovedano lovi- "Potem morate plačati 100 ti ribe na trnek. Plačati mora- dinarjev kazni. — Vsako plate 50, dinarjev kazni." vanje brez kopalne obleke je ,mač nam je edino Jezus v Naj-"Saj ne lovim rib — učim sa-. tukaj strogo prepovedano." Pastirsko pismo škofa Rožmana V Gospodu ljubljeni rojaki! Ko smo s prvo soboto v ma ju končali skupno pobožnost petih prvih sobot v čast brez madežnemu Srcu Marijinemu smo bili prisiljeni zapustiti svojo domovino in se podati na težko pot begunstva. Neumlji vi so nam sklepi božje Previd nosti. Verujemo pa, da nas Bog ni poslal na to bridko pot za to, da nas uniči, ampak da nas očisti in utrdi v veri in upa nju, nas s skupno grenko uso do s seboj in med seboj pove že v močnejši ljubezni. Najvažnejše v našem begunskem- življenju je, da sa vzdržimo vsaj na oni moralni višini, na kateri smo bili doslej doma. Vse moramo sto riti, da ne propademo. V materialnem oziru bomo verjetno vsaj nekoliko propadali kai se tiče prehrane in obleke, ki je nismo mogli dovolj vzeti se boj na pot. Ne smemo pa du hovno propasti, ampak versko in moralno nas mora življenje v izgnanstvu le bolj utrditi in spopolniti. Da se izognemo nevarnost: duhovnega propada, moramo zvesto in stanovitno uporabljati sredstva, ki Vam jih s tem prav posebno toplo priporočam. Ta sredstva so sledeča: 1.—Molitev, ki je vez z Bogom. Ker nas te^ke razmer* tlačijo, da se kar nekako pogrezamo v brezbrižnost, se moramo obesiti na Boga, da nas dvigne k sebi. Z molitvijo se obesimo na Boga, se trdno oprimemo njegove vsemogočne očetovske roke. Posebno priporočam molitev rožnega venca, ki naj jo opravljate skupno, kjer je le mogoče, pa tudi vsak zase naj moli rožni venec, kolikor ima časa in priložnosti. Marija sama je molitev rožnega venca tolikokrat priporočila in obljubila tej molitvi posebno uslišanje in pomoč v vnanjih nevarnostih in težavah. Zgodovina sv. Cerkve in tisočera izkušnja posameznih vernikov izpričuje moč in krasne sadove sv. rožnega venca. Letošnje šmarni-ce z naslovom: Rožni venec in slovenski narod, nam o tem mnogo lepega povedo, čeprav jih ne moremo vsi brati in premišljevati, ker jih nimamo pri rokah, pa se ravnajmo po njih navodilih in pridno molimo sv. rožni venec, tako se bomo sami prepričali, kolikšno moč ima ta, Mariji najbolj ljuba molitev. Posebno še molimo k sv. Duhu za razsvetljenje, da nam vedno pokaže pravo pot, nas navdihuje, kaj naj storimo v težkih dvomih, da bo vse prav, Bogu v čast in nam v koffst. Prosimo sv. Duha, da razsvet-Ijujevse tiste, ki bodo usodo našega naroda odločevali, naj jih vodi tako, da bodo svojo lastno politično korist videli v tem, da naš narod združijo in osvobodijo, da bo neovirano mogel na svoji zemlji živeti po svojem verskem prepričanju in v narodni svobodi. 2.—Drugo sredstvo, ki nam je nujno potrebno, je sv. maša in sv. zakramenti. Nikar teh bogatih virov ne zanemar-jajmo, delali bi s tem samim sebi največjo škodo. Iz sv. maše črpajmo vso nadnaravno moč, ki nam je za stanovitnost potrebna in dajajmo Bogu na-doščenje za svoje in vsega naroda grehe. V sv. spovedi oči-ščujmo svojo vest, da bomo brez graje pred Gospodom in tako bolj vredni njegovega usmiljenja. O pogostem in vrednem sv. obhajilu Vam ni treba še posebej govoriti, saj ga vsi cenite in iz lastne izkušnje veste, kako zelo nam je Jezus potreben, prav posebno še v izgnanstvu, kjer je nam morda vse tuje — znan, ljub in do- de duhovnike prosim, da se skrbno pobrigajo za begunce in jim nudijo zadosti priložnosti opraviti sv. spoved in njih potrte duše dvigajo z oznanja njem božjih resnic. 3.—Tretje sredstvo pa so vse žrtve, ki nam jih nalaga begunstvo. Teh žrtev res ni malo. Deloma razno pomanj kanje bodisi hrane in stanovanja, bodisi najenostavnejše u-dobnasti in razumevanja našega bednega položaja; deloma pa grenka skrb za svojce, ki so ostali v domovini, za katerih usodo ne vemo, le to slutimo, da so v mnogoteri nevarnosti. Vse te odpovedi in skrbi darujmo po brezmadežnem Srcu Marijinem Bogu, da se nas in naših usmili in nas vse reši s svojo mogočno roko. Prav posebno Vas prosim, da rf v trdni medsebojni ljubezni pomagate v vsakem oziru: v naterialnih zadevah in z medsebojnim vzpodbujanjem in to-ažbo v duhu popolne edinosti. Končno naj Vam še nekaj sporočim: Dne ,13. maja 1945, iia 28. letnico prvega prikazo-anja Matere božje v Fatimi, mo pred kipom Fatimske Ma-ije napravili obljubo: če nas Marija srečno pripelje nazaj j domovino, bomo vse kar mo-emo, storili, da se v Ljubljani Zgornji šiški pozida cerkev čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu, ki naj bo ognjišče senarodne pobožnosti prvih obot. Zavezali smo se, da bono z molitvijo in žrtvami, z >esedo (propagando) in koli-or bo kdo mogel tudi z daro-i pomagali graditi to Mariji-\o svetišče — in sicer tam, kjer e v Ljubljani cerkev najbolj )otrebna in kjer satan morda ajbolj nasprotuje. — Pridru-ite se še Vi tej obljubi! Vsi kupaj pa trdno zaupajmo v Marijino pomoč. Marija slo-enskega naroda ne bo zapu-tila, ona že ve za dan in uro, i jo je Bog določil, da zatre orezbožne §ile v našem naro-lu. Mi pa moramo potrpežlji-o čakati, biti pripravljeni še la hujše žrtve, če so po bož-ih načrtih potrebne in nepre-tano moliti in prositi, da se iz- ki s0 bjle poteptane od za-kjer vlada večni mraz in večna sovraženega okupatorja. Ko smo zvečer posedali z zima in kot da bi to kar se od- j ker ne vemo, kje se bomo mogli igrava okoli njih bila prazna ameriškimi rojaki in so mi oni za "stalno" naseliti. . . Vsi pro- j utvara, privid ifc sanj. pripovedovali o onem čudovi simo, da bi nam naši kaj pi*a-| Deževalo je ves dan, težke tem Govern Svetu — Ameriki, li. megle so se podile med visoki-j (Da||<> na 6 stranl) r KSAVER MEŠKO: Mož z raztrgano dušo Zgodaj se je zmračilo: bilo je že v pozni jeseni. Prižgal sem luč in sedel k mizi, da pisem. Tak čas, poln melanholičnega miru in poln tihih; sanjajočih skrivnosti, je za delo najugodnejši. Delal sem že nekaj časa, kar zasliši m zunaj na hodniku korake in govorjenje. Stara služkinja, držeča svečo v roki, odpre duri in pravi: "Tukaj! Kar vstopite!" Privzdignil sem senčnik s svetilke in sem videl: mlad mož je stal ob durih, ki jih je služ-kinja takoj spet zaprla za se-} u; neznan mož z valovito ko-i-tanjevo ' rado in z dolgimi koti rast imi lasmi. Gledal sem ga m«>!.'t ;n čakal, da pove. kaj ho-če, in sem razmišljal: "Dela-vt e brez zaslužka. Podpore je prišel prosit. A da ne pride prej!" Tudi on je mene motril nekaj hipov z velikimi očmi, modrimi kakor potočni:e. 