Leto III.
Y Celju, dne 23. julija 1908.
St. 30.
. Ut J. i«;
Olasilo narodne stranke za Štajersko.
Ishaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljat ve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati o* r.aslov: „^aretini Lis4" v Celju. — Reklamacije so
poštnine proste. — Uredništvo: G ras} a cesta štev. i.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačnje vnaprej. -- Posamezna številka ciane SO vin.
Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
Igra z ognjem.
Kakor je videti, je bila politična doba zadnjih 2 let za štajerske Slovence zelo poučna. Uspeh borbe klerikalcev za neomejeno vladanje v javnem življenju je konečno, kakor vse kaže, bridko razočaranje takozvane „katoliške"' stranke. Vodje takozvane kmečke zveze danes na tihem že potrti priznavajo, da so se igrali z ognjem in s skrbjo gledajo v bodočnost. Mi jih pustimo v mira, ker vidimo, da njih ladja tem prej obtiči na pesku, čim bolj se jim da prilika — osmešiti se.
Politično delo klerikalnih politikov na Štajerskem je dolga vrsta napak, ki morajo za stranko postati usodne. „Omnia restaurare in Christo'' ali slovenski „vse prenoviti v Kristusu", je že lepa beseda, toda ne sme biti orožje za namene izprijenih ljudi. Klerikalci so vse pobrali, kar je bilo na razpolago. Poslužili so se profesorjev dr. Vrstovška in Fona, ki sta bila prej klerikalni politiki s srcem in dejanjem tuja. Vzeli so v službo Vladimirja Pušenjaka, ki je šel proti plačilu v službo zadružne zveze v Celju, si tam vse ogledal, potem pa preskočil v nasproten tabor in ki zdaj deluje zoper svoje prejšnje kruhodajalce. Tukaj Kristus ne more in ne sme dati blagoslova, ker bi sicer božja pomoč bila na strani šibkih značajev. Ljudstvo to od dne do dne bolj izprevidi. Fanatizem in agitacija more stvar le nekaj časa zakriti. Gorje pa tem bolj, če ljudje vendar konečno izpregledajo.
Kaj pomaga, če v ormoškem okraju dva duhovnikom dobro došla pa le plitvo izobražena človeka, Meško in Vraz, tu in tam na shodih žanjeta priznanje za napadanje dr. Ploja pri slabo
poučenih ljudeh! Ljudje vendar ne morejo uvideti, kako more biti vstop v jugoslovanski klnb zadosten vzrok, da je dr. Ploj zdaj slab poslanec. Ne morejo izprevideti. zakaj so pred volitvami pred izstavljenim rešnim telesom molili za zmago Ploja. zdaj ga pa morajo na priporočilo ravno istih politikov na križ pribijati! Ko bi dr. Korošec ne bil politik strasti, izprevideti bi moral, da se nevarno igra z ognjem, in da je boj zoper Ploja največja rakrana klerikalne stranke.
Tudi hrupno ustanovitev klerikalnih posojilnic in telovadnih društev je nevarna igra z ogujem, jednako tudi mladeniško gibanje. Navdušenje pri klerikalnih posojilničarjih gine od dne do dne. Vidijo svojega Pušenjaka in ga poslušajo, izprevidijo pa tudi od dne do dne bolj. da nima toliko praktičnega znanja v posojilništvu kakor zadnji praktikant „liberalnih" posojilnic. In kaj bodo ubogi klerikalni profesorji reševali denarna vprašanja! Na svojih učnih zavodih so uvedli smrten dih, pod kterim vse hira in peša, in vendar se pričakuje, da bodo naše denarništvo dvignili! Kozel za vrtnarja! In duhovniška telovadna društva! Sokolstvo je rabilo desetletja, da se je utrdilo, ker umetna agitacija tu nič ne izda. Kmečka zveza pa hoče v malo mesecih ustvariti iz nič boljšo organizacijo nego je vzorna so-kolska. Tu pride, ljuba gospoda, velik maček!
In mladeniško gibanje! Shodič v Ljutomeru je bil zelo žalosten. Klerikalni politiki naj pridejo v Ljutomer 15.- avgusta na sokolsko slavnost. Tu naj primerjajo! Skriti se morajo s svojim vseslovenskim mladeniškim shodičem pred to mogočno manifestacijo.
Ne bodimo torej nervozni ! Klerikalna burja izgubiva svojo moč. Trdnjava kmečke zveze stoji
na pesku in se maje. Mi pa zidajmo rajši malo pa to trdno! Ljudska pijanost, vzbujena z umetno in nasilno gonjo klerikalcev, gineva. Treznost pridobiva tla, klerikalci vidijo, da so se z ognjem igrali, prihaja — maček.
Iz političnega sveta.
Državni zbor.
Od 2. apr. do 17. jul. je zboroval državni zbor in marsikatero zadevo rešil. Dne 17. t. m. je bila zadnja seja in se je v njej rešila v velikanski naglici cela vrsta predlog. V tej seji se je hotelo voliti tudi nove podpredsednike, katerih število se ie zvišalo od 2 na 5. Slovenci so postavili kot svojega kandidata kranjskega klerikalca Pogačnika, ki je pa zadel ob odpor Malo-rusov. Zato se volitev sploh ni vršila. Časopisi poročajo, da sta oba jugoslovanska kluba imela ob tej priliki daljša skupna posvetovanja in da se je skušalo doseči zbližanje. Kaj je na tem resnice, še ne vemo; veselilo bi nas, če bi prišlo v narodnih vprašanjih do skupnega nastopa.
Zbornica je rešila ta dan sledeče zadeve: 1. sprejela je zakon glede zvišanja plač državnim uslužbencem; 2. zakon glede trgovskih pomočnikov; 3. zakon glede določitve alkoholnega kontingenta za bodočo obratno dobo, obenem ogrodje zakona glede zvijanja davka na žganje; 4. zakon glede podržavljenja češke severne železnice; 5. predloge glede podpor krajem, ki so po snši najbolj prizadeti.
Tako je torej ta „ljudski" parlament zopet končal del svojega „dela". In če pregledamo bilanco tega dela, vidimo na vseh straneh prazne
LISTEK.
Strašno maščevanje. D"ie
Rusko napisal N. V. G o g ol j. — Poslovenil J. A. G Ion ar.
IX.
Gospod Danilo sedi v svoji sobi za mizo podpira glavo z laktom in misli. Gospa Katarina sedi na postelji in poje pesem.
—	Tako čudno, strašno mi je, žena! — je tekel gospod Danilo: — glava me boli, srce me boli; hudo mi je: zdi se mi, da me čaka skorajšnja in hitra smrt!
—	O moj mož, ki se te ne morem nagledati! nasloni na me svojo glavo. Zakaj se ukvarjaš s takimi otožnimi, črnimi mislimi — si je mislila Katarina, a si ni upala povedati. Bridko ji je bilo misliti na svojo krivdo in pri tem prejemati od moža dokaze ljubezni.
—	Poslušaj, žena moja! — je rekel Danilo: — ne zapusti sina, kadar mene ne bo več; Bog Ji ne bo dal sreče, če ga boš zapustila, ne na tem, ne na onem svetu; težko bodo gnile moje kosti v mokri zemlji, a še hujše bo za mojo dušo.
—	Kaj govoriš, ti moj mož? Ali se nisi ti posmehoval nam, slabim ženam in sedaj govoriš sam, kakor slaba žena; ti moraš še dolgo živeti.
—	Ne, Katarina, moja duša čuti, da je smrt blizu. Žalostno postaja na svetu in slabi časi se bližajo. O, spominjam se let, spominjam se jih; ne vrnejo se, zdi se mi, nikdar več. On še je živel, on, čast in slava naše vojske, stari Kona-ševič! Kakor pred očmi gredo sedaj v spominu
mimo mene kazaški polki! To so bili zlati časi, ljuba Katarina! Stari hetman je sedel na črnem konju; v roki mu je bleščala bulava; okoli njega je spremstvo, ob straneh pa širno rdeče morje zaporožcev. Hetman je začel govoriti — in vse je stalo pri miru, kakor bi bilo vkopano. Zajokal je starec, ko nas je spominjal starih dogodkov in bitk. O, ko bi vedela, Katarina, Kako smo se mi takrat bili s Turki. Na moji glavi se še danes pozna brazgotina; štiri krogi je so šle na štirih krajih skozi mene in nobena rana ni zacelila popolnoma. Koliko smo mi takrat nabrali zlata; drago kamenje so kazaki takrat basali na šapke, kake konje, ko bi ti vedela, Katarina, kake konje smo takrat uplenili! O, nikdar več ne bom doživel take vojske! Zdi se mi: nisem star, krepkega telesa sem, a kazaški meč se mi izmiče iz rok, brez dela živim in sam ne vem, čemu živim. V Ukrajini ni nobenega reda; polkovniki in osauli se grizejo med seboj, kakor psi; nad vsemi ni starše glave; naše plemištvo se je vse popoljčilo in postalo lokavo in hinavsko; prodalo je dušo, ko je privzelo unijo; židje pa pritiskajo ubogi narod. O časi! časi! bivši časi! Kam ste šla, leta moja! Stopi, maliček, v klet in mi prinesi vrč meda! Pil bom na nekdanjo srečo in nekdanje čase!...
—	Kako naj sprejmemo goste, gospod? Od loga sem gredo Poljaki! — je rekel ustopivši Stecko.
—	Vem, čemu gredo, — je rekel Danilo in vstal. — Ogledajte konje, moji zvesti tovariši, vzemite orožje, saDlje gole v roke, ne pozabite na svinčenke: goste moramo s častjo sprejeti.
Kazaki pa še niso sedeli na konjih in niso še imeli pripravljenih strelb in že so se Poljaki, kakor list, ki pade v jeseni na zemljo, zasipali na celo goro.
— E, tukaj imamo vsaj s čem opravka! — je rekel Danilo, ko je pogledal na trebušne gospode, ki so se, oblečeni v zlate oklepe, resno zibali na konjih in jezdili spredaj. — Vidi se, še enkrat nas čaka slava! Še enkrat se razveséli kazaška duša!... Naprej, tovariši, danes je Vaš praznik!
In po gorah se je razvilo veselje, začela se je zabava: švigajo meči, letajo kroglje, konji rez-gečejo in topotajo; krik je tak, da se človeku meša v glavi; dim jemlje vid; vse se je zmešalo; a kazak čuti, kje je prijatelj in kje sovražnik; zašumi kroglja in jezdec se zavali s konja; za-bliska sablja in po zemlji se vali glava, a njen jezik še vedno govori nerazumljive besede.
V gruči se vidi rdeča kazaška šapka gospoda Danila; v oči bode zJati pas na sinjem suknjiču, v vetru vihra griva črnega konja; giblje se kakor ptica; zdaj in zdaj zakriči in maha z damaško sabljo na desno in levo. Sekaj, kazak! Veséli se, kazak! Uteši svoje mladeniško srce! A ne glej na zlato orožje in krasno obleko; teptaj oboje z nogami, zlato in drago kamenje! Veseli, zabavaj se kazak, a ozri se tudi nazaj: nečisti Poljaki ti zažigajo koče in preganjajo plašno živino.
In, kakor vihar, se je gospod Danilo obrnil nazaj, rdeča šapka se bliska že blizu koč in okoli nje se vedno bolj redči tolpa.
ničle:; V gospodarsj|i:èm 6zini se ni za splošposi in ne za naš narod posebej dosegio niČesar. kar je vlada hotela doseči, to jé dosegla, s krepkim barantanjem. Videti jé bilo včasi kakòr na ži-dbvskem sejmu. Ministri, so letali okrog posamez-nih strank, pbljuboyàti, dajali tisočake tako kupbvali glasove za viadne želje. In med tistimi, ki so sramotno prodajali vladi svoje glasove, so bili tudi slovenski klerikalni poslanci. Vseeno jim je bilo, da so prodajali s. tem tudi koristi slovenskega naroda, vseeno jim je bilo/ da je vlada dala Nemcem polno novih šol, namniČ, vseeno, da jé vlada porivala nemško uredništvo v slovenske kraje, slovensko pa potiskala ób steno, vseeno, da je vlada pripustila in celo ( pomagala ubijati pravice slovenskega jezika pri sodiščih na Štajerskem in Koroškem, — oni so tlačanili, samo zato, da jim je vlada pripustila in'Célo pomagala tlačiti njihove rojake — Slovence, ki šo slučajno drugega mišljenja. Bridko se bo to maščevalo nad slovenskimi klerikalci
Državni zbor je šel zopet za tri mesece na-razen brez vsakega pozitiyuega uspeha ža ljudstvo. Pač imajo za svpjé hlapčevanje vladi poslanci sami ta pozitivni uspeh, da dobi vsakten skozi tri mesece po 20 kron dijet na dan, to je
vsi poslanci skupaj zopet blizu ], milijon ki on.
