^^H^^^Smrt sv. Neže, mučenice.
^^^^                               (21. januvarija.)
A
Vemu se rimsko ljudstva shaja,    Glej ono devo sred prostora,
In z doma vse na trg hiti?           Ki ljudstva ga obdaja krog,
Mar praznik danes se obhaja,       Ta deva zdaj umreti mora,
Da vsak slaviti ga želi?                Ker je tako velel trinog.
Kaj znači ona naj grornada,          Umreti mora, ker častila
Ki dviga se na trgu s tal?            Poganskih mrtvih ni bogov,
Cemu kraj nje devica mlada,        In ker je v Kristusu trdila,       ^_
Ki krog jo ljudstva je obdal?        Da noče žgati jim darov.          M
Prizor strašan,                               Umreti mora, ker obseva          ^l
Ki vzbuja srd Ijudem milobnim,    Čarobni jo devižtva žar,
Zvršil bo zdaj pred ljudstvom       Ker zanj v ljubezni se ogreva,
Trinog grozan.              zlobnim      Ki stvarstva vsega je vladar.
In deva ta,                                    Da jo plameni vpepelč —
Kako krasna!                                A glej, krog deve na gromadi
Li res je nihče ne miluje,              Plameni čudom se dele!
Mar up ji res je vsak zatrt?         In ona, kakor angelj krasai,
Zaman! To ljudstvo se raduje,      Ki ves v Cistosti se blišči,
Ko se kristjan obsoja v smrt.       V nebo obraz obrača jasni
Čuj, že velel je mož jekleni,          In glasno Stvarnika fiasti.
Niij na gromadi jo zažgo,              Pafi res krasan si, cvet deviStva,
In oh. krog nje se že plameni      Ki nad neba oblok duhtiš,
Grozeče dvigajo v nebo!                Zato pa venec mučeništva
Že se pogan raduje v nadi,           V plačilo od Boga dobiš!
5
In glej, zares                                 Nad zvezdami pri večnem Bogu,
Nji, ki nad vse čistost je draga,    Ki jo krepil je zemske dni,
Na glavo venec že polaga             Sedi sedaj v krilatcev krogu,
Vladar nebes.                                 Kjer Bog se v vekov vek slavi.
Kar ogenj ni dosegel Ijuti,             Kot luč, ki fiarobno zasine,
Ki ga krotilo je nebo,                    Ko Bog jo večni je užgal,
Zvršil krvnikov mefi je kruti,         Blesti z nebeške se višine
Ki strl ji žitje je mlado ...           Na zemljo — angeljček svetal!
Ciril Vuga   .