'Oprostite, velečastiti, da motim ob tako pozni uri,*' je iz pregovoril čez hip in se je spet vijudno poklonil, elegantne je, nego bi pričakoval od navadnega delavca. Govoril je nemščino s tujim naglasom — popotnike iz severne Nemčije sem slišal včasi, da so govorili približno isto narečje. Zelo naglo je govoril, skoraj razburjeno. — "Prišel sem, ker bi se ...J . . , . --v, , ., . ' nepriliko m je skočil v reko, jih rad o raznih stvareh porazgo- . .. , , ., .„ i zavrnil hladnokrvno: Pa voru z vami. . .... „ .,„ ... , ... ..r, . . oi bili se vi!" Vteknili so ga r rosi m, izvolile sesti. . ... , . ,r r, , , . spet v vojaško suknjo. To pa Pokazal sem mu stol na na-' 1 . . , u„j« . i se mu je zamerilo tako hudo, sprotni strani mize. A se ni , . , . . , , ... ., • , . • i da se je, brž ko je odslužil vo- nie zmenil za mojo kretnjo, ka-1 . », . . . ... » . , . . . . \ .. jaška leta, izselil v Ameriko, kor (?a je m videl; primaknil , - .. . . , . . ..... .. ' , . ... Ni ga gnala tja lakomnost in je iru'ni najbliznji stol se bliže i, . . . . , , , , ... ! hrepenenje po zlatu in boga- k meni in sedel prav tik mene. , , - ,, . . stvu, kakor mnoge, iz same Priznam odkrito, da mi ni . . , , . , , . . . mrznje do domovine je odšel bilo posebno ugodno pri srcu:i . sedel sem v nemi in gluhi noči, |a' Vse to mi je bliskovito hitelo "Ne, čudno. Mislil sem—a kaj * sem hotel reči? Glejte, o teh Huberjevih bi rad kaj izvedel od vas." "Žal, ničesar vam ne vem povedati o njih. Jih li vi poznate? Zdi se mi, da niste odtod _»» "Poznam, bogme, le predobro jih poznam." Nasmehnil se je trpko in sovražno. Stisnil je desnico v pest in jo je težko položil na mizo, kakor mogočno rdečkasto kladivo. "Ali jih poznam! Ko mi pa nihče na svetu ni storli toliko hudega kakor ti ljudje."- Gledal sem ga presenečen. Nemirne oči, uprte bodeče vame, so sevale od notranjega plamena. Ne samo neprijetno, tesno mi je postajalo. "Da vam povem odkrito: Hu-berjev sin sem." Nastal je mučen molk. Strmel sem vanj, on v me. V hipu sem se spomnil raznih govoric, ki so krožile o njem po okolici. Da je sedel že opeto-vano v ječi, sem nekoč slišal. Ko je služil pri vojakih, je postal pO svoji brihtnosti narednik. a tako ga je težilo vojaško življenje, da je v. tretjem letu ubežal. Prišel je domu. A kmalu so bili orožniki za njim. Ko »li videl druge poti. da jim uide, je skočil oblečen v Dravo in I jo je preplaval. Vzlic temu so | ga ujeli. Ko so se orožniki hu-jdovali, kaj da jim je naredil to nekako zanimanje. A čez hip je malo marno, skoraj nevolj-no stresel z glavo. — "Brez pomena je to. Gostilničar je gostilničar — vsak je denarja lakoten." "Gotovo, denarja se v krčmah nikjer ne branijo. Če morda ravno nimate — saj mi dovolite, da vam ponudim malenkost.'' • Računal sem sam pri sebi: "Tako se ga še najlaže in najbolj zlepim iznebim." Pa sem se vštel. i>rav nič mu ni bila po volji moja ponudba. "Zahvaljujem. Nisem berač." "Vem. A vam iz srca rad pomagam, če vam drago." Spet je pomišljal. "V zadregi sem res . vam o priliki vrnem." "Zahvaljujem; ni potrebno." "Tako ne maram; saj sem vam povedal, da nisem berač. Sprejmem le na posodo in vam vrnem." — Spet se je zamisli!. — "A morda se dolgo ne vidiva. Za ta slučaj porečem sestri, da vam ona vrne." "Kakor mislite." Vstala sva. "Dolgo sem vas motil: opro- Pa srce. Glasno pa sem vprašal: "In kaj ste storili vi?" "Kaj bi naj bil storil? Molčal sem. Tiho sem trpel. A verujte mi: v duši mi je vrelo kakor v vulkanu. Z enim udarcem bi dedca ubil! A kaj bi mi pomagalo? "Najhuje bi zadel samega sebe." "Gotovo. Veseli me, da to spoznavate. In vaš oče je." "Ne, oče mi ni več." Dvignil je mogočno palico, kakor bi hotel koga udariti in ga pobiti na tla. Slišal sem, kako je zaškrtnil z zobmi. "A sestra?" — sem poizkusil nežnejšo struno, da bi mu ublažil srd. — "Ali se ni zavzela za vas?" Bridko, ledeno se je zasmejal. "Sestra? Ta? — Ta me sovraži izmed vseh najhuje." "A zadnjič ste govorili o njej z ljubeznijo." "Mogoče. Čudni hipi pridejo včasi na človeka: brez vzroka postane mehak kakor mlada punčka. A danes vam povem resnico: mačka je, tiger! kal. -Poziv staremu Huberju je bil, naj pride na sodni j o v zadevi za blaznega proglašenega Alojzija Huberja. Ta sem pa jaz!" Umolknil je, kakor uničen od strašne teže take obtožbe in cbsodbe. Široke, junaške prsi so se mu dvigale naglo in visoko, dihal je glasno, skoraj hro-peče, kakor bolnik, ki ga muči silna pljučnica. "Tako, glejte, me hočejo s silo in preračunjeno narediti blazneža. Ali jih naj potem še ljubim in ne sovražim in preklinjam?" "Ne, ne! Svojih najbližjih vendar ne smete in ne morete." Žalostno se je nasmehnil. "Vem; prekletstvo pade redno nazaj na preklinjevalca. Vem. Ne ljubim preklinjeval-cev in klafačev. Glejte, z gostilničarje mtamle, s protestantom, bi bila postala malone prijatelja. A slišal sem ga pred nekaj dnevi, da je izustil grd angleški stavek. Ne vem. li res razume angleško, ali je to bla- Z radostjo bi mi iztrgala srce | to kje pobral in sam ne ve, iz prsi." j kaj (ja pomeni. A vprašam Čudil sem se sam pri sebi: jvas. kak0 naj bom prijatelj "Torej je res vse odbil, vse si človeku, ki govori take reči?" stite! A nisem vedel, do koga se naj obrnem. In mislil sem, I izpremenil v sovražnike?" da pri vas še najprej kaj iz-j "Čudno. Mislil sem —." vem o teh ljudeh . . . Gostilni-! "Vem. Da jo ljubim, hočete čar, pravite, je protestant? Morda ve on kaj več. Mogoče, da mi pove. Če ni namreč go- reči." — Umolknil je, kakor bi mu kdo presekal glas, gbboko se zamislil. Strmel je mimo "To mi ugaja, gospod Jluber. Spoštujem vas že zaradi tega." Zamahnil je z roko. "Ni treba. In ni vzroka. Zakaj tudi jaz sem že preklinjal, grdo preklinjal. Na potova-ljuf. Zakaj komu more in sme j mene, v prazno, nemo, mrtvo nju< gji sem dostikrat žejen človek dandanašnji zaupati?" j daljavo, s tistimi blodnimi in jn lačen; pa*sem šel prosit. Si-Oddahnil sem si, ko *em mu ! obenem tako sanjavimi očmi.— ia me(je nagnala, sicer bi oble-svetil po stopnicah. V čudnem i "Morda jo imam res rad. Bila 2,al od gladu sredi ceste. A,kaj kontrastu z nemirnim, skoraj 1 bi brž res edina, ki bi žalovala so storili ljudje, ki sem* jih srditim nastopom ob prihodu za menoj, če me ne bi bilo več.