*
Volitve y deželni zbor na Finskem. Izvoljenih je: 25 pristašev švedske stranke, 25 Mlado-fincev, 54 Starofipcev, 83 socijalnih demokratov, 9 agrarcev in 2 krščansko-socijalna delavca.
. . Podržavljenje železnic. Béckovi vladi se je končno posrečilo doseči sporazum z družbo državnih železnic, lastnico avstrijske severno- zahodne in južnoseverno nemške železnice, Ko se sprejme pogodba, bo v celi Avstriji samo še južna železnica v zasebni lasti, druge pa vse last države. 16,000 kilometrov merijo že danes proge državnih železnic, 3000 kilometrov se pridruži z novo podržavljenimi. Upati je, da tudi še južna železnica v doglednem času preide v last države in tako bo konec dozdajnega sistema pri železnicah. »
.... M. i.''.... ,	1 ' i* '	''' f
Za tetro upelje tlada Veliko gospodarsko akcijo. Zgrade se nove ceste in pristaniške naprave, ustanovi se 35 novih poštnih uradov, napravi se telefonska zveza med Trstom in Istro, ustanovijo se nove ljudske, meščanske in kmetijske šole in druge gospodarske naprave. Prične še že teko» tega leta in bo delo izvedeli6 v 10 do 15 letih. ^t&fc^: -.—v. iv,;,.v j;> ■ - ■ ■ ;
Gosposka zbornica hoče v novejšem času pokazati, da noče biti zastopstvo druge vrste, ampak da hoče imeti svojo voljo. Zato je od godila sklepanje O celi vrsti zakonov, ki jih je sklenila poslanska zbornica, ha jesen; mnogo jih pa
_ » ni, odobrila in jih je vrnila poslanski zbor-! niči ,v ponovno obravnavanje. Sprejela je pa 1 v seji dne 21. t. m, zakon o zvišanju rekrutnega kontingenta pri domobrancih, zakon o podpiranju družin rezervistov, zakon o koutingentiranju špirita za 1,908—1909 in nekatere droge. Volila je
I tudi zastopnike za. delegacijo. ....... , ,
*
M ■■ ; .{-«i,	." ' i ■■ t>! ,	'	" ' • Ji i" v V
.Ruski državni proračun. Car Nikolaj je potrdil proračun za 1. 190é., ki znaša 2 milijardi 581 milijonov 403.168 rubljev (l rubelj blizu 4 krone). .
Ruski admiral Roiždestvenskij, znan izza za Ruse tako narečne pomorske bitke pri čušimi, je dne 20. t. m. umrl.
Madžarsko pravosodje. Madžarska odvetniška zbornica je disciplinirala romunskega poslanca Manin radi tega, ker je imel na svoji odvetniški pisarni romunski napis. Manin se je proti temu pritožil, a sodišče je ukrep odvecniške zbornice potrdilo, češ, da je Maniu z romunskim napisom ; „Škodoval časti in ugledu odvetniškega stanu."
deželni zbor je sklican na 10. sept Vlada bo takrat predložila načrt volilne reforme.
novice.
Statistična centralna komisija in slovenski jezik. Poslanec Roblek. Ploj in drugi so vložili ;dne 17. t. m. na ministra notranjih zadev sledečo interpelacijo- Od statistične centralne komisije na hranilnice v izpolnitev vposlane vprašalne pole za poizvedbo O računskih zaključkih hranilnic so se doslej slovenskim denarnim zavodom vpošiljale iv slovenskem jeziku. To korektno postopanje se je letos opustilo in so se vposlale tudi onim hranilnicam, ki imajo slovensko ime in samo slovenski uradujejo, nemške vprašalne pöle. Uvažujč, da tako jezikovno zapostavljanje slovenskih strank krši V zakonih zajamčeno jezikovno ravnoprav-nost, vprašajo podpisani ministra notranjih zadev, ali mu je znano, da v njegovo področje spadajoči C. kr. uradi v é do m a kršijo enakopravnost šlovenskega jézika, in ali ]h voljan odrediti, da se taki slučaji več ne prigode.
Narodna založba v Celju. V zadnjem času šo pristopili še nekteri denarni zavodi z znatnejšimi deleži k ti zadrugi. čudimo se, da se nektere odlične posojilniae, o kterih tega nismo pričakovali, še zmiraj odlikujejo z nepristopom k ti kulturno velevažni zadrugi, jednako razni narodnjaki, o kterih bi to dejstvo vsakdo označil kot naravnost neverjetno. Kličemojnašim zaupnikom važnost tja ponovno v spomin.. Za narodni sklad je nabrala gospica Marta NendI v Št. Jurju ob j. £ pri kartanju v njihovi gostilni 9'6Ö K. Slava 'navdušeni narodnjakinji!
:SS;v.«';•:.( : H0(iäifc vp .	- V' : i a <S-V i
Narodnjaki^ poglejte si njeno delo za naSrbojnj.
fond	:E ;>vrv. Mli i\s
Izobraževalno r društvo v Celju, takozvano. namreč, je v pondeljek dne 20. t. m. mirno v Gospodu zaspakhtJtalehalo je namreč že dolgo časa I na jetiki. -j f^nedeljek je zidar hladnokrvno ! vzel s Kmeajofffrhiše kamen z napisom „izobraževalno dru%os v Celju", ki so ga svoj- čas dali vzidati ob s g^J^pn pompom v javnosti izvršeni ustanovitvi ggafóra. — Naj v miru počival
Megalomani ja se imenuje bolezen, če se kakemu infant$$j$p a. pr. zdi, da je general ali kakemu Tergl&jgfc da je najboljši diplomat v. Avstriji. Takšn^bplsfzen imajo tudi naši klerikalci s svojimi tak^zvftpimi telovadnimi odseki ate, kakor. se= jih ^pšno imenuje, „čuki". Po j,8to-, vencu" in „SteaGospodarju" neprenehoma bob* najo in se bijjgjeà^a prsi: mi smo najmočnejša telovadska organizacija na Slovenskem. Sedaj pa naj govore štesjjifte. Vseh „Čukov" je dozdaj;." kakor, je poro^li; sam častiti „Slovenec", okoli 600. Recimo, .:d§;ije med temi sto dobrih teUk-vadcev. Sokolski; -organizacija (slovenska) pa šteje danes 37 sokolsfeihv društev s 3931 člani, izmed teh 856 telovadfiSf ^n 95 telovadk, poleg teh pa še 748 mladih,..telovadcev in 98 telovadk kot naraščaj. — Tolj&o j» pojasnilo javnosti. — Mega > lomanija je neozdravljiva, zato bodo klerikalci sv svojimi Čuki »seggali slej na nji poginilii «-^. Samo še eno potpjjfti o izobrazbi Čukov. Minolo nedeljo so šli fOotj^teS Čuki pod slavnim vodstvom generala Gorišekaj «osvojit" Lopato pri Celju.Ko x so šli mimo Fazsjfinca, se jim je zaklicalo -m-ali iz navdušenja <?«&: ironično, nas ne briga ! 'V» . vi jo!" A slavni Jinfifvi poginolega izobraževalnega: društva Goriškovega, sedaj Čuki. so se odzvali »-krepkimi: „Halt^iBranl!"	•>-.<.<•• -
Pater Kocpše^r- dekan v Ljutomeru? Korošec bi že rad: bàli dekan v Šmarju, v svojem-državnozborske» .stilnem okrajtu A še vedno se j mu cede sline ®ftf rojstnih krajih, kjer je že-^r krat pogorel pri vdeželnozborskih volitvah. Kakor se čuje, bi zat© pr^kv. rad prišel kot dekan v L j*-; tomer na mesto Jurkovičevo, ki gre baje v Ptuj na mesto proštal^fka. Da, da, tudi Ljutomer ni napačen. Deka».-f Jqrkovič je baje dal lepo preno-viti vinograde.iiiai Iptomerski vinček.— blizu doma! ^otod*	■
Poslanec Pišek in pridobitve. „Domoviaa" * očita in dokazuje,; ,poslancu Pišku, da si po kri- *' vici lasti zaslugfr ^a nekatere pridobitve: Tako-pravi Piškov lajbžuraal „Slov. Gosp.". da je Pišek: izposloval podpor^^kmetijski zadrugi v Račjem.. „Domovina" kopštatira. da je to edinp zaslag»' • vrlega narodnjak.? g- M. Grizolda v Račjem, i^i : pa načelnika zveze - kmet. zadrug na Štajerskem g. Barta. — D^^ pravi „Slov. Gosp.", da j©( Pišek dosegel yl^bjj ki vozi okoli 2. ure pop. jz :i Maribora v Ptuj{oa,.Domovina" dokaže, da je ta w pridobitev zasluga Fjamčanov, v prvi vrsti gosp. nadučitelja Pirlgmajarja. Tako se torej poslanec : :
Poljaki in kažaki se ne bijejo še eno uro, ne dve; ni jih mnogo ostalo na tèj, ne na oni strani; gospod ' Danilo pa ne odnehava: s sedla bije s svojim dolgim kopjem in S" konjem tepta pešce. Poljaki so se že začeli umikati; kazaki že slačijo s padlih zlato orožje; in lepo obleko ; gospod'Danilo preganja Poljake in se je ozrl, da bi sklical svòjce... in je kàr zakipél same jeze; zagledal je Katarininega očeta. Na gori stoji in je pomeril nanj s puško.
'Danilo je zagnal konja naravnost k njemu. Kazaki v smrt greš! Puška jé počila — in čarovnik je izginil za gore. Samo verni Stöckö je videl, kako je švignila rdeča obleka in čudna šapka. Kazak se je opotekel in padel na zemljo. Zvesti Stecko je pohitel k svojemu gospodu — njegov gospod leži iztegnjen na zemlji in je zaprl jasne oči; rdeča kri mu vre iz prsi. No, vidi se, da je začutil svojega zvestega tovariša; nalahno je dvignil trepalnice, zasvetile so se mu oči: — Zbogom Stecko! Povej Katarini, naj ne zapusti sina! Ne zapustite ga tudi vi, moji zvesti tovariši! — Nato je umolknil. Kazaška duša je zapustila plemiško telo; usta so mu posinjela. Kazak spi in nihče ga ne more več zbuditi.
Zvesti služabnik je zajokal in kima z roko Katarini: — Pojdi sem, gospa, pojdi; tvoj gospod se je naveselil; malo pijan leži na mokri zemlji in se dolgo ne bo mogel strezniti.
Katarina je zaploskala z rokami in padla kakor snop na mrtvo telo.
— Moj mož! Ali ležiš ti tukaj z zaprtimi očmi? Vstani, moj sokol, ki se te ne morem na-gledati, iztegni svojo ročico! Vstani! Poglej vsaj
vs isa_
enkrat še na svojo Katarino, odpri ustnice in izgovori vsaj eno besedico!. .. A t! molčiš, ti molčiš, moj svetli gospod! Posinjel si kakor Črno qiorje; tvoje srce pe bije več! Zakaj si tako hladen, moj gospod ? Moje solze niso dovolj gorke, da bi te mogle ogreti! Moj jok ni dovolj glasen, da bi te lahko izbudil. Kdo bo odslej vodil tvoje čete? Kdo bo jezdil na tvojem vranem konju? Kdo bo gromko zaukal in zamahal s sabljo pred kazaki? Kazaki, kazaki, kje je vaša čast in slava? Vaša čast in slava je zaprla oči in leži na mokri zemlji. Pokopljite me, pokopljité me skupno ž njim! Zasipljite me ž njim vred, zasipljite mi Oči z zemljo! Delajte mi klenove deske na bela prsa! Čemu mi bo odslej še moja lepota?
Katarina plaka in se bije s pestmi; v daljavi pa se dviga oblak prahu: stari osaul Go-robec hiti na pomoč.
X.
Čuden je Dnjeper ob mirnem vremenu, kadar teko mirno in pokojno med gorami in gozdovi njegove široke vode.
Nobenega glasu ni: gledaš in ne veš, ali se pomika ta veličastna širina naprej ali ne in čudiš sej, ker se ti zdi, da je ves Dnjeper ena sama velikanska plošča stekla, sinja zrcalasta pot, brez mere široka, brez konca dolga, ki pelja in se vije po zelenem svetu. Tudi žarko solnce rado takrat pogleda nanj z višine in potaplja svoje žarke v hlad zelenih vod in gozdovi ob bregu se jasno vidijo v vodi.