|prosji pomoči v božjem imenu? In jaz — da, tudi jaz bi žalo-;^ajprej s0 me 0šteli, potem mi val za njo." j vrgli kako malenkost. Kakor "Glejte, eno drago dušo ven- psu so mj ju mnogi vrgli. Po- ir.imo duha, ko sem mu zdaj v samotni, molčeči sobi sam z neznanim možem, širokoplečim in močnim, da bi me stri z e-|«,edaI iz iica v llce-nim mahi j a jem velike, mišiča- "Hufcerjev ste?" — sem poste roke, ki jo je držal na mi-1 vzel Počasi in v zadreg1' da zi in mu je nemirno drsala sem , P^kinem neprijetni molk, ki in tja, z enim udarcem mogoč- j Ke ie težl1 in PlaslK ne palice, ki jo je stiskal v "Ua- A sram me Je' da sem" drugi roki in se je še sede na-;Im>(;na me ->e sram' sram oče" slanjal na njo, kakor silno u-; ta" trujen, in kakor bi mu iz moči Oči so mu bliskale pod širo-palice lila v ude nova moč, da i kirr« močnim čelom, ga drži pokoncu. ! "Čemu, gospod? Ničesar sla- "Na poti sem in sem se ogla- j be£a nisem do danes slišal o sil pri vas" _ je pričel sarn od j vašem očetu sebe in me je motril venomer pozorno in napeto, kakor bi proučeval moje oči in bi hotel uganiti misli, ki se skrivajo za njim, izdajalsko sevajo iz njih. "Kaj me gleda tako čudno? Ali je res prišel s posebnim namenom, z nepoštenimi nakanami?" — sem pomišljal vznemirjen. V srcu sem se jezil na služkinjo, da ga je bila privedla gori. A vsa jeza položaja ni izpremenila: bil sem jetnik. Zato sem od vrni i kar najbolj prijazno; "Zelo me veseli. A o čem hočete. da se porazgovoriva ?" "Ali poznate vse ljudi v fari?" "Štiri leta sem tukaj : zdi se mi, da jih poznam precej." "Pa poznate Muberjeve v Dolini?" "Ne? Satan je! On je kriv moje nesreče. Pod kuratelo me je spravil, v ječo me je spravil." "Oče? Ni prav verjetno." "Ker ga ne poznate. Saj ste sami priznali, da ga ne. Kako ga po1;em morete zagovarjati _«>•» Skoraj sovražno me je meril z velikimi modrimi očmi. "Saj ga ne zagovarjam. Le čudno se mi zdi." "Meni pa ne. Zakaj jaz ga poznam." — Pomislil je, po-gladil si lase s čela. — "če poj dem zdajle domov, ga morda ubijem." Hotel sem se nasmejati; pa Mni aži j o! 41 Afnivln A« se mi ni posrečilo. "Ne verjamete? Ni treba. Še bolje, če ne." — Spet je pomišljal. — ".Morda res, da ga ne "U1 i.ia! ). Kar seru slišal o j ubijem. Pa jim zažgem. Naj vsa sodrga pogine." "Si boste pač premislili. Saj so vendar vaši ljudje." Umolknil je, razmišljal, gri-zel si ustnice. Bil je mračen, kakor nebo pred najhujšo nevihto. "Prav pravite: morda si res premislim. Zakaj škodujem le sebi; me spet vtaknejo v luknjo." "Dobro, da to spoznavate." Kimal je kakor v pritrjevanje. Tiše je povprašal: "A kam naj grem, kam se naj obrnem, kam?" • "Tukaj kje bi prenočili." "Kje?" "Morda v krčmi. Krčmar je protestant." "Protestant?" — Zdelo se je, da mu je zbudilo to sporočilo se je venomer vljudno opravičeval, naj ne zamerim, da me je obiskal tako pozno, ob zelo nepripravni uri. "Nikakor. Zbogom!" II. Sredi poletja, proti poldne-\ u. Vračal sem se s podružnice i,i sem šel čez dvorišče soseda Luke pod cerkvijo. Kar se nenadoma dvigne iz trave pod ši-rokovejnato jablano mlad mož z valovito, zlatobarvno brado in z dolgimi lasmi malo temnejše barve. Gledal sem ga precej začudeno: bil je eksotična prikazen. "Ali me ne poznate več?" Prvi hip sem bil res v zadregi. A kmalu sem se domislil, kdaj in kje sem že videl te velike modre oči, to valovito, skoraj divjo brado. "Seve poznani. A dolgo se le nisva videla." "Dolgo. Bil sem po svetu." "In zdaj ste spet doma?" "Doma?" — Iz oči, ki so gledale še bolj nestalno, še bolj blodno, mu je švignil žarek pa-lečega srda. — "Saj doma nimam!" — A kakor bi se domisli!, da vendar ni povedal resnico in bi ga bilo postalo hipoma s: am, kakor postane sram dobro vzgojenega otroka, je pristavil čez nip mirneje, tiše in ialostneje: "Res, pri onih spodaj v Dolini bivam. Toda—ali j s to moj dom? Ko me pa vsi dar še imate na svetu." Udaril je s palico ob zemljo. "Kaj mi pomaga to? Ko pa je. moja duša vsa raztrgana. Vso so mi razčesali na kose." "Ali ne sodite malo prehudo, dragi gospod?" klonil sem se v svoji stiski in bedi tem plemenitim srcem, z besedo se zahvalil, a v srcu sem jih preklel na dno pekla. Vem, delal sem grdo, nizko. Zakaj to so bili vendar ljudje, ki me nikoli poprej niso videli, ki "Prehudo? #Prehudo. ko pa nis0 imeli ne najmanjših dolž-so me proglasili za — blazne- nosti do mene. A te ljudi doli ga: Prijel se je z obema rokama vico." v Dolini, te bi smel z vso pra- za glavo. "Blaznež! — Ha-ha!" "Je li mogoče? Ubožec!" "Ne samo mogoče, dragi gospod, resnica je, gola. strašna j resnica . . . Delal sem pred ne- j kaj dnevi v bučelnjaku. Po-1 pravi jam to, ono, pospravljam j tu, tam, predevam in čistim j stare panje. Kar najdem pisanje od sodnije. In kaj, mislite, da je bilo pisanega?" ' Utihnil je, gledal v me z ža-rečimi očmi. Molčal sem, ča- Dvignil je močno žilavo pest VLOGE t tej posojilnici n varovane do U.M.N — Federal Savinjo A Lean Inseranee Cerporaihtn. Washinftoa. D. O. Sprejemamo osebne ln društvene ▼loge. • LIBERALNI OBRESTI St Clair Savings A Loan Co. «2» Si. Clair Avenae - HKad. 1171 _ CLEVELAND I. OHIO njih govoriti." "Ali nič ne občujete z njimi?" "Ne. Ne nanese prilika, da bi prišli skupaj: protestanti so." Zaropotal je s palico, sklonil se bliže k meni. "Saj je to vseeno. Mislil sem, da pride morda Huberjeva hčerka kdaj k vam." "Po kaj?" "Po kak svet,_recimo. Mlado dekle je potrebno nasvetov." Čudil sem se tujčevemu miš-lenju. Čudil se tudi naglici in nekaki fkoraj mehanični gotovosti, s katero je govoril: kakor bi naglo ponavljal naučen govor. "Ne. nikoli ni prišla, ti ne poznam." Je ni- 'Morda ši to le dornišl j ujete." "Domišljujem? Sodite sami. Naj poprej vam povem o očetu —sicer imena 'oče' ta človek ni vreden, ko pa mi je dal le življenje, drugega prav ničesar, a še to življenje je polno prekletstva. Torej ta mož me je udaril predvčerajšnjim z nogo v trebuh, da sem se zrušil na tla." "Morda ste ga žalili?" "Nisem. Pijan je prišel domu. Sicer vam povem resnico: šele drugič v življenju sem ga videl pijanega, pred več leti in predvčerajšnjim. A obakrat se je znesel nad menoj in mi je dal čutiti svoje sovraštvo. Zakaj v vinu je resnica, pravijo. In vinjem je mož pokazal, kako me mrzi." "Če se je sivolasi mož upija-nil, ali se ni morda iz obupa zaradi tebe?" sem pomišljal na tihem, in težko mi je legalo na NAROČITE IN ČITAJTE priznano najboljšo slovensko družinsko revijo "Novi Svet" ★ * * Prinaša zbrane članke, črtice ln najlepše zanimive povesti. Posebno je M-nimiv "SLOVENSKI PIONIR/' ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiAa naj bi ne bila brez tega zanimivega ln pomenljivega slovenskega mese&nika. proti nebu, grozeče jo stresal, ke misli. - - - "Hvala. Knjige ljubim.' Naj jih udari Večni, če res je. In mene naj udari in zdrobi. Čemu živim in trpim?" Prihajalo mi je tesno. — "Ali mož zbesni?" "Glejte, pravkar ste prekli-njevalce obsojali," sem ga iz-kušal pomiriti. "Sem. A zdaj mi je vseeno. Ko pa je duša vsa raztrgana. Kaj naj torej še na svetu?" "Umirite se, prosim vas." "Umirim? Rad se bi, rad. A kako?" Zakril si je oči z roko. "In kaj nameravate zdaj? Kam mislite iti?" "Kam? Kdo ve? Ptica ve, kam naj leti zvečer, jaz ne. V svet zablodim spet, dokler ne obležim kje na cesti ali za plotom." • Segel sem v žep. "Dal bi vam malenkost za pot, če, smem." "Nikar ne segajte po denarju. Pustite! Eno krono sem vam tako še dolžan — nikar ne mislite, da sem pozabil. A zdaj je nimam. Oprostite" mi! — Ne, denite denarnico nazaj v "Lepo to; tudi jaz.—A pravkar bije poldne. Počakajte hip, naročim vam malo kosila." "Hvala, ne! Sodim, da ni moja nesreča, ker sem jedel v življenju premalo, temveč ker preveč." "Mislite? Težko!" "B or ier at 10 A. M. and Rev. M. J. Butala, Spiritual Director, led the members in a prayer for successful deliberation. Brother Zeleznikar was selected as recording secretary tor the meeting. Roll call by Supreme Secretary, Brother Joseph Zalar disclosed the following members in attendance: Brother Johni ( erm. Supreme President; Brother John Zefran, First Vice BRONZE STAR President; Brother Joseph Zalar, Supreme Secretary; Brother j Louis Zeleznikar, Assistant Supreme Secretary; Brother Matt; Cleveland, O.—The Bronze Stana. Supreme Treasurer; Rev. M. J. Butala, Spiritual Di- Star has been awarded to lU-tur; I)r. Joseph E. Ursich, Supreme Medical Director; Bro- j Technical Sergeant Fred J. t her George J. Brince, Chairman of Auditing Committee; S3- Gole for heroic action against Mary Polutnik, Brother Frank J. Lokar, Brother John Pe i- the enemy in the battle of the :; Sister Mary Hochevar, members of the Auditing Cor.i-, bulge on Dec. 16. Dec. 16 alee; Brother Frank J. Gospodaric, Brother Martin Shukle. ;so happens to be his birthday, her R. G. Rudman, members of the Finance Committer; He is the son of Mrs. Augusta TURN,m EVERY DROP w USED FAT to* CASH AM EXTRA RATION POINTS. AWARDED er Br Br L. Gole, 1201 E. 170 St. Sgt. Gole entered the serv- ther Jo'nn Decman, President of the Board of Jurors, Brother Ivan Zupan, Editor-Manager of Glasilo; Brother Joseph Zorc. Director of Athletics, a id Sister Jean M. Tezak, Director [ice in Dec. 1942 going overseas of Juvenile and Women's Activities. * jin Sept. 1944. A graduate of REPORT OF THE SUPREME PRESIDENT jShore High School he had been Rev. Spiritual Director. Brothers and Sisters of the S i-! employed at the Swartwout preme Committee: ^0• In accordance with the By-laws of the K.S.K.J. we have1 According to the Sergeant's assembled at the semi-annual meeting of the Supreme Comm.;- last letter, he is now living in tee, so solve any problems in regard to the business of our Union |an old castle built in 1158 by and its subordinate lodges which might have developed dur- Ludwig, the first king of Ba-ing the past half year. You will recall that we had decided at varia. His commander is writ-the Januarv session to enmp.iign for a substantial increase in ing up the history of the castle membership in both departments. The drive opened on Easter for the boys to put among Sunday and is progressing favorably. Many local societies their souvenirs. Sgt. Gole ex-.1- alert officers are diligent at their tasks and have, ,o pects to be home in October. K. S. K. J. i Members Serving Our Country 3,951 and the^ A brother. Frank R. Gole, (iate written nearly a half million dollars of new insuranc^^^^^^^^^^H We anticipate that this campaign will be one of the most fruit-jRadio Technician, 1-c, is now I take this opportunity to express the gratitude of the U i '•on to all who are so diligenth canvassing and enrolling ne .v service 2 and a half years and Frank is a!Corp serving land: in the Admiralty He has been in Is-the Wounded Second Time Cleveland, O. — Pfc. Raymond F. Kovac was wounded for the second time June 20 on Luzon while serving with the 37th Division, it was learned by nis parents, Mr. and Mrs. Martin Kovac, 18621 Shawnee Ave. Pfc. Kovac, wounded in the head and left thigh, now is at a base hospital in the Philippines. He was graduated from Collinwood High School and employed by the McKinney Tool and Mfg. Co. before his induction in Marcn, 1943. He has been overseas since last November. Brothers in service are Pvt. Anthony, Germany; Corporal Frank, France; Chief Petty Officer Carl, Iowa City, la., after serving in the Pacific; ST. JOSEPH MEMBER KILLED INACTION Waukegan, 111. — Private Joseph J. Skrlac, USMCR, 19, son of Mr. and Mrs. Adam Skrlac, 1132 Greenfield Av\, was wounded in action on Okinawa on May 6, according co a recent War department announcement. Pvt. Skrlac received lacerations on the fourth finger of the right hand, but writes that he is back in combat. Pvt. Skrlac attended Waukegan Township High schcal and was employed at the National Press Co. He joined t ie Marine Corps in April, 1944, and has been ftverseas sin.e last October. Pvt. Skrlac is a member of St. Joseph's Society, No. 53 >f Waukegan. A brother, John Skrlac, B.VI 2-c, is also on Okinawa ai.d another brother, Pfc. Ste e Skrlac is stationed at Fe.*c Hamilton, N. Y., after i'6 months in t'he European theatre of operations. -o- Released Cleveland, O. — A1 Skully returned from the Mediterranean area a few weeks ago and was released from service after 37 months of overseas duty. He served as a staff sergea.it in a special service un«t attached to the First Armored Division. Skully, a guitar player, saw-action from the front lines of Africa. Italy anu Sicily. When he wasn't doing Military Police duty or acting as a litter bearer, he was in a dugout with other musicians — sonu- A.\Y BONDS TODAY? By Bob Barc* Illustrated by Eric Ericson '^'afford, go out and get your Paw's unit off the searecrow* We're going to town to buy War llonds Today." LET'S HIT OUR AIM OF 40,000 THIS MONTH! Coxswain Joseph, Pacil^c, and,times only a few hundred members Our sincere desire is to reach a membership of 40,--overseas a year.