Zelenokodrasti lesovi! Skupno s poljskimi cvetkami se tiščijo k Dnjepru, sklanjajo se k vodi, gledajo vanjo in se ne nagledajo, zaljubljeno ogle-
dujejo svojo podoho in se ji smejejo, jo pozdrav-., ljajo in ji kimajo jffvejami. V sredo Dnjepra se ne smejo pogledati;, tam se ne ogleduje nihče drugi, ko samo soliice in sinje nebo; redkokedaj prileti kaka tiaa .d# srede Dnjepra. On je ošaben ; med rekami mu ai para na svetu.	> > ' >
Čuden je Dnjeper v topli poletni noči, ko vse zaspi — človek, zver, ptica, a Bog sam veličastno ogleduje nebo in zemljo in veličastno stresa svojo oblefc* jOd obleke se sipljejo zvezde; zvezde žarijo in svetijo po nebu, a vse skupaj se vidi v Dnjepru. »Vse to skriva Dnjeper v svojem temnem naročju-? i ne ena zvezda mu ne ubeži — razen če ugasne na nebu; črn gozd, poln in šibeč se pod spečimi vrani, polomljeno drevje po gori, vse, vse, vse;s«'trudi, da bi ga zakrilo vsaj ss svojo dolgo senco ; r-zaman! ničesar ni nasvetu, kar bi lahko Dnjeper zakrilo. Sinji, sinji se razliva na široko ;pO; noči, kakor po dne, tako daleč na vse strani/kakor seže človeško oko. Kadar se pred nočnim hladom ljnbeznjivo stisne k brega, tedaj daje srebrn® strujo, ki se sveti kakor rezilo -damaške sablje*) Potem pa zopet zaspi.
Tudi takrat^ je čuden Dnjeper in ni reke na svetu, ki bi se lahko primerjala ž njim. Kadar pa se vali po nebu vihar z oblaki, velikimi kakor gora, ko se črni gozd ziblje do korenin, kadar škriplje hrastje in ko švigne iz oblakov strela ter razsvetli celo zemljo — tedaj je Dnjeper strašen. Voda grmi in buta ob gore ter se bleščeča in stokajoča zopet vrača, plaka, in se v dalji tam nekje zopet poleže. Tako se ubija stara mati kazaka, ki je spremila svojega sina na vojsko; vesel in krepak jaha on na iskrem konju, roko
Pišek ali sam ali ga pa drugi „dičijo" s pavovim perjein 'Od tesničoljubnosti g. PiSifte pa Je pričakovati, da pove resnico. Sramotno' je, si na račun dragih hoteti pridobivati nimbi^^fŠslanca, ki nekaj dela!	^ - : ' ^<>1 ▼ ^
> Mariborsko učiteljišče in stóteriéki učiteljski naraščaj. Ko so Nemci zagnali pretil meseci strašen krik o''poslovenjenju mariborfctfe&a moškega učiteljišča, je morda kdo mislil, 1ila0j#ha tem učiteljišču res že vse slovensko. A-žattfStne številke nam kažejo nasprotno. Letos jeiéfl«éà 40 dijakov IV. letnika bilo komaj 7 Sloróì&ftf ki so bili spoznani za zrele, vsi ostali so TÄ'Wätffei. Kako je to tnogoče na zavodu, ki je d&te&jen odgoji slovenskega učiteljstva? Mi sami ne vemo odgovora na to vprašanje, vem#sß«, da Nemci hočejo z vso silo doseči skrčenj^irfttiVenskesra učiteljstva, da bi tem ložje po Pafiib slovenskih ljudskih šolah nastavljali nemškUtarsko učiteljstvo, ki bo pomagalo ponemčevatL*flaše ljudstvo. In zdi se nam, da profesorski zb<fr na učiteljišču stoji slepo v službi tega nemštvaUfi strogo izvaja njega povelje: slovenski dijaki inè^smejo v višje letnike. Slovensko učiteljsko orgfftrizacijo poživljamo, da resno premotri vzroke 'žalostne prikazni vednega pojemanja našega učiteljskega naraščaja!
< Šentlenarčki narodnjaki, dvakrat pozor! Z vso resnostjo so se vrgli Nemci na Št. Lenart. Je to načrt in sistem. Proti Mariboru hočejo od zahoda skozi dravsko dolino, odsevcra skozi Št Ilj, in od izhoda skozi Šentlena*t!<"'Nemško šolo ustanove v Šentlenartu. Dr. Th&tff&Id Zirngast je razposlal polno okrožnic za prispevke za to šolo, v * kateri <'toži o nevarnosti, da padfe ta „nemška trdnjava" v slovenske roke, zagotavlja, da edino neip&ka šola more to preprečiti; » ker sicer „pod-ležejo divjemu navalu". Ginljivo je, kako roti svoje nemške rojake, naj priskočijo na pomoč. — Narodnjaki v Šentlenartu! Kaj^titfate storiti v danem trenutku, to Vam je kotf resnim možem jasno; Trezno, premišljeno podrobno narodnogospodarsko ,in prosvetno delo bodi Vaš cilj, in predUo bo nemška šola mogla1-V'političnem gibanju roditi prve uspehe, je padel;tudi Šentlenart, ta trhla Mravlakinijada! 3hoT, <
Kmetijska podružnica v ŠL! Jürju ob j. žel. je tudi jto leto že dozdaj razvila-Veliko gospodarsko delavnost. V teku pol leta je15 imela 15 javnih poučnih zborovanj in 5 odborovih sej. Njena mlekarna prav dobro deluje in àèi*je že poslužuje 70 kmetov — članov kmet. podruSbfice. Za vodstvo mlekarne se je izvolil poseben "Odsek, sestavljen iz treh članov podružničnfeg& odbora, štirih članov mlekarjev in mlekarskega^11 Upravitelja. — Odsek obstoji iz naslednjih ggr^Jože Drofe-nig, vodja mlekarne, An tob Uršič, živino-.i.i i i	r ■
zdravnik, mlekarski poročevalec; Kari K veder, tajnik; odborniki : ' Griie j An ton, FerlaŠ Marija; Kristanščk^laž in Ž a 1 ar Ana ter O s e t AVd r ej, upravitelj. — Jubilejna mlekarna ima od svojega obstoja' (2. màrca 1908.) denarnega prometa okoli 70Ö0 kföii, kar je vsekakor lep dohodek ik našega kmeta. Pohvalno se mora omeniti, da'gre mlademu podjetju posebno na roko naša c. k. kmetijska drnžba, ki je že prav dobro opremljeno prošnjo za subvencijo k stavbi moderne mlekarne na priporočilo neumorno delavnega potovalnega néitèlja g. jelòv-šeka dobro priporočeno predložila ministerstvu. — Stvar kmetov je sedaj, krepko se oprijeti tega koristnega podjetja, ki se je položilo tudi v delavne roke nesebičnih zä blagor in povzdigo kmetijstva vnetih činiteljev.
Polletni zaključek glavne hranilnice in posojilnice pri Sv! Lènartu v Slov. Goricah je pokazal, da je imel ta zavod od 9. dee. 1907. kot dneva početka uradovanja do 30. jun. 1908. prejemkov 190.854*27 K ter izdatkov 183.769'07 K, tako da je znašal celokupni denarni promet 374.623 34 K. Stanje posojil zndšalo je istega dne 118.660 K. Če se primerjajo te Številke z onimi stare posojilnice pri Sv. Lenartu, koje stanje posojil je naràslo v dobi dvanajstih let t. j. od 21. nov. 1886. do 31. dèe. 1906: komaj na 378768 K 15 vin., se mora priti do prepričanja, da se je orjak Roškar varal, ko je dejal, da bode nova posojilnica radi pomanjkanja zanpanja mrtvorojeno dete. Vse hvalisanje Roškarja, da se dobi v „njegovi" posojilnici denar skoro zastonj, nič ne pomaga. Njemu namreč ne zaupajo. Številke govore. Kaj pravi k temu „Slov. Gospodar- ?
Deška okoliška šola v Celju je žvršila šolsko leto 1907-1908. dne 15. julija t. 1. šola je imela 5 def. razredov ter 3. prov. paralelke. V s i prostori, kjer je nastanjena, so v vsakem oziru povsem nedostatni. — Ob začetku šol. leta obiskovalo je zavod 426, a ob koncu 369 učencev in sicer je štel 1. (a in b) razred 80, 2. (a in b) razred 1Ò2, 3. razred 65, 4. (a in b) razr. 78 in 5. razr. 44. — Za višji razred odn. oddelek bilo je sposobnih 303 učencev, med temi 75 z odliko, nesposobnih pa 66, 10 med temi neredovaniti. Vsi učenci so bili Slovenci in katoličani. Za srednje, šole jili je zglasilo 17, a za meščansko šolo 8. — Poučevali so na zavodu šolski vodja, 7 učiteljev in 2 vero učitolja.	'
V Hrastnik! Hrastnik jé zelo važna narodna postojanka na Spodnjém Štajerskem. Zato je dolžnost vseh zavednih Slovenčev, udeležiti se prihodnjo nedeljo narodne slavuosti, ki se priredi od tamošnjih domačih narodnih društev ob pri-
liki sokolskega izleta ,v Hraftnik. Pričakujemo dà bodo štajerski in sosedni kranjski narodnjaki v polni zavesti. važnosti Hrastnika skrbeli za ogromno udeležbo.
fc* * 'i* V %	J'. .,' i .	V
Vladni svetovalec je postal ravnatelj celjska višje gimnazije kiement Proft , :
Smrt v šaH. V kbzmincili pri Ptuju sta dne 31. maja t. 1. zvečer popivala Anton Vaupotič in Andrej Predikaka. Oba sta bila precej vinjena. Prèdikaka se póstavi pred Vaupptiča ter ga drpži. Ta ga sbne od sebe in Predikaka pade tako nesrečno, da si razbije črepinjo ter čez dva dni umre. Vaupotič je obsojen v Mariboru na 4 tedne težke ječe zaradi pregreška proti varnosti živ-
Gostijo so motili. Dne 12. febr. t 1. je bila gostija pri Bratuši v Obrežu. Zvečer so prišli fantje Škrinjar, Dogša, Šalamun, Herg in Kos. Od začetka so bili mirni, ker so dobili jedi in pijače. ■Pozneje pa so začeli tiiti hudobni in je prišlo do pretepa med njimi in gosti. Zato so fantje obsojeni: Škrinjar na 6, Dogša na 7, Šalamun na 4, Herg na 2 in Kos na 2 mesca ječe.
Kmečko zborovanje v Gradcu. Agrarni zastopniki alpskih dežel brez razlike strank so sklicali za 2. sept. v Gradec kmečki shod, na katerem še bo razpravljalo 1. o starostnem zavarovanju kmetov, 2. o razdolženju kmetij in 3. o poselskem vprašanju.
Iz šole. Razpisana so mesta: nadučiteljsko v Kozjem, Učiteljska mesta pa: v Dobju pri Planini, v Pfèvor ju, v Št. Vidu pri Planini, pri Sv. Antonu pri Rajhenbnrgu, v Kapelah pri Brežicah, v Št. Petru pod Sv. Gorami, v Šromljah in v Zdolah.
Občinske volitve v Velenju so, kakor poroča „Slov. Gosp.", potrjene.
V Gradcu je umrl dvorni svetnik dr. AL Fohn. Šele lani je prišel iz Ljubljane v Gradec.
Iz Ljutomera se nam piše: Dne 15.-16. avg. t. 1. bode velika sokolska slavnost v Ljutomeru. Poleg narodnih gostilničarjev hočejo tudi nekateri nemškutarski pripraviti gostilne. Obiskovali pa bomo le gostilničarje, ki bodo imeli svoje šotore s trobojnicami okrašene, vse druge bomo bojkotirali.	. i Več obiskovalcev.
Poročila sta se dne 18. t. m. g. Franc Košar, c. kr. davčni asistent v Rogatcu in gca Marica Košar roj. Petovar iz Ormoža, j i Trbovlje. Umrla je dne 16. t. m. gospa Jo-sipina Vodušek roj. Divjak, soproga g. šolskega nadzornika, župana in ravnatelja g. Gustava Vo-
duška.
j '. . :, 1 . . f
Cena hmelju pada na trgih v Žatcu in No-rimberku, ker so si vsled dežja zadnjih dni hmeljišča odpomogla.	1
bo boku in šapko na pošev na gflàVi; ona pa joka in beži za njim, prijema se za streme, lovi uzdo in lomi roke tèr pretaka gorke sohe.
Divje črnijo med razpenjenimi valovi nago-reli trami in kamni na polotoku. "Ladjica buta v breg in se z valovi sedaj vzdigtìje," sedaj pada. Kateri kazak se upa voziti v čolnu po Dnjepru sedaj, ko je Dnjeper jezen? Ta <pač gotovo ne ve, da požira stari Dnjeper ljudL-kakor muhe.