^^B poo in the K S.K.J. This campaign offers us the opportunity, Euclid Central graduate, a ad I mtreat vou all, fellow Supreme Officers, those who are j William, a third ^ br^ liorl present as'well, to combine all efforts in this drive so that expects to be inducted shortly.; we may more readily attain our coveted goal. A great change in the membership of our Union has been brought about through the untimely death of war casualties. Edward, France. Presumed Killed in Action Cleveland, O. — Mr. and^ Mrs. Joseph Modic, 840 E. 246;lze that- .. , , , .L i- J "WW yards from gun positions. "Existence at the front lines is bare. A steady diet of ■artillery explosion is no good 'and our officers seem to real- FROM THE OFFICE OF THE SUPREME SECRETARY The month of July brorght an increase' of 51 members, giving us a membership total of 39,940 as of the end of the month. We need but 60 members to attain our long-sought | goal of 10,000 members in thj KSKJ. Brothers and Sisters! Let us all co-operate and do all in jour power to enlist 60 more members, so that even at the end jef this month of August we .shall be able to-announce that the wish of our Supreme President, John Germ has been fulfilled. That we attain a membership of 40.000 is not only the j\ ish of our supreme president, but it is also the sincere hope of the entire Supreme Board. Further, it is without a doubt !th wish of all lodge officers and individal members, for they i have snown in the past by their co-operation that a bigger and I better KSKJ is their aim. In short, it is OUR wish, meaning i the entire KSKJ membership, and as such, let us, ALL OF US, do all in our power to make OUR wish come true. * We need but 60 members to attain our goal. We can c:i-jl.'st the required number of new members in this month, but we must apply ourselves. Let's go to work! Let's adopt this motto, and back it wti'h ac ion: At the end of August our K. S. j K. J. must have a membership of 40,000! You have my sincere wi * for a grand success, Fraternally, JOSEPH ZALAR, Supreme Secretary. Trains for Radio iivirs. josepn luuuxe, o<±v _______________ Waukegan, 111. - Private St., Euclid, have been notified "When the dug, fox To the far corners of the earth 3,951 members have departed, Frank j Kaucic has been en- that their son, Pfc. Rudolph j holes — they made a large :ul of this number 116 have sacrificed their lives to retain the rolled at the AAF training!m. Modic, is presumed to 'have one for our unit. We oiten freedom of our American homeland. Our deepest respect to command radio school at Scott been killed last Dec. 18. He |played jive with a background these heroes and a lasting memory. In addition, because of Field • jhad previously been reported of artillery and small arms the large number of the older members who hav passed on Pyj Kaucic ;s the son of'missing on that date. fire," the former sergeant said, timing the past six months it will be necessary to exert-all our Mrs Rose Kaucic, 1209 Vic-1 »The infantryman, 30, was Skully, since his discharge effort during the remain.ng five mont'hs of the year to replace ;toda gt> He graduated from employed at the E. W. Bliss from the Army, has been play-1 he loss and increase the membership with new candidates. It \yaukegan Township High Co. prior to entering service in ing with a ban:l here. He and PITT LODGE IS WINNER THRICE EDITOR CLEM By Ralph Kemp -O I i> our duty as Supreme Officers of the K.S.K.J. to set the ex-'school and wag empi0yed as a Dec. 1942. He went overseas ample for the local officers, and the finest way is for each of cierk jn ship's service at Great last September. Lis to participate personally in securing new members. Ther> Lakes NaVal Training center fore. Brothers and Sisters, on to work and let us do everything prior to entering service, possible to increase the membership and attain our goal. Let j pvt Kaucic is a member of i.s take this task to heart as our greatest assignment. st_ Joseph's Society, No. 53 of Social activities of the local societies are at a standstill Waukegan. l ecau.-e of war conditions, and for this reason I have not at- j _0_ tended any such activities for the past six months. However,; i have been inv.ted to attend a gathering of t'he local societies; in Milwaukee on Sunday, July 29th; likewise, the remaining' officers are invited to attend the social in' Milwaukee and I would bv happy to have you all with me, if your time permits. The war in Europe is concluded. The invader has been t t-iven from our Slovenian homeland. The nation is again able j to enjoy freedom, however, their wants are great, and they j need assistance. Slovenes in America! We have a relief or- j ionization known as Jugoslav Relief Commitee—Slovenian Section whose purpose is te accept contributions for relief of the Slovenian nation in the Old Country. Our Union, too, is member of this organization. In my opinion, the time is ripe for his organization. JRC-SS, to advance and begin the char-able work of soliciting funds among our fraternal organiza-t ons. so that more might be accumulated more swiftly for the relief of fellow Slovenes in Jugoslavia. I believe, it is proper hat we appeal again through the Home Office to the local societies for a renewed interest in this worthy cause—relief to i ie Old Country. All contributions may be sent to the Home Office or directly to the Treasurer of JRC-SS.* All communications from the Home* Office were carefully examined, signed and promptly returned to the Home Office. In i ike manner. I endeavored to reply promptly to all official businss of the Home Office and fhe local societies. This will be my policy in the future, also. Brothers and Sisters, t'his concludes my report and recom-< Continued on Psa« tt his Wife, Edith, live at 975 E. 69th St. o- STANLEY HODNIK CARDS 69 TO LEAD FIELD QF 170 GOLFERS IN SLOVENE AMERICAN MEET r <■ —1 \1 Waukegan, III — Stanley,75s, F. Ogrin and C. Slobe 76s, Hodnik of Waukegan, wasjJ. Kranjc, Joe Mesec and A. crowned the 1st American Slo-1 Vider 77s. jvene Golf Tournament Champ-1 Mrs. Clara Kosmach from ion at the Suburban Country Chicago walked away with the Club here. Stanley carded a'ladies championship by card-round of 34-35—69. His card | ing a 46-53—99. Fipt low included five birdies and one;net for men was a tie between eagle. >W. Gantor and C. Slobe, with i A total of 170 golfers com-|65s, second low net by M. No-peted. Of these 21 golfers vak with 66. First low net for shot a round of 79 or better. | women was taken by Gertie Out-of-town golfers were from Gerzel with a 67, followed by Cleveland, Chicago, Indianap- 'Agnes Ivantic with a 70. La-olis, and Kenosha. Mr. Phil'dies guest prize was won by Bayt, Indianapolis attorney, j Carol Tito. carded a 38-36—74, to lead the out-of-towners. Other low Early starters were a little worried by the overcast skies. *[him oexi tli- -.i'j2 o' t»y Just «ue 1'iir: Ucas of Japs to be I scores for the day were shot But a gentle northeast wind by Joe Sisolak, who played as turned up to clear the skies for a guest with a 35-36—71, a perfect golf day. To make I Frank Grum had a par round the day an enjoyable one, J. i of 36-36—72, Frank Miks and Jagode was on hand with his j former City Champion Johnny Serenaders to serenade the j Gantor, both had 73s. C. golfers, while they enjoyed Kranjc and P. Bayt, E. Slobe the COoling refreshments, or to o' rps is torn' t» had 74s, C. Grom, Lubby Zu- help the golfers along with -Vvc got .o mi*- J.pancic and M. Novak carded» (Oontmaw on f»» ■> : mr? ... )>. Pittsburgh, Pa. — For the Next month we will start I third time now our lodge has our bowling season for 1945 ' been awarded the first prize and all the members are in-in t'he piembership campaign vited to join us. It does not : which is now in force. This is matter what lodge you belong quite an honor for the lodge, to — if you are willing to bowl | its members and officers and with us, that is all we need to we hor*? to be able to continue accept you. We had a very j to increase our membership in grand group last year and we i the future. Cortgratulations hope to 'have them all back land thanks to all the members with us again, along with new and officers who helped us members and friends. For wit'h the campaign so far and more information regarding ask for their continued effort the bowling league you can and cooperation. If each mem- get in touch with me, or watch iber would help with at least the future issues of the Gla-one new member, we would silo. At this time we are not have a very good record in the yet certain as to the even.ng campagin. We know that we we are scheduled to bowl — can depend on you. but just as soon Nas this is ar- Last month we lost one of ranged. I will let you know i our members of long years through the Glasilo. We will, standing, and a former trea^- however, bowl at the Law-lurer of the lodge, Mrs. Mary rence Recreation Alleys, 53rd Gerlovich, who died at the and Butler St. Notify your home of her son. She is sur- friends, and decide to bowl ! vived by her three sons and with us. BovMing is a good other relatives to whom we ex- sport and healthful recreat.on. tend our deepest sympathy. > Frances Lokar, pres. :-o- AWARDED BRONZE STAR . Cleveland. O. — Sergeant, The citation reads in part as William A. Pečjak, husband of follows: "On April 19 on Ie Mrs. Jane Pečjak, 16520 Kip- Shima the infantry found it-ling Ave., has been awarded self unable to move to a more the Bronze Star for heroic tennable position for the night achievement in connection because of heavy and accurate I with military operations enemy mortar and machine against the enemy at Ie Shima gun fire. from April 19 to May 4, 1945. "ln full view of the enemy A graduate of Collinwood and under constant fire, Sgt. High School, Sgt. Pečjak is Pečjak made his way across the son of Mrs. Millie Pečjak, an 0pen field with a heavy ra-448 E. 147 St. ccontinued on Pm l) OUR p Ar. f WAR KITCHEN Bty FRANCES JANCER 1110 Third St. La Salle. 111. Getting ready for those overseas Christmas boxes has brought an influx of calls for cookie recipes. Another query is 'how to send cake and not have it all broken up when it gets there. Answer: the safest way to send cake any great distance is to b-ake it in a cheap ten cent store loaf pan. frost it and cover it well so no room is left at the top of the pan, wrap it in an old dish cloth to retain its freshness and ship pan and all. This 'has been done, and has proven the best way. Any type cake can be baked this way, but the moist cakes are best. These are a few recipes: Golden Bars 2 3 cup shortening, 2 cups brown sugar, firmly packed, 2 eggs, well beaten, 1 teaspoon vanilla extract, % cup chopped walnuts, 1 Vz cups sifted all-purpose flour, 2 teaspoons baking powder. teaspoon salt. Melt the shortening in the saucepan in which the batter is to be mixed. Remove from heat and stir in remaining ingredients, first sifting flour, baking powder and salt. Then spread in a shallow pan which has been greased or oiled and lined with waxed paper. Bake in moderate oven 350 degrees for 30 to 35 minutes, or until the surface will spring back when pressed lightly. Cool; cut into bars about 1x3Vž inches. Roll in powdered sugar. Makes 28 bars. Date Drop Cookies Beat 2 e^gs and add gradually 1/3 cup sugar. When well blended stir in 1 2/3 cups crushed cornflakes, 2/3 cup chopped nutmeats, 2/3 cup chopped dates or raisins, a pinch of-salt, l/t teaspoon vanilla. Permit these ingredients to stand for 30 minutes. Drop them on a greased cooky sheet. Bake them in a moderate oven 350 degrees for about 10 minutes. Makes about 40 one and a half inch cookies. Chocolate Bars These differ very much from any other bars as they are richly flavored with chocolate, and can be kept fresh indefinitely. Sift 2% cups brown sugar. Beat until light 6 small eggs. Add the sugar gradually and beat these ingredients until they are well blended. Grate and add 4 oz c'nocolate. Combine and sift 3 cups bread flour, 1 tablespoon cinnamon, 11 > teaspoon cloves, V2 teaspoon allspice, 1 teaspoon soda. Add the sifted ingredients to the egg mixture alternately with l/2 cup honey or molasses. Chop and add 1 cup citron, l/_> to 1 lb. broken nutmeats, preferably blanched almonds, shredded. Spread the dough with a spatula in 2 nine by thirteen inch pans lined with waxed paper. Bake in a moderate oven. When cold ice it with your favorite frosting and cut it into bars. Hazelnut Cakes Grind in a nut grinder 1 lb. hazelnut meats. Sift 2% cups brown sugar. Whip until stiff 6 egg whites and % teaspoon salt. Add the sugar gradually. Whip constantly. Add 1 teaspoon vanilla. Fold in the ground nuts. Shape the baf-ter lightly into 1 inch balls. Roll them in granulated sugar and bake in moderate oven on a greased tin. Makes about 60 one and a half inch cookies. REPORT OF THE SUPREME PRESIDENT i (Continued from Daae 7) mendations for this session. There are other matters which I will present at a more appropriate time in this session. In conclusion, I recommend t'hat we be observant so that we might accelerate tne business and reach a successful conclusion. JOHN GERM, Supreme President. Brother Zalar moves, Brother Decman seconds the motion that the report of the Supreme President be accepted. Motion carried. REPORT OF THE FIRST VICE PRESIDENT Brother John Zefran, first vice president declares that he has not prepared a written report for t'his meeting for in his jurisdiction there has been no important business during the past six months. He adds that he is carefully following the progress of the campaign, which in 'his opinion is developing quite well. Since he spends the greater part of his time in Milwaukee, Wis., he states that the local K.S.K.J. societies No. 65 and No. 165 are quite active. Brother Zefran announces that on Sunday, July 29t'h, the combined societies of Milwaukee will have an outing with an appropriate program and invites all the Supreme Officers to attend. Brother Shukle moves, Brother Rudman seconds that the report be approved. Accepted. REPORT OF THE SUPREME SECRETARY Brother President, Rev. Spiritual Director, Brothers and Sisters: It is a great pleasure to report on the business of our Union for the period beginning Jan. 1, to June 30, 1945. I ask your close attention to my report. Should anyone desire further information, I shall gladly reply. Finance—Adult Department Income: Received from societies'..................