Ladjica se je ustavila in tó nje je izstopil čarovnik. Nikakor ni vesel; bridek tau je spomin na to, kako so maščevali kazaki svojega padlega gospoda. Poljaki so morali to smrt-drago plačati: štiriinštirideset gospodov z orožjem in obleko in triintrideset prostakov je posekanih', ostale pa so s konji vred njeli in jih bodo prodali v tatarsko sužnost	hm .<
Po kamenitih stopnicah se je spustil med napol zgorelimi trami tje, kjer Je. imel globoko v zemlji svoje skrivališče; tiho je vstopil, tako da niso duri nič zaškripale, postavil je na mizo, pokrito s prtom, lonec in je začel's »svojimi dolgimi prsti vanj metati razne neznane f trave; vzel je kuhalnico, narejeno iz nekega čudnega; lesa, zajel vode ter jo nalil v lonec ; pri tem epa je govoril polglasno in delal neka čudna znamenja.
■i V sobi se je pokazala rožnata- lUč in takrat mu je bilo strašno pogledati v léce: celo se je zdelo krvavo, samo globoke gube so bile temne, in oči so mu strašno žarele. Nesramen grešnik! Davno mu je že brada osivela, lice je razorano in polno gub, ves je suh in še vedno uganja Bogu protivne reči.	v ia-/.
Sredi hiše se je začel delati bel oblak in na njegovem obrazu se je pokazala radost. Zakaj pa je naenkrat ostal miren, z odprtimi usti, zakaj se ne sme gibati in zakaj so mu na glavi vstali vsi lasje po konti?	f
V oblaku pred njim se je svetilo neko čudno lice. Nenaprošeno, nepoklicano je prišlo k njemu v goste; čim dalje, tem ražločneje se je videlo in je uprlo v njega svoje srepé oči. Njegove črte, obrvi, oči, ustnice — vse mu je neznano; nikdar v celem svojem življenju še ni videl tega obraza. Tudi strašnega je malo v tem licu; a nanj je padla nedoločna groza. Neznana čudna glava ga je iz oblaka srepo gledala. Tudi oblak je že izginil; a neznana oseba se je videla Se bolj Jasno in Še bolj resno m mirno je vpirala vanj svoje oči. Čarovnik je ves obledel, kakor platno, zakričal je divje, nečloveško in prevrgel lonec... Vse je izginilo.
. XI. ' , — Pomiri se, ljuba moja sestra! — pravi stari osaul Gorobec:— sanje pravijo redkokdaj resnico.
—	Lezi, sestrica! — pravi; njegova mlada žena, — poklicala bom staro vračarico; [njej se ne more upreti nobena sila,: ona ti bo strah pregnala. ) ; : 0
—	Ne boj se ničesar! — pravi njegov sin in prime za sabljo: — nihče te ne bo žalil.
Katarina se je pò vseh ozirala žalostna in z motnimi očmi in ni spregovorila besede. „Sama sem si vsega kriva, ker sem ga izpustila". Nazadnje je rekla:1
—	Pred njim nimam mirtt! Sedaj sem že deset dnij pri vas v Kijevu, a moja nesreča se ne zmanjša niti za kapljico; mislila sem, da bom v tišini vsaj vzgojevala svojega sina, da me bo enkrat maščeval... strašen, strašen se mi je pokazal v sanjah! Bog Vas varuj, da,bi ga morali enkrat gledati! Še sedaj mi srce nemirno tolče. „Ubil bom tvoje dete, Katarina", je zakričal nad menoj, „če me ne vzameš za moža."
Zajokala je in se je vrgla na zibeljko, prestrašeno dete pa je iztezalo ročice in kričalo.
Osaulov sin je prekipeval same jeze, ko je slišal take strašne besede.
Sam ossul Gorobec se je razvnel: — Naj le poskusi, vražji antikrist, in pride sem; zvedel bo, ali je še kaj moči v rokah starega kazaka. Bog ve — je rekel in povzdignil oči k nebu — kako spm hitel na pomoč bratu Danilu! Sveta je njegova volja! Našel sem ga že na hladni postelji, na kateri je obležalo že mnogo, mnogo kazakov; ali pa je zaradi tega njegova sedmina bila manj slavna ? Ali smo izpustili le enega Poljaka živega ? Pomiri se, dete moje! Nihče te ne sme žaliti, dòkler živim še jaz in moj sin.
Ko je to izgovoril, je stopil stari osaul k zibeljki. Dete je zagledalo srebrnookovano pipo, ki jo je nosil obešeno na remenu ter je iztegnilo k'njemu ročice in se nasmejalo.
■ ' — Kakor oče bo — je rekel stari osaul, snel pipo in mu jo dal, — ni še zapustil zibeljke in že bi rad kadil!
Katarina je tiho zavzdihnila in začela zibati.
Pogovorili so se, da bodo celo noč skupno prebdeli; črez nekaj časa pa so vsi zaspali, med njimi tudi Katarina.
Na dvorišču in v koči je bilo vse tiho; samo kazaki, ki so stali na straži, niso spali. Naenkrat jei Katarina zakričala in se zbudila; za njo so se vzibudili vsi drugi.
j — On je ubit, zarezan! — je zakričala in planila k zibeljki...
Vsi so obstopili zibeljko in so okameneli straha, ko so videli, da leži v njej mrtvo dete. Nihče ni izpregovoril niti besedice; nobeden ni vedel, kaj si naj misli o tem nezaslišanem hudodelstvu.
Dalje sledi.
Stavbo nove šole v Št. iurju ob juž. žel. je
prevzel g. Val. Scargnetti iz Krškega, naroden mcž. — Stavbo kmetijske šole pa je oddal dež. odbor zagrizenemu slovenožrcu Miglitschu.
V	Št. Petru pri Mariboru je umrl cerkveni slikar Franc Gornik.
Namesto venca na grob rajne gospe Josi-pine Vodnšek, šol. ravnatelja in nadzornika soproge, podaril je nadučitelj na Teharjih g. Lovro Šah družbi sv. Cirila in Metoda znesek 6 K.
Prostovoljna požarna bramba na Ljubnem v savinski dolini namerava napraviti izlet na Okre-šelj o priliki otvoritve Frischaufovega doma dne 28. t. 1. — Kaj pa druge sestrice? Želimo Vas tukaj pozdraviti in v prekrasne savinske planine spremiti.
Umrl je v Kasazah pri Petrovčah dne 21. t. m. g. Mihael Privšek, p. d. Kodlič, najstarejši tam. posestnik v dobi 86 let. Pokojni je bil prava slovenska korenina in odličen naprednjak. Lahka mu zemlja!
Toča je pobila dne 6. jul. t. 1. v občinah Trnovci, Sv. Tomaž, Bratonečice, Šardinje, Runč, Mihalovci in Brebrovnik v ormoškem okraju. Poslanec dr. Ploj in tovariši so vložili v drž. zboru nujni predlog za podporo.
V	Lembergu pri Šmarju že od mesca maj-nika čakajo na razpis občinskih volitev.
Akad. fer. društvo „Bodočnost" ima svoj letni občni zbor dne 2. avg. v Ptuju.
S pošte. Poštna oficijantinja Amalija Kokol v Žalcu je dobila mesto poštne ekspedijentke v Framu pri Mariboru. — Poštni upravitelj Ferdinand Tschech iz Lipnice pride za .išjega poštnega upravitelja v Maribor.
Na mariborski gimnaziji je bilo pretečeno šolsko leto 290 slovenskih in 163 nemških dijakov.
Št. Juri ob j. ž. Naša jubilejna mlekarna v področju vrlo delavné kmetijske podružnice iz-borno uspeva. Meseca junija je izplačala zà mleko 1100 kron, gotovo velika vsota vočigled vladajoči suši. 70 posestnikov pošilja zdaj redno mleko. Kakor čujemo, dobi jubilejna mlekarna tudi izdatno podporo ter si postavi svoje poslopje. To je uspešno gospodarsko delo slovenskih naprednik kmetov. Vrlo naprej!
Na Vranskem jé umrla v soboto 10. ,t. m. Fani Šentakova iz znane odlične narodne rodbine. N. p. v m.!
Za nemško realko v Fiirstenfeldu je finančno ministerstvo že dovolilo potrebna sredstva. Nemci imajo na Štajerskem 5 realk, Slovenci nobene! Pravica v Avstriji! Naši klerikalni poslanci, na čelu jim dr. Korošec, pa še vedno hlapČujejo tej vladi!
Poverjeništvo „Slov. Matice" za okoliš Ja-renino jo prevzel šentiljski učitelj gosp. Milan Šprager.
Tudi na Zgornjem Štajerskem je bila letos suša velika. Pridelalo se je dosti manj sena nego druga leta. Tudi otave baje ne bo.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabralo* vrlo narodno slov. učiteljstvo v Kostrivniči na predvečer praznika K 710 in jih poslalo na naše upravništvo, katero jih je takoj poslalo družbi. Opozarjamo pa, naj se zneski za družbo pošiljajo naravnost nanjo, ker imamo mi itak dovolj manipulacije s prispevki 1. list, 2. za narodni sklad, 3. za založbo ih 4. za razne knjige.
Žensko podriižnico nemškega šulferajnafso ustanovili nedavno v Spodnjem Dravogradn.
Kmetijski shod v Ptuju, na katerem se je razpravljalo o strašnih posledicah suše, se je vršil dne 19. t. m. Govorilo se je izključno o gospodarskih zadevah in se je od vseh strani povdar-jalo, da je nujna pomoč potrebna. Sprejela se je rezolucija, v kateri se je nastavilo 12 najnujnejših zahtev, kakor odpis davkov, nadomestilo občinskih in okrajnih doklad, posredovanje služb v svrho zabranitve bega ž dežele, posojila za nabavo krme, znižanje prevoznih cen itd. Navzoča sta bila na shodu poslanca Slovenec dr. Ploj in Nemec Malik, ki sta oba obljubila krepko pod-poro v dosego kmečkih zahtev.
Učiteljske službe. Razpisano je mesto nadučitelja v Stoprcah pri Rogatcu,!
Dr. Kari Balogh, Natariatskandidat iti Cilli Tako se je zapisal v knjigo tujcev V nekem gra-škem hotelu, kakor poroča graškH „Tagblatt" nekdo pred kratkim. Menda vendar ne slavni so-ureduik tukajšnje nemške crnje?! Kot „jurist" gotovo pozna postave!
V	Slivnici pri Celju se je pojavil legar. Do minolega ponedeljka se je našlo še 8 slučajev.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je darovalo osobje Zvezne tiskarne pri veselem sestanku v „Skalni kleti" 6 K. — Slovenci, posnemajte ob vsaki priliki te darovalce!
Sv. Barbara pri Mariboru. V nedeljo 19. t. m. popoldne je razsajala pri nas močna nevihta s točo, ki je uničila po vinogradih do polovico letošnjega pridelka in tako tudi uničila edini up kmetu, ki ga je stavil v svoj vinoerrad, po večmesečni hudi suši. Župani, storite vendar sedaj svojo dolžnost, da se po suši in toči povzročena škoda uradno ceni in odpiše davek. — Istega dne je ponesrečil v Zimici kovaški pomočnik Granda pri streljanju zoper točo, vžgal se mu je namreč smodnik v vročem možnarju in ga močno ranil v obrazu. Siromaka so prepeljali še isti dan v mariborsko bolnišnico. Zelo dvomljivo je, ali še ima sedanje streljanje zoper točo smisel!
Kmetijska podružnica za Razvanje je zborovala dne 19. t. m. v Mariboru. Strokovni učitelj Ehrhard je priporočal takojšnjo gnojenje travnikov s čilskim solitrom; če pride dež, se lahko računa še vsaj na mal pridelek krme. Zahtevati je pa zato, ker kmet v tej bedi nima sredstev, državne podpore za Spod. Štajer. V sprejetih re-zolucijah se je tudi zahtevalo, da se morajo davčne eksekucije takoj ustaviti in se imajo v posebno oziravrednih slučajih davki popolnoma odpisati.
Posnemanja vredno. Abiturijenti II. državne gimnazije v Gradcu so podarili nemškemu šul-ferajnu 200 kron.
Na ptujskem kolodvoru ne razumejo ali pa nočejo razumeti slovenščine. Bil sem priča tega prizora: Neka gospodična je oddala kovčeg v Ljubljano. Brzovozni list je bil izpolnjen samo slovenski. Službujoči uradnik vzame list, a ga čez nekaj časa da zraven sedečemu uslužbencu, kteri je moral pripisati „Laibach". Nato je dobil uradnik list nazaj. A zopet nekaj ni po volji brihtni nemški glavici. Ogleduje list, tuhta in tuhta, a naposled vidno jezen vpraša gospodično: „Was ist das ,kovčeg' ? Ist das ein Korb — oder was ?"
—	Naša zahteva je in bo: Na Spodnje Štajersko slovenske uradnike!
Iz Trbovelj. Na naši pošti v Trbovljah službuje slovenščine popolnoma nezmožna g. Wrani kot v zasmehovanje popolnoma slovenskega prebivalstva. — Poživljamo poštno ravnateljstvo v Gradcu, da temu nemudoma stori konec. Ne pustimo, da bi se kaka frajlica iz nas starih Slovencev norca delala!
Maturo na ljubljanskem moškem učiteljišču so naredili sledeči gg. kandidati iz Štajerskega: Fran Levstik iz Oplotnice, Iv. Mihelič iz Št. Jurja ob Ščavnici, Kari Sovre iz Celja, Ferdinand Šent-jttrc iz Hrastnika (z odliko) in Ivan Zemljič iz Radomerja.
Slivnica pri Celju. Minolo nedeljo je pater Korošec tukaj hvalil, kaj je vse v drž. zboru — dosegel. Iz vseh njegovih besed smo posneli, da je dosegel pač marsikaj lepega, a vse to so bile lé njegove — dijete. Za ljudstvo — nič! Vendar se je pa predrznil fant hujskati zoper našega splošno priljubljenega župana, menda ker se mu ta ni prišel poklonit. Njemu, patru in državnemu poslancu! Slivničani pa že vemo, kaj imamo storiti!
—	To bo videl pater Korošec pri prihodnjih volitvah!
Slavnost v Hrastniku.
Izlet brežiških, celjskih, žalskih in zagorskih Sokolov v Hrastnik v nedeljo, dne 26. t, m., obeta obeta pritegniti izredno veliko občinstva. Slavnost s telovadbo, petjem, godbo, plesom, se vrši na Vrtu Mar. Logar v Hrastniku ob 4. uri pop. in sicer ob vsakem vremenu. Kolikor je do-sedaj znano, se udeleži korporativno 12 društev. Hrastničani se marljivo pripravljajo na sprejem in gostje so lahko zagotovljeni, da odneso iz Hrastnika lepe, prijazne spomine. Opozarjamo občinstvo še posebno na šotore (kavarna, slaščičarna i. dr.), ki jib opremijo naše dražestne narodne gospice — veselja bo tam nad vse mere. Sprejem gostov, ki pridejo v smeri od Celja je ob 1'29 uri, onih v smeri od Ljubljane ob 216 uri popoldne. Pridite k nam, pridite se veselit — odiranja se ni treba bati.
Hrastniški rudarji ! V nedeljo ob 1. uri pop. vsi na postajo. Pokažimo našim nemčurjem, da še živi narodna misel med nami, pokažimo, da se rudar zaveda svojega stanu in svoje narodnosti. Zato vsi v vrstah k sprejemu sokolov in potem na slavnost. Nobeden naj ne izostane. Sestanemo se ob pol 1. uri pop. pri Roševi kovačnici.
Napreden rudar.
Pripravljalni odbor za sprejem Sokolov v Hrastniku prosi narodne hrastniške hišne posestnike, da razobesijo zastave in okrasijo svoja poslopja. Sokoli pridejo ob vsakem vremenu. Izka-žimo jim čast, kot jo zaslužijo ti naši boriici za narod in svobodo.
S	--i-
Dijaki in dijakinje! Ker so do sedaj bili jako pogosti slučaji, da so stanovali dijaki in dijakinje v Mariboru pri obiteljih, ki so svoje dolžnosti nasproti mladini popolnoma zanemarjali, oziroma, da so stanovali pri naših nasprotnikih to je nemških družinah, sklenilo je „Slov. trgovsko društvo v Mariboru" za tekoče leto preskrbeti brezplačno tej mladini stanovanja pri le poštenih slovenskih družinah, proti vrnitvi pisarniških stroškov (20 vinarjev v znamkah) za odgovore. — Da je mogoče vsem željam ustreči, se prosi, naj se blagovolijo dotični takoj ali vsaj v najkrajšem času oglasiti podnaslovom: „Slovensko trgovsko društvo v Mariboru".
Novice iz drugih slovanskih krajev.
Slovanski shod v Pragi
je končan. Ne pripušča nam žal prostor, se spuščati v podrobno razpravo dogodkov na tem vele-važnem shodu. Povdarjamo, da je slovanska ideja, ki je dozdaj bila nekaj sanjavega, prešla na realna tla pozitivne kulturne in gospodarske slovanske vzajemnosti.
Gotovo največji uspeh shoda je, da se je dosedo sporazumljenje med Rusi in Poljaki, ki so se dozdaj med seboj sovražili, kakor Nemci in Slovani. Rusi so vstali prvi, podali roko Poljakom k spravi ter obljubili, da ne bodo delali zaprek razvoju poljskega naroda.
Drugi važni uspeh shoda je zasiguranje ustanovitve velike vseslovanske banke, ki bo imela nalogo pospeševati gospodarski razvoj slovanskih narodov na vseh poljih.
Vseslovanska razstava v Moskvi se vrši leta 1911. — Tudi to je sklep tega shoda. Na tej razstavi se pokaže gospodarska in kulturna sila vseh slovanskih narodov, in posamezni bodo takrat videli, česa jim še manjka v izpopolnitev.
Velevažen je tudi sklep o ustanovitvi slovanskega korespondenčnega biroja, o razširjenju vseslovanske sokolske organizacije in o organizaciji prosvetnega ter znanstvenega dela Slovanov.
Slovanska misel, misel slovanskega edinstva ni več ptihla fraza, ampak beseda je postala meso. Ta shod v Pragi pomeni preobrat v političnem in kulturnem življenju Slovanov, kakor je dejal praški župan dr. Groš, in 20. stoletje se bo imenovalo ob svojem koncu slovansko stoletje, tako je dejal dr. Mattuš.
Tudi v javnem političnem življenju bo imel ta shod velike posledice. Vsled pobratimstva Poljakov in Rusov postane Rusija skozinskoz res slovanska država, vsled skupnosti severnih z južnimi Slovani morajo prenehati tuje spletke med slovanskimi narodi na Balkanu, in posebej v Avstriji mora Slovanstvo priti do uveljavljenja svojih sil, do prevlade.
Da je ta shod bil velikanskega pomena, kaže nemško in madžarsko časopisje, ki resno in s strahom razpravlja o njem.
Kranjski deželni šolski svet, v katerem
vladajo sedaj klerikalci, je začel brezobzirno, barbarsko gonjo proti naprednemu učiteljstvu na Kranjskem. Brez vseh vzrokov se preganja zlasti one učitelje, ki so klerikalizmu nevarni. Slabo znamenje za zavest moči kranjskih klerikalcev je ta strastna politika maščevanja, in prepričani naj bodo razni Kreki in Lampeti, da se bo bridko nad njimi maščevala.
Za Ljubljano. V zadnji seji drž. zbora se je sprejel tudi zakon glede podaljšanja davčnih olajšav za Ljubljano.
Slovenski kipar Zajec se je stalno naselil r Ljubljani in ima svoj ateljé na Gradu.
Zrelo grozdje sta že našla posestnika Mrevljin in Cotič v vinogradu pri Dornbergu na Goriškem.
V Ajdovščini na Goriškem se snuje
„Sokol",
Novi predsednik Lloyda. Za predsednika avstrijskega Lloyda je imenovan član gosposke zbornice grof Karl Stürgkh. Dozdaj je bil uradnik v — naučnem ministerstvu.
Novo sokolsko društvo se ustanovi v Železnikih na Gorenjskem.
V novo ministerstvo za javna dela sta vzeta kot uradnika tudi vladni svetnik Haas iz Ljubljane in okr. komisar baron Schlosser, oba nemška nacijonalca. „Slov. Narod" poroča, da je minister Gessmann sicer naročil slovenskim klerikalcem na Kranjskem, naj mu priporoče nekaj sposobnih slovenskih uradnikov, a oni so v slepi strankarski strasti rajši priporočili ta dva Nemca nego slovenske uradnike, ker so ti—„liberalci".
Kolesarska slavnost v Gorici dne 12. t. m. je potekla — mirno. Lahi, ki že bridko občutijo bojkot Slovencev, so se streznili in — se poskrili. Videlo se je ta dan jasno tudi, kako so Lahi vedno lagali, češ da Slovenci delajo nemir v Gorici. Ta dan je bil lep mir. — Laštvo Gorice je puhlo — in zato se kmalu sesuje!
Nesramnost nemškega poštnega urada. — „Ljubljanska kreditna banka" je pred tremi tedni poslala denarno pismo na krajni šolski svet v Podgorju na Koroškem. Pismo je prišlo na poštni urad v Podgorju, kjer službuje huda nemška nacijonalka. Slovenski naslov jo je tako razjezil, da je poslala pismo nazaj z opazko: „Adresse mangelhaft, zu wessen Händen, Pfarrer, Gemeindevorsteher, Schule?" Iz tega se vidi, da je dotična poštarica razumela naslov, pa da ni hotela poiskati osebe, ki ima pravico v imenu krajnega šolskega sveta sprejemati poštne pošiljatve. — „Ljubljanska kreditna banka" je pismo poslala znova v Podgorje s pripombo, da je naslov po-polen in zadosten. Kaj je zdaj storila nemška nacijonalka? Vrnila je znova pismo z opazko: Retour, Krainerische Schulwelt hier unbekannt! — Menda bo to zagrizenko že poštno ravnateljstvo naučilo manire!
Klerikalci na Koroškem — grobokopi Slovenstva. Kako življenje je zaplalo po Koroškem lani ob času bojev za volilno reformo. Odkar pa so voditelji koroških Slovencev zašli zopet v stare izvožene tiri klerikalne politike, narodna ideja izginja in Nemštvo s „Štajercem" na čelu vedno bolj pridobiva. Nedavno temu smo poročali, da so v Preval j ah dobili nemškatarji s kimovci vred večino v obč. odboru. To pa zato, ker sta kaplana kotela vsiliti v ta odbor svoje kimovce, nepriljubljene in nesposobne ljud'". Vkljub nevarnosti, da pade občina čisto v nemške roke, nista odje-njala. Dne 16. t. m. pa je padla občina Slovenji Plajberk v nemškutarske roke. Ta kraj je bil dozdaj domena dr. Brejc-Podgorčeve klerikalne politike. Tudi ta kraj je padel v nemškutarske roke edino vsled nestrpnosti klerikalnih politikov. Klerikalci rujejo proti „Korošcu" in ga proglašajo za hujšega kot je „Štajerc", pri tem pa žanjejo „Štajerc" in Nemci. Koroški slovenski kmet ni klerikalen, zato se obrača od stranke, v kateri vidi vtelešeno kaplanovlado. Tako kopijeje klerikalci grob koroškim Slovencem.
„Naroden delavec". Pod tem imenom začne avgusta meseca v Trstu izhajati glasilo nar. del. organizacije.
Nov slovenski list v Ameriki je začel v Nju-jorku izhajati pod imenom „Vestnik". Prinašal bo v prvi vrsti slike o nesrečah v rovih o štraj-kih itd.
Boj zoper slovensko uradništvo. Da ima vlada glede nastavljanja uradnikov načela: Nemci imajo na Slovenskem iste pravice do javnih služb kakor Slovenci, med Nemci pa smejo dobiti službe samo Nemci, — to se jasno vidi v celem našem državnem življenju. Tudi n. pr. pri železniški upravi. Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku dosledno nastavlja po slovenskih krajih same nemške uradnike, in dva višja uradnika v ravnateljstvu sta slovenskim prosillcem naravnost v obraz povedala, da Slovencev načeloma nespre-jemajo. Tako se povsod izpodriva slovensko uradništvo in se preplavlja slovenska zemlja s tujci.
Bombo so našli v noči pred slovensko slav-nostjo v Gorici na oknu nekega krojača v ulici Formica. Sumijo, da je zločinec položil bombo samo začasno na okno, da bi jo skril, a jo je mislil porabiti drugi dan proti Slovencem.
Obrtnopospeševalni svet. V ministerstvu javnih del se je sestavil obrtnopospeševalni svet. V tem svetu je 13 zastopnikov zavodov za pospeševanje obrti, samih Nemcev razen enega Italijana iz Rovereta na Tirolskem in dveh Poljakov. Celovec in Gradec sta tudi zastopana. Potem je še 46 imenovanih članov in med temi je edini Slovenec dr. Žitnik, izmed Hrvatov pa drž. posi. Biankini. Italijani imajo 4 imenovane zastopnike.
iubilejska razstava v Pragi. Dne 29. t. m.
je doseglo število obiskovalcev razstave en milijon.