$331,699.04 Interest ............................................ 83,739.68 Kent .................................................. 5,910.00 Profit on bonds sold and matured .. 29,824.01 Received on written off bonds ...... 1,378.62 Miscellaneous income .................... 9,829.33 Deaths ....................................................................... Withdrawn and Suspended ......................................225— 419 Total income for six months .K........................$ Disbursements: Paid benefits ....................................$241,149.88 Miscellaneous disbursements ........ 67,847.30 462,380.68 Membership June 30, 1945 ...................-y........28,782 Increase of 56 members. Adult Department insurance totals $22,413,740. Deaths During the first half of this year, 194 deaths were reported. This is the greatest number of deaths ever reported during any previous six months period. Among these are 42 members who were past 70 years old. This number also includes 57 soldier-members. There have been a total of 116 soldier-members reported dead. Members in the Armed Forces There are 3,951 members serving in the armed forces of our country. Disability and Operations There 'have been 347 disability and operation claims paid during the first half of the current year. This number includes 13 members of the armed forces. To date 85 soldier-members have received disability and operation benefits. Sick Benefit Payment Sick benefit payments were made to 1,746 members. Included in these claims is $2,092.82, which had been paid to members in t'he armed forces. Up to this time a total of $3,-S36.98 has been paid to soldier-members as sick benefit. Balance of Sick Benefit Fund amounts to $80,560.02. Assessment to 70 Years Old Members For the period from Jan. 1, to June 30 inclusive, $8,736.62 has been paid as assessment for past 70 year members. There are 783 members past 70 years for whom mortuary assessment is paid by the Union. I shall report more completely on this subject in the discussion of miscellaneous business. Patriotic Fund The Patriotic Fund amounts to $01,781.10. Juvenile Department—Finance Income: ^Received from societies ......................$21,213.99 Interest .................................................. 4,828.81 Profit on bonds sold and matured ...... 1,230.63 Received on written off bonds ............ 200.00 Total disbursements for six months ..............$ 308,997.18 Increase in six months ...................................$ 153,383.50 Balance January 1, 1945 ................................$5,537,932.81 Balance June 30, 1945 ..................................$5,691,316.31 Recapitulation of Assets Book Value of Bonds ..................$4,902,809.73 Mortgage Loans ...........-.............. 176,264.29 Home Office ................................ 115,200.00 Other Real Estate ........................ 91,751.58 Loans on Certificates .................. 133,524.27 Sank Saving Accounts ................ 15,000.00 Saving Loan Deposits ............ .... 140,000.00 Scholarship Account .................... 2,818.56 Checking Account—First National Bank of Joliet .......................... 113,947.88 Total income for six months........................ . Disbursements: Claims pajd.......................................$ 1,125.00 Miscellaneous disbursements .............. 7.588.28 .$ 27.173.43 Total disbursements for s'x months ...............$ 8,713.28 Increase in six months............................ ......8 18,760.1") Balance December 31, 1944 ............................$307,899.02 Balance June 30, 1945 ....................................$326,659.17 Recapitulation of Assets Hook Value of Bonds.....:..................$322,039.34 Checking Account — First National Bank of Joliet ................................ 4,619.83—$326,659.17 AMERICAN SLOVENE GOLF TOURNAMENT Accounts Receivable June 30, 1945: j Matured interest ............ !Unpaid assessments ......... ! Inventory ......................... $ 2.836.01 .750.15 160.00- '46.16 $5,691,316.31 Accounts Receivable June 30, 1945: Unpaid assessments .................... Matured interest and rent .......... Unpaid mortuary claims .............. Assets of Glasilo .......................... Transfer from Juvenile Dept..... Inventory ...................................... 12,440.27 43,174.17 35,405.04 273.50 1,153.25 11,336.65 i . • - Total assets ......,........................................... Accounts Payable June 30, 1945: 1 Due to Adult Department ..................$ 1,153.25 I Reserve to members transferred j to Adult Department ...................... | Credit to societies ................................ $330,405.33 120.15 12.91- 1.286.31 Balance June 30, 1945 Membership $329,119.02 Total assets ..................................................$5,795,099.19 i Newly admitted and reinstated .............:........................ 473 Accounts Payable June 30, 1945 Unpaid benefits ............... Awards for new members Unpaid mortuary claims (Minor beneficiaries) ... Miscellaneous Accounts ... 17,350.60 2,075.00 34,409.58 2,339.92- ; Deaths ........................................................................ 6 j Transferred to Adult Dept. ,.v...................................345 Withdrawn and Suspended ....................................100 451 -$ 56,175.10 Increase ................................................................ 22 Membership December 31, 1944 ......................11,085 (Continued from oaice T> their drives on the 10th tee and putts on the 9t'n and 18th greens. (To show that music helps the game, Joe Perko of Chicago, while addressing the putt, wag unconsciously keeping time with the music with his rignt foot; he had a 3-foot putt, and missed'the hole by a foot.) Golfers reminisced of caddie days 20 and 25 years ago. Fathers of these golfers, Slovenian immigrants to this country, came out curious to see what this game of golf is like. Golfers who completed their rounds early, went home and brought t'he families out. They stayed around to. watch the awarding of the prizes. On hand was Mayor Dromev of N. Chicago, telling A. Root, M. Kirn and Chief of Police Novak, how the game should bo played. The day ended in picnic style. Prizes were awarded in tne evening, after which an impromptu dance was held, for both young and old. From every indication, the.2nd American Slovene Golf Tournament next year will be a bigger and livelier event. The committee thanks the following for making this initial event a huge success: Ce-pon Bros., F. Merlock Tavern, Svete Distributing, Math Iva-netich, Joseph Zorc, North Chicago Dairy, Opeka Beer Distributors, Slovenic National Home, Tony's Barber Shop, Twin City Park, J. Sedey Tavern, Ne mani 2 h Funeral Home. J. Merlak Tavern, Drobnick Realty Ins., A. Ogrin Grocery, Mer locks Service Station, Marty Svetel Tavern, Pinky's Tavern, Waukegan - No. Chicago Co-Op., Abbott Laboratories and Suburban C. C. Vic Gantor of Gantor Shoe Store donated the Men's champ.011-ship trophy, and Frank Kos-mach, secretary of St. Paul Federal Savings and Loan Ass'n of Chicago, donated the ladies championship trophy. Following are the winners: Low Gross (Slovenian) Men S. Hodnik. 