Slovanska banka. Kakor smo poročali, se je na slovanskem shodu v Pragi sklenilo ustanoviti slovansko banko. Meseca decembra ima ustanovni odbor sejo v Petrogradu. Takrat se sprejmejo pravila.
Italijanstvo Gorice se spozna tudi iz sledečega: Na goriški gimnaziji je bilo 1886. leta 97 učencev, ki so bili rojeni v Gorici. Od teh je bilo 17 učencev slovenske narodnosti, 80 pa Italijanov in Nemcev. — Letos je bilo na istem zavodu 118 učencev, rojenih Goričanov. Od teh je bilo 51 Slovencev ter 67 Neslovencev. Iz tega je razvidno, da se je v dvaindvajsetih letih število slovenskih učencev, ki so iz Gorice doma, na goriški gimnaziji potrojilo, število učencev drugih narodnosti se pa za 13 skrčilo!
Goriški deželni zbor bo sklican najbrž v II. polovici septembra.
„Zveza slovenskih izobraževalnih društev na Kranjskem" se snuje. Upamo, da stopi v najkrajšem času v življenje.
Kranjski kmetijski družbi je naklonilo ministerstvo za poljedelstvo za drugo polovico tekočega leta zopet 4000 K podpore. Torej družbo proti volji klerikalcev še država vedno upošteva.
Kandija pri Novem mestu dobi svoj poštni
urad.
Vas Grad prj Bledu, ki je nedavno pogorela, se bo nanovo sezidala, a na moderni način.
Graščino Zgornje Trušnje pri Velikovcu na Koroškem je kupil slovenski konzorcij, kateremu na čelu je g. Fajdiga iz Sodražice.
Srbsko. Posrečilo se jn konečno doseči sporazum med staro- in mladoradikalno stranko. Sestavilo se je novo ministerstvo pod Velimirovičem kot predsednikom; rešiti ima proračun za 1908. brez apanaže in pa trgovinsko pogodbo za Avstrijo. Zatem se ministerstvo prenstroji z vstopom treh mladoradikalcev. Jeseni ima skupščina rešiti proračun za 1. 1909., preosnovo volilnega reda in občinske postave. Najkasneje septembra 1909. se imajo vršiti nove volitve v skupščino.
Politika koroških voditeljev. Kakor znano, je vstalo na Koroškem nekaj mož, ki niso zadovoljni s klerikalno politiko koroških voditeljev dr. Brejca, Podgorca in drugih, in so si ustanovili svoj napredni slovenski časopis „Korošec". Človek bi mislil: slovenski klerikalci vsaj na Koroškem ne bodo tako neumni in naravnost blazni i« bodo gotovo vsaj v narodni^ vprašanjih z naprednimi koroškimi Slovenci šli isto pot. posebno ker so v „Korošcu" vodje novega gibanja stvarno in brez nàpadov utemeljili, zakaj se ne strinjajo z ofici-jelno slovensko, t. j. klerikalno politiko na Koroškem. Ne tako dr. Brejc. Ta je na zborovanju katoliškega pol. društva odločno izjavil, „da s temi ljudmi ni nobena zveza mogoča!"— Vrl učenec dr. Šušteršiča in dr. Korošca. — Brez komentarja!
Dopisi.
Iz Žalca. Citali smo mnogokrat, kako gospodje pri „Slov. Gosp." delajo proti našim narodnim koristim. Tudi se sami poslužujejo po nepotrebnem preradi nemščine itd. Da je temu tako, naj pokaže sledeči slučaj. Časopisi se razpošiljajo za vsako pošto vsi pod skupnim zavitkom, na katerem je označeno ime dotične pošte.
Slovenski časniki prihajajo s slovenskim napisom, nemški zopet z nemškim. „Slovenski Gospodar pa priroma v našo Savinsko dolino z napisom na zavitku seveda samo v blaženi nemščini. (Op. uredn.: Dokaz imamo v rokah!)
Ali se mogoče gospodje krog „Slovenskega Gospodarja" bojijo, da bi se zavitek s slovenskim napisom zgubil? „Narodni list" in vsi drugi slovenski časniki rabijo izključno samo slovenske napise. „Slovenski Gospodar" pa izgleda, kakor bi prišel iz rajha.
Večna sramota listu, ki baje brani narodne svetinje.
Ponikva ob j. žel. Kaplan Maks Ašič nam pošilja z ozirom na naš dopis v štev. 28. „Nar. L." sledeči popravek: „Ni res, da sem jaz ovadil železniške delavce, pač pa je res, aa jih jaz nisem ovadil in da do danes sploh nič vedel nisem o kaki ovadbi." — Kaplanov rokopis si shranimo pa si preskrbimo fotografijo ovadbe. Oboje potem predočimo. — Splošno pa pripomnimo, da nismo niti trdili, da je on ovadil žel. delavce, ampak da je to trdil nekdo, ki je spoznal njegovo pisavo.
Sicer pa, g. kaplan, ponižno vprašanje: Kako
je pa bilo takrat, menda 2. jul., ko je župnik priredil procesijo „za dež" na Sladkogoro? Kako je bilo, ko ste se vračali v družbi vašega general-stablerja in jo zavili v gostilno g. Župnika ? Kako je bilo, ko ste se začeli prepirati z nekim Jožefom Busarjem, in je prišlo končno do tepeža? Kako je bilo potem, ko je baje Busar zbežal in je baje neki kaplan Ašič kakih 200—300 korakov daleč tekel za njim?
Vzoren kaplan! Mariborski knez in škof stori najboljše, če ga nemudoma imenuje za dekana v Šmarje!
Šentrupert nad Laškim. Župnik Mojzišek je postal po 1 letnem trudu v resnici odbornik občine Šentrupert. Vsled tega ga je navdala taka radost, da si je dal na to svojo čast z možnarji streljati. Za praznik sv. Rešnjega Telesa se je bilo namreč smodnika premalo kupilo, ker so šentrupertske že dokaj ostrižene ovčice v ta namen samo nekaj novčičev zložile, in se vsled tega takrat ni splačalo streljati. Župnikova čast pa je vse kaj druzega, nego božja. Na čast žup-nikovega odborništva se splača makari en sam strel v zrak spustiti. Sicer se bodo morale volitve popravljati, a župnik je že odbornik. In če je župnik kot volilni komisar bil volitve tako izvrstno vodil, da se bodo morale popravljati in da so se oddajali neveljavni glasi, ki so se morali od veljavnih odštevati, kaj vse to, župnik je vendar odbornik. In smodnik, hm, do druge cerkvene slovesnosti je nevarnost, da splesni; v zrak torej ž njim na čast župnikovega odborništva!
Loka pri Zidanem mostu. Umazana cunja ali „Slov. Gosp." v Mariboru sicer ni vreden, da bi se mu odgovarjalo. Tako bi se tó pravzaprav ne splačalo tudi glede njegovega dopisa z dne 15. t. m. od nas. Toda ker je dopisnik še mlad, neizkušen fant, še moker za ušesi, mu treba nekoliko „mazila".
Prav je, da je fant končno svojo barvo pokazal,^ saj že od svoje mladosti po svojih delih tja spada. Kako je neki bilo takrat, ko je pri sosedu ukradene močne hraste nazaj nosil in še 2 K kazni plačal, ker se je ustrašil ričeta. Menda' so bili težki !
Piše tudi, da „liberalci" nič v božjo čast ne žrtvujejo. Jaz pa pravim, da pri nas najhujši „liberalec" več da v cersvene namene kakor vodja klerikalcev. Vemo pa to, da se nekomu prav zelo cedijo sline po županstvu. Bog daj srečo — bomo že videli! — „In spet se oglasi jih sto, da tat nam županil ne bo!"
Fant gobezda nekaj tudi o njemu nasprotni (t. j. „liberalni"!!) stranki, češ da ta govori okrog, da je Benkovič kriv suše. Tako nespametni pa „liberalci" niso! Pač pa smo prepričani, da je Benkovič sokriv zdajni silno nizki ceni živine, ker je tudi on glasoval za nagodbo z Ogrsko! — Zdravo, fant, pa na svidenje!
„Liberalec"
Dol pri Hrastniku. Pri stavbi tukajšnje farne cerkve je neki palir, kateri skrbi bolj za politiko, kakor za zidanje. Sliši se, da je svojim delavcem prepovedal hoditi v tukajšnjo narodno gostilno g. Antona Drakslerja. Odkod to hujskanje pride in kdo hujska palirja, da bi na delavce vplival, vsakdo ve. Veseli nas pa, da je ves trud zastonj in da delavci še bolj obilno zahajajo tja in to zato, ker so narodni. Boljše bi pa bilo, če bi dotični palir politiko, v kateri se, kakor se vidi, malo razume, (ker trdi proti dfv lavcem, da je dotična gostilna socijalno-demokrat-ska!) na kol obesil in bi za svoj „grb as t i" zid, katerega mu je stavbeni komisar zavrgel, bolj skrbel.
Bizeljsko. V številki 29. „Slov. Gosp."-pravi nekdo, kako zelo ga boli spakedranda „Wisell zu Suschitz" na našem poštnem pečatu, in napada našega gospoda župana, češ da je on tega kriv, ker ne trpi nobene spremembe; sicer pa — tako pravi ljubeznivi resnicoljub „Slov. G." — od narodnjaštva našega župana ni česa drugega pričakovati.
Prepričani smo, da gre g. župan preko tega neumnega čvekanja na dnevni red Resnici na ljubo pa konštatiramo, da so se že večkrat, in tako tudi lani potom g. posi. dr. Ploja storili vsi potrebni koraki, da dobi naša pošta dvejezični pečat. Kdor ve, kako „hitro" se take zadeve pri našem poštnem ravnateljstvu rešujejo, bo razumel, da naša zahteva še do danes ni rešena. Jako koristil ^ pa bi naši stvari „resnicoljub" v „Slov. Gosd.", če gre v Gradec in s svojo „vplivno" besedo tamkaj stvar pospeši, nego da po časopisih psuje zaslužne može.
Iz Podsrede. Da ne bode širši 'svet mislil, da je pri nas vse v redu, hočemo zopet podati par „cvetk" o delovanjn našega g. župnika dobre in slabo znaBega Vavpotiča. On pravi, da ga bedak i b i a t i j o pO brezverskih časnikih, a se malo zmeni zato. Tudi mi se bore malo zmenimo za njegove kozle, ki jih strelja doma in pri sodniji v Kozjem, oglasimo se samo tedaj, kadar tako švrkne po nas, danas pri Srcu zaboli-i > Mož nas imenuje bedake; skoraj je zadel pravi izraz, ki nam gre zaradi naše pasje potrpežljivosti. [Da pride mož na faro, kjer so voditelji občine bolj energični, nego pri nas, bi že davno ne pasel več ovc, nego pravcate krave: da je pri nas edinosti in sloge, bi že bil drugič suspendiran.
Ko se je nedavno govorilo, da gre g. duh. svetn. Tombah v Št. Petru pod Sv. goro v pokoj in da reflektira g. \ aupotič na isto mesto, so rekli Šentpetrčani, če se to uresniči, da ga bodo čakali z gorečimi vilami ha Skopečnem ter s takim sredstvom preprečili njegov prihod. Mi ga imamo pa tako radi, da mu hočemo vso njegovo prtljago — in naj je bo za 12 voz — zastonj zapeljati na novo faro, četudi bo ista tako daleč, da si bodo voli in konji podkve, parklje in kopita docela zrabili, samo da ga spravimo v kraj, kjer ne bodemo nič več slišali o njem.
Dalje pravi, da ga mi blatimo — mož nam ne bode zameril, mi smo ravno nasprotnega mnenja — on je pa s svojim nečuvenim postopanjem napram faranom sam nase nametal silno veliko blata. Mi smo mu očitali, da preveč računi poroke itd., a on je dosledno zatrjeval, da dela vse postavno, dokler mu Črnoš s Pečic ni stopil na prste, da je moral vrniti, kar mu je preveč računal za poroko. Vemo, da ga ni malo bolelo, ko je moral za nastale stroške seči tako globoko v žep, da niti vsota 23 K, ki jo je zahteval za poroko, ni zadostovala, ampak je še moral od svojih „krvavo" prisluženih beličev nekaj dodati.
Ali ni zlobno, da je našega pristaša poštenjaka samo zaraditega, ker je bil predsednik na Žurmanovem shodu, obložil s pokoro, da ima ves mesec vsaki dan moliti rožni venec in 4 nedelje križevi pot v cerkvi od postaje do postaje? Vse odobrava njegov možati nastop, ker je zahteval črni listek nazaj z opombo, da tega ne more spol- : njevati. Ali vam je znano, g. Matija, da je bil potem nekje drngje pri spovedi in dobil za ravno iste grehe za pokoro dvakrat po tri očenaše.
Pred nedavnim časom je neki naš tržan povedal novico, da je po Savinski dolini pobila toča. „Praf je!" se je odrezal župnik. Tudi nam jo naš dobri pastir privošči, in če bi jo znal delati, smelo tudimo, da bi jo že napravil, pa ne navadno, ampak taka kakor prešni kamen bi letela na nas.
6. župnik, danes smo vas zopet malo „po-štriglali", imamo še mnogo snovi, zato še lahko nadaljujemo. Bodite prepričani, da ne bodemo prej mirovali, dokler ne bodete nehali zatirati naših dobrih ljudi.
Št. Janž na Op. polja. V nedeljo 19. t m. je priredila kmečka zveza tukaj društveno zborovanje. Qovorila sta drž. posi. g. Pišek in znani „značajni" poštenjakovič uskok g. Vlado Pušenjak, obadva stvarno brez vsakih napadav, prvi o državni pomoči kmečkemu ljudstvu, ki je vsled suše prišlo na rob propada, drugi o koristi zadružništva in o pomenu kmečkih posojilnic.
Namen teh predavanj je bil zaničevanja vreden. Načrt je bil jako dober: Najprej je treba bedo ljudstva uporabiti in. si njega zaupanje pridobiti; dalje mu je treba razložiti, kaj vse združenje doseže. Potem smo prišli do trenutka, da se lahko začne reklama za kmečko zvezo.
Tako je tudi bilo. Nazadnje je namreč podpredsednik kmečke zveze Mlakar iz Hošnice na vse kriplje in z vso ogljevitostjo hvalil kmečko zvezo, ter navzoče nagovarjal, naj ustanovijo pododbor km. zveze. Ker se ni nikdo za njo navdušil, je župnik predlagal 5 oseb. Od teh eden ni bil niti navzoč, eden je izvolitev odločno odklonil in en tretji se še tudi ni odločil.
Ko je predsednik vprašal, kdo je za predlog, se je vzdignilo izmed mnogobrojnih navzočih troje kmečkih rok in še kaplanova. Dokaz, da v Št. Janžu niso ugodna tla za km. zvezo.
Omenimo še tudi, da je eden izmed zborov al cev predlagal rezolucijo, v kateri naj bi se izrekla našemu poslancu dr. Plojn zaupnica, pa je predsednik nikakor ni hotel dati na glasovanje.
Beseda se seveda ni vsakemu dala, kateri jo je zahteval, samo kaplan si jo je vzel, kadar . se mu je zljubilo. Enému so, jo pa hcteli dati na vsak način, da bi povedal, kaj je slišal v-. Ptuju predpoldnem, kjer se je govorilo o istih perečih vprašanjih. Akoravno so mu besedo dali, vendar revež ni nobene imel, ker ni znal nobene iz ust spraviti. '''v ; '	,;'r'„".
! Da je bil namen, tega shoda le reklama za kmečko zvezo, sledi tudi iz sledečega dejstva: Shod je bil napovedan ob 3. uri, ob pol 3. uri pa bjagosloy v cerkvij kateri je sicer ob 2. uri običajen, Ker pa še g. Pišeka in dr. ni bilo, je čakal župnik z blagoslovom do pol 4. ure.Pa nikakor ne mislite, da morebiti zato, da bi Pišek, Pušenjak in Mlakar prej k žegnu šli, — o ne! — Ti gospodje so bili med žegnom v zborovalni sobi. Pri kmečki zvezi je strankartftvo prva reč, potem šele pride na vräto Služba božja.
Sv. Trojica # Slov. gor. Gospod urednik! Od nas dobite malokedaj kaj, a vendar so naši nemškntarji silno potrebni, da se jih primerno okrca, kajti pdstali so naduti in prevzetni. Največji drzneš med vsemi pa je trški šupan, trgovec Golob, ki se ima zahvaliti za svoj obstoj edino le nam slovenskim kmetom iz okolice, ki mu nosimo krvavo zaslužene slovenske novce, da se bogati, ter postaja od dne do dne predrznejši.
: Zadnjo soboto je pokazal mož javno svoje vsenemško srce. Tu je obhajal namreč g. Puntner zlato mašo. Župan je razposlal po hišah okrožnico, v kateri nujno prosi, naj nikdo ne izobesi ne nemške ne slovenske zastave. Tako se jètudi zgodilo. Vsem, razun samostanu je zlezlo srce v hlače in nikdo si ni upal na dan z narodno tro-bojnico. Le raz samostan so plapolale slovenske zastave,. ponosno in neustrašno v jezo županu in drugim nemškutarčkom^, i	; .
Na predvečer slavlja je bila bakljada, kateri je načeloval sam župan Gòlbb. Pred ČUntnerjevo hišo je imel govor. Govoril je — strmite ,— nemški. Niti ene slovenske besede ni zinil. In ko je končal, zakavkali so < fajerberkerji — hoch — ker so jim gospod Golob stari in mladi tako rekli. Pa to veselje jim je skalil zaveden kmet, ki je zaklical : „Mi smo Slovenci „živijo" — in glasni „živijo" — so potlačili slabotni in boječi „koch". Drzni so postali zadnji j čas naši Grmančki pod vodstvom „ S&dmarklerja" JGoloba. Li-tti naravnost nesramno, da si upa župan prepovedati tržanom razobesiti slovenske zastave. Da nemških ne smejo razobešati, to se razume samoobsebi, ker so tla naša, slovenska, a narodne trobojnice plapolajo smelo raz hiš, čeprav vlada štajerČijanski obč. odbor. Spomni se naj g. Golob, da je trgovec, h kateremu nosijo le slovenski kmetje svoj denar, brez katerega bi hodil od hiše do hiše beračit. Bele vrane so one kronce, ki mu jih prinašajo pristni Nemci — Slovebski kmetje iz okolice si bodo znali poiskati drugod in druge trgovce, ki niso poturice iu ki ne izzivajo mirnih ljudi, ki ne trobijo v štajerčijansko-nemčurski rog. — Pa kar še ni, vse lahko se zgodi — Plačilo ne izostane, in tudi gospod Golob bo dobro plačan za| ta trud in tO nedopustno delo, s katerim žali slovensko narodni ponos.
Kmet iz okollee.
—:----i—---—--—_—
Zadnja poročila.
Novi deželni zbor na Finskem se otvori dne 1. avgusta.	,
Katehet — svinjar. Katehet Maksimin Ma-zzarini, ki je poučeval na šoli v Miljah pri Trstu, je vganjal s šolskimi dekleti nespodobnosti in je bil pri okr. sodniji v Kopru obsojen na 4 tedne težke ječe.	>
Gosposka zbornica je v svoji seji včeraj 22. t. m. odklonila zakon o znižanju sladkornega davka.
Velik vsekmetski shod se je vršil v nedeljo v Štanjelu na Krasu. — Zbralo se je nad 1500 kmetov.
Kegljanje na dobitke v Skalni kleti pri Celju je vrglo družbi Ciril Metodovi 87 K 23 v. čistega dobička.
Prememba posesti. 0 a jemo, da je kupila klerikalna ljudska posojilni« v Celju Terschekov hotel. Dali so 182.000 kron
Občni zbor „Siidmaike" bo letos dne 7. sept. v Beljaku.
Morilka svojega ženina. Hči župana Beyerja v Draždanih, Margareta, ki je mi orila svojega ženina inženirja Resslerja, je bih« včeraj 22. t. m. gilotinirana (odsekana ji je bila glava), ker je kralj ni hotel pomilostiti.
Iz Ljutomera sé nam poroča, da tamošnji dekan hujska proti spkolski slavnosti. Svetujento j mu prijateljski,Hng'Tmruje, ker bo sicer zagrmelo, da bo pomnil	sodišče!!
, V Šmarje pj^de;,baje dekana župnik Atte-neder iz PplzeleKtolte^iiičani bodo veseli, da se tega petelina reiijop i veseli pa ne bodo menda Šmarčani ' -"<3	> '
Zakon o
domobrancih je c
"" rekrutnega kontingenta pri
otrdii.
j-rr——-———:-q »a^ ;—--t--—-—--
Zveza narodnih društev.
flflž j • ' ' ' : i'-;
„Klub naprednih slovenskih akademikov" v Celju se je kpo^tituiral sledeče: Predsednik: t. cand. iur. Milkp tHrašovec, podpredsednik; t stud. iur. Anton Kosi, blagajnik: t. cand. iur. Kari Laznik, tajnik: t. č|gd.|ur. Vojteh Hočevar, knjižničar: t. cand. ^ut^Jtatej Suhač, namestnik: t cand. iur. Viljem Sribar, računska preglednika: t abs. Iur. Ivan Ktašek in t cand. iur. Leopold
Vičar. , f,»iqga
Slovensko d$ta««!ko podp. društvo v Celju
se je, kakor smo ^ sporočili, preselilo v nove prostore v Kmeclov® hišo na Grabnu št. 7, kjer je tudi društvena gostilna. Upamo, da bodo celjski Slovenci društvo radi podpirali. — Društvena knjižnica se je nanovo uredila in lahko dobi vsakdo knjige katerekoli stroke vsako nedeljo od 9. — 12. ure. Tekom časa se knjižnica izdatno pomnoži in se ustanjJvi posebna knjižnica za šolsko in šoli baš odraslo mladino!
Bralno in pevgkb društvo v Šmartnem t Rožni dolini priredi dne 2. avgusta veliko Ijndsko veselico is jfo&lavo 60 letnice vlade pre-svitlega cesarja. Vflpored je jako zanimiv. Med posameznimi točkami jgra godba. V slučaju slabega vremena vrši slavnost teden pozneje. Vse naše sosede iz police vabimo vljudno, zlasti pa iste, ki so prijatelji lepe pesmi, da pridejo takrat ^ v prav obilnimi številu v Rožno dolino k Siožirju, kjer s». vrši veselica ob treh po-poludne. Vstopni-ga prosta.
? narodni čitalnici v Vojniku se začenjajo v nedeljo dne 26. julija popoldne ob treh poučna predavanja — namenjena predvsem mladini. To nedeljo predava član^Prosvete" g. J. Prekoršek, prihodnjo g. abit Novačan, član celjsk. podr. „Prosvete".
K obilni udeležbi vabi odbor čitalnice.
V Gornjemgradb ima v nedeljo 26. t m. ob 3. uri popoldan v* 'gostilni g. Mikuš podružnica sv. Cirila in MetdcKa svoj občni zbor. K obilni udeležbi vabi ^yoter	odbor.
Vransko. Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k temu, da je Ciril-Metodova slavnost tako lepo uspela. V prvi vrsti se zahvaljuje vrlim
„Sokolicam" iz
ter slavnemu celjskemu,
žalskemu, braslovšfeemtt, zagorskemu in mozjr-skemn „Sokolu", ki so s svojim spretnim nastopom tvorili sijaj slavnosti? Zahvaljuje se slavnim pevskim društvom iž' : Zagorja, Moravč in,Vranski Vili', ki so s svojim petjem obogatili vspored slavnosti. Požarnhn1 hrambam iz Prekope in Kaplje, „Podružnici S;'sv.* Cirila in Metoda na Polzeli" istotako najsrčnejša zahvala. Zahvaljujemo se iskreno č. er. Župniku A. Bercetu, ki je s svojim govorom navduševal za našo prepotrebno družbo. Zahvaljujemo se cenjenim damam, ki so prevzele prodajo v šotorih in razpečavanje šopkov,, konfeti, dopisnic ih srečk za srečolov. Tudi darovalcem dobitkov za srečolov iskrena zahvala. Prisrčno se zahvaljujemo todi vsem drugim, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k prireditvi veselice.
Odbor „Podružnice jsv. Cirila ip Metoda na Vranskem."
Iz Dola pri JKrs8tnikn. Da se ne bo več reklo „Dolanci— zaspanci", vršila se bo tu dne 16. avgusta t. L velika veselica s predstavama „Brat Sokol" in ^Poljub". Med drugim bo na sporedu ribolov, vrtiljak itd. Ker je namenjena polovica čistega dobička za Ciril-Metodovo družbo in polovica za popravo odra, vabimo na ta dan ž« sedaj vse narodnjake in prijatelje veselja.
Kmetijsko bralno društvo pri Mali Nedelji ponavlja veselico v nedeljo, dne 26. julija 1908, ob 4. uri popoldne po istem sporedu. — K obilni udeležbi vabi vljudno	odbor.
Kmet. bralno društvo Vučjaves priredi na aninsko nedeljo, dne 2.6. julija v gostilni gospoda Majer-ja veliko tombolo s krasnimi dobitki. — Začetek točno ob 4. uri popoldne. — K številni udeležbi vabi	odbor.