34-35—69 F. Grum. 36-36—72 F. Miks. 36-37—73 J. Gantor, 36-37—73 C. Kranjc, 37-37—74 P. Bayt, 38-36—74 (Indianapolis) • E. Slobe. 37-37—74 Low .Vet (Slovenian) Men V. Gantor. 92-27—65 C. Slobe. 76-11—65 F. Gantor 68, F. Dolence 69, J. Konchan 70, C. Grom 70, W. Jarc 71, T. Gerzel 71, 1. Gerzel 71, J. Prebil 72. J. Tre-ven 72, Joe Mesec 72, John Mesec 72, Ad. Peirce 72, J. No- vak 72, Fred Mesec 72, J. Ger-char 72, J. Stupar 73, J. Gerzel 73, J. Drobnik 73, F. Kirn 73, L. Umek 73, T. Zainer 73, J. Strazer 73, S. Zagorc (Cleveland) 73, H. Valaitis 73, J. Zefran (Chicago) 73. Low Gross Guests Joe Sisolak, 35-36—71 Low Net Guests G. Blazine (Chicago) 69, H. Hoover 70, S. Glusic 72. Special Prizes for Servicemen Competing Pvt. John Marinsek 75, C. Phm. Arthur Newton 76, Pvt. Larry Ogrin 78. J. Treven (Army) and W. Jarc (Navy) won prizes in ! regular event. Ladies Winners Low gross (Slovenian) :Cla-ra Kosmach (Chicago) 46-53 '—99. Low Net (Slovenian) : Gert. ;Gerzel 67, Agnes Ivantic 70, Val Umek 75, Dolly Gerzel 77. Low Net Winner (Guest) : Carol Tito 80. 1'ne committee for the First American Slovene Golf Tournament was compose^ of the following: Frank J. Ogrin Jr., general chairman;' Edith Dob-'nikar, co-chairman and treasurer; Frank Grum, Math Kirn, Lov Zupansic, Lubby Zupan-sic, Eddie Slobe, Jos. Zorc, Ig-natz Gerzel., Joe Mesec. Net assets June 30, 1945 ........................i_______$5,738,924.09 Note: Listed under "Assets" I reported that the book alues of various KSKJ real estate are listed at $91,751.00. I rish to add that the Union has 13 real estate properties of which 11 were sold on amortized mortgage. The law requires that all property must be carried on the books of the Union until payment is made in full. In fact, the Union 'has only two real estate properties whose book value is $48,660.77. Wa will sell these as quickly as possible. The book value of our Home Office is listed at $115,200.00. The actual value of the building is much greater today than it Membership June 30, 1915 ..............................11,10 7 x Total membership in both departments numbers 39,889. Total assets of both departments—$6,068,043.11. This concludes my report for the present. Later I shall report on miscellaneous business. I thank you, Supreme Officers, for your kindness and cooperation. Likewise, I am s;ncerely thankful to the officers of the local societies as well as the individual members for their friendly cooperation. My thanks also to the office force. To all my sincere thanks. JOSEPH ZALAR, Supreme Secretary. Brother Zefran moves, Brother Zupan seconds the mo- accepted. Ap- ! AWARDED BRONZE STAR Coi.uuued irom page 7) dio and up a small rise to a crest where the artillery observer was stationed. Cooly and accurately he relayed the fire commands which silenced the enemy guns, thus permitting the infantry to move without loss of a single man to a protected position 200 yards away. Only then did Sgt. Pec-Ijak shut down his set and make his way to the protection of the friendly lines, t "On May 4, 1945, on Oki-[nawa, Sergeant Pečjak acting again as lraison section chief, |fearlessly left the protection !of his foxhole when *he position came under heavy and deadly enemy artillery fire. Disregarding the shells bursting around him. he crept to the top of a small rise and quickly located the position of the three enemy field pieces. He then transmuted this isn-|formation to his arillery position and fire was brought down upon the enemy, effectively silencing the three pieces. His courage and coolness under fire and his unhesitating and courageous actions were an inspiration to his men and reflect the highest traditions of militarv service." ANY BONDS TODAY? By Jaejk Bern,? Illustrated, by Lichty was at the time of erection. However, the State Insurance De- jtion that the report of the Supreme Secretary be t partment requires that the book value of all real estate be de-(!r;roved preciated by 2% of t'he original investment $125,000.00. j Brother Zalar adds that his expression of thanks to the The value of property in the vicinity of the Home Office office force includes Brother Michael Hoc'hevar, for man -has increased considerably. Sears Roebuck Co. has purchased | years caretaker of the Home Office, who performs his num-nearly all property bounded by Chicago St., Crowley Ave.,jerous duties conscientiously without any assistance and with-Scott and Benton Streets. Reliable sources report that the;out doubt deserves full recognition, company has paid a substantial sum for the property. Houses' have been moved and razed and it is believed Seais Roebuck will soon begin t'he erection of anxtensive modern retail store. Wounded on Luzon South of our Home Office, a "Bus" Company has pur- Cleveland, O. — The War service in Jul v 1943 He went cnased "Pulaski Hall." The property will be torn down and Department notified Mrs. The- overseas in May 1944 replaced with a new modern "Bus station." Other individuals resa Jancigar, 15705 Park- The son of John Jancigar and companies are seeking property in the vicinity of the K. grove Ave., that her husband, 380 E. 160th St he ha^a bro-S. K. J. building. All these factors have added considerably Pfc. Rudolph Jancigar, suffer- ther, Corp. Ferdinand in Ger (To be continued.) ---o—- to t'he value of our Home Office. Membership Adult Department Membership December 31, 1944 ................;.....................28,726 ed wounds July 8th on Luzon many, and is now hospitalized there.' Pfc. Jancigar, 29, attended! Newly admitted and reinstated ...._.................................. 475 Collinwood High School Total and - worked for the \ Thompson .29,201 Products Co. prior to entering TO RATE CO-OPERATE "These here War Hoods, Baddy, ym Mi M