Dne 9. avgusta velika narodna veselica v Breznem ob Dravi. — Narodnjaki, že zdaj na krov!
ijiBialj
Za sokolsko slavnost v Ljutomeru se nekatera društva še niso priglasila! Naj store to takoj!	r v
Ker se bo vršila sokolska slavnost v Tržiču dne 26. julija namesto 19. julija, je bil pri-moran pripravljalni odbor Gorenjskega akad. fer. društva „Vesna" preložiti ustanovni občni zbor In z njim spojene prireditve nepreklicno na 2. avgusta 1.1.	Odbor.
Afa*■ ' "";;T-T BÌ»^'" '
Gospodarski p&ftèrki.
Ne zäbimo travnikov! ■
(Piže PranCiSek Škerlecv ViCaHcftr pi* Vèliki'Nedelji.)
; wVeliko'posknsi, kar jè^obro, tega se po-primi", pravi pregovor. Ak<y>fpride kaka nova rastlina, ali kaka nova oblika pri- in obdelovanja med naše kmetovalce, pray^ j^vadno. staroko-pitneži:„To hi nič vredno; sa] takega ni sadil ne delal moj oče in je véndW 'dobro gospodaril in mastno živel. Tudi jaz se~wpoprimem ničesar novega in gotovo ne bodem lakote umrl." Ko pa naposled Vidi, da hm gospf|!f-JÌvo po stari navadi ne gre od rok, se končno vendar bti novih iznajdb.'	•■■' >'"".' ' f™"®"'. "
-'Spominjam'še še dobr^^iäko jjö büo, ko se je prinesla trta izabela: v naše )Ut"aje. Mnogi so grajali to hvaležno trto, kastfèjè jim jé pa bila vendar dobrodošla. Ko pa Sé je pritihotapila peronospora v naše evropski® Vinograde, kako hudo in bogokletno se '-wV%!$>kra't govorilo o škropljenju z modro gàlico. Kako vesela pa je bila v jeseni trgatev tistih naprednih gospodarjev, ki, so. pridno škropili svoje fgwfóè.
- Prav dobro vam je žfian& dragi bralci, koliko zagrizenih sovražnikov^ je imel amerikanski trs, ko je priromal med diéftóe? Poznam gospodarja. ki si je strgal nekoč vfr jézi klobuk z glavè, se udaril po prsih in se zapfidusil, da na njegovem posestvu ne bòde nikèlfràstla amerrkanska podlaga, dokler bo on gospodami. Skoraj bi me bil tepel, ko sem mu priporočal novi nasad. Letos pa ima tako rodno novtó gorico, da lepše ne.morenti. Bog mu jo blagoslovi!
■M Ko se je začelo pred tytìtf'leti gnojiti z umetnimi gnojili, so tudi stardkOflttfeži vtàknili svoj jezik1 vmes, češ da je to slepSHijaf norija, Ciganija, umeten gno j je za vraga '«Dandanes me pa povprašujejo od blizu in dateč.^kako je ravnati z umetnimi gnojili, koliko je vzeti in kedaj naj bi gnojili.	itoM^T
Vidimo torej, da se n&šfcJfctaetovalci le tedaj poprimejo novega, ako jibf sila k tèmu pritisne. Le malo gospodarjev iuiam<5, « Si bi delali tudi z glavo in: ne samo z rokamv.ibtkòr naši pradedje. Svet gre naprej in kdor ne^giße žnjim. se pogubi. Najbolj jasno se to kaže pmjriaogradih, pa tudi v sadovnjakih. Koliko ljudi "Jjgžč «sedaj: ,.0 ko bi bil začel preti 8 —10 leti saàift; Sedaj bi bil na konju!"
Dragi moji! R a v n o vt asko b o d o to žili tudi tisti, ki ne skrJi^o-zadosti za svoje — travnike, k&jh^f služijo najbolj v korist in bl$ t a n j e jjaših kmetovalcev. Naši malovredni travniki se morajo s^daj v prvi vrsti i^ho^ti! Kdor-dober travnik ima — on nekaj v^&t kajti živinoreja je prvi in najvažnejši pogo| ^"etijstva. Žalibog pa ima izboljšanje travnik^, ,-p^d nami še malo prijateljev. Tudi v tej zadevtJu,govori Še yednp tako neumno, kakor nekdaj. .Jri škropljenju in novih nasadih.	q8 j
Zopet hočem podati dpkaz. Pred dvema letoma sem opozoril nekega jkmeta, naj si zboljša eden travnik. Ali vam je kričal nad menoj, kakor da sem bil gluh, češ, da sot(ysamta nova dela za nič. Ho ho, stric-migec, *še%.si jWislil, le; počasi, se še dogovoriva. — NaposIeftJ|§je je dal vendar pregovoriti, dà si je lanslfii leto prenovil svoj travnik, na katerem je zras^^j samo en voz slabé malovredné kisle mrve,. Sedaj po zboljšanju travnika pa jé imel v tej h^di^uli tri voze prav
lepe, tečne krme. Ko je zoral .^tajf travnik in je imel zemljo pripravljeno, st,-je ^naročil travno seme od C. kr. kmetijske družheu .^Gradcu. Letos je že prenovil drugi travni ig^zatlnjič. mi je pravil, da ue neha prej, dokler si ne prenovi vseh travnikov. Vredno je, da bi ga. posnemali tudi'drugi kmetovalci. Tndi' J;. Möjz Križanič v Trgovišču pri Veliki Nedelji Vähi daje lepi vzgled pri napravi novih travnikov. sTaifcož ni kapitalist, ampak ima samo glavo navipravem mestu in pridne roke.	«übt i
Moj spis ima dosedaj saatómamen, opozoriti cenjene tovariše kmetovalce*? ^izboljšanje travnikov. Pri prvi priložnosti piléàìdaàtancneje o tej stroki.	ivfiiqot
V Vičancih, 28. junija
-.,	\ ■ - ' , '■ " ' .. Ottfard i i.':/!. ■'■''■
Stanje žetev.	90 *0
Poročilo poljedelskega ministerstva pravi;
Jesenske setve so na, Kjranjskem, Primorskem in Dalmaciji slabe in tip v Istri in Dalmaciji zrnja komaj za prihodnjo setvo. Žito in pšenico so skoro povsod že korič|m .junija poželi.
Letne setve so zaostale vsled suše. Žetev je slaba. Ječmen je dal na Sp. Štajerskem, Koroškem in deloma na Kranjskem - srednjo žetev. Ovqs je še bolj trpel vsled 8«še kot ječmen. Koruza se je še najbolj upirala, le na mehki zemlji na Primorskem in v Dalmaciji se je deloma posušila. Proso je slabo f "ha* Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in v Istri se je sejalo šele po dežju. Ajda se je na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem posejala. Lan je, pa Štajerskem precej dober. Zgodnji krompir se dobro razvija in je ugodno scvetel. Pozni še tuintam cvete. Zadnji čas se je nekoliko zopet opomogel. Tudi Kranjsko, Primorje in Dalmacija lahko računata na srednjo žetev poznega krompirja. Sladkorna pesa je vsled suše jako trpela. Repa in glavno zelje sta se le slabo mogli razvijati.
i . 'ub?i .:'i :.;:;>.' ''"-; '• c.;'■•' .•' ; - ' ■ i : ...... , ,
Deteljna in sen en a žetev je glede,kakovosti dobra, a g'òde količine silno slaba in je i padla na Spodnjem Štajerskem gledé sèna za 40 do 60%, na Kranjskem ; glede detelje za 65 glede sena za 50%, v Dalmaciji pri detelji pa i za 40%, ■	^ .
Za trto je bilo vreme zadnjih dai ugodno. V naših krajih se računa na jako dobro trgatev. Upanj» na dobro sad n o letino se je zmanjšalo.
Nasledki suše.
1 ,
O tem predmeta' se sedaj v vseh časopisih
na široko razpravlja. Vsi so si edini v tem, da je letošnja suša velikanska nesreča za gospodarski razvoj naroda in da je treba nujne pomoči. Slovenski in tudi nemški poslanci so storili svojo dolžnost ter zahtevali' od vlade najobsežnejših odredb in nujne pomoči? r
Da je suša silno : škodovala našemu kmetijstvu, naj izhaja iz kratkega poročila, ki ga je poslal predsednik kmetijske podružnice za laški okraj, g. Valentinitsch, na okrajno glavarstvo y Celju, in v katerem je izračunal sledeče: Laški okraj ima okoli 3000 posestnikov, ki imajo Vsak povprečno po 3 živine; govedo rabi mesečno krme v množini lastne teže. torej v celem okraju pri povprečni teži 1 in pol centa (stota) 14.500 sto-tov mesečno ali 174.000 stotov letno krme. Pridelek znaša pri 6234 orklih travnikov in 5052 oralih pašnikov (20 stotov ha 1 oral travnika in 5 stotov na 1 oral pašnika): 124.680 stotov sena, 25.260 stotoy otaye in okoli .10.000 stotov detelje, torej normalno skupaj 159.940 stotov krme. Dasi je treba, kakor zgoraj omenjeno, 174.000 stotov krme letno, se vendär v normalnih letih potreba in pridelek nekako izenačita. Letos pa se je pridelalo komaj tretjino normalnega pridelka, torej z a v e č kot 80.000 j t ot o v m a n j.
Posledica tega je na eni strani silno podra-ženje krme, ki se prodaja ponekod že po 16 K, in samoobsebi umevno bodó kmetje še to krme, kar so je pridelali, za tako drag denar radi prodali; na dragi strani pa bodo morali po nizkih cenah prodajati živino, ker ne bodo imeli krme in ne bodo mogli živine čez zimo rediti. Pozneje pa bodo morali za drag denar kupoyati slabo živino. Koliko škode s tem nastane, zna preračunati vsakdo.	3
Zato je nujno potrebno: 1. brezpogojno prepovedati izvoz krme iz države; 2. oddati krmo brezplačno onim posestnikom, ki se zavežejo, da bodo obdržali živino čez zimo; 3. priskrbeti brezplačno gnojila, da si popolnoma izsušeni travniki zopet opomorejo.
To storiti je dolžnost vlade in to izposlo-vati je dolžnost ljudskih xastopnikovI'

f »

Razne novosti.
Potres so čutili v četrtek ponoči po Koroškem, Beneškem in lahko tudi na Kranjskem. V Tržiču na Koroškem je bil sunek toliko močen, da so prebivalci bežali na. cesto in se je po.sobah vsulo nekaj peči. ■ r v ;
Avstrijski veletržci z železom so znižali ceno za železo v palicah in pločevino pri 100 kg za 1 ; K. To znižanje cen je posledica znižanja cen, katero so upeljale livarne pred kratkim časom.
Kopec streljanja zoper točo. Vojno ministerstvo je odločilo, da ne dobe vinogradniki več smodnika za znižano ceno. Leta 1895. so streljali v Slovenski Bistici prvič proti toči. Skazalo se je, da streljanje ne pomaga. Meteorološki kongres v Graden se je izreuel tudi v tem smislu. V Nižji Avstriji je streljanje proti toči že dalj časa prepovedano i
I Poplave v Galiciji. V okraju Saybuš imajo velike poplave. V Jeszcyni so utonile tri kmečke rodbine 20 oseb;1 Voda je odnesla mnogo hiš in živine. V vasi Suha so valovi odnesli 50 hiš.
Grof v zaporu. Bliža Krakova je povozil nedavno grof Eg. Staraynski z avtomobilom nekega dečka ter ga nevarno poškodoval. Sodišče je obsodilo grofa na pet dni zapora, katera kazen se ne sme spremeniti v globo.
Plate županom. Na shodu nižjeavstrijskih županov je govoril dež. odbornik Scheicher, da naj dobe župani odškodnino za posle, ki jih opravljajo v takozvanem prenešenem delokrogu za državo. Župan, posebno, v večjih občinah, mora delati za državo, skoraj kakor uradnik, a odškodnine ne dobi nobene. Vsaj to bi mu morala država dovoliti, da bi si na njene stroške vzdrževal pomožno moč za čas, katerega zgubi vsled župan- • skega posla. Odškodnina bi se naj odmerila po številu duš, Ako bi n- pr. znašala odškodnina po 50 vin. za prebivalca, bi dalo to že primerno V80t0. :	, v,	s -
Strašen vihar. V Tokatu na Turškem je vihar razdjal 400 hiš. Nad 1000 oseb je ubitih.
i e išče. Prednost imajo oni, ki so že delali v predilnicah. — Ponudbe, v katerih se naj navede stai ost in zahtevek plače, na uredništvo „Narodnega Lista". is? 3-1
in lepa enonadstropna
v Doliču na najlepšem prostoru, pripravna za vsako obrt, tik okrajne ceste, se proda. Obsega veliko sobo za gostilno, sobo za trgovino, magacin, tri sobe za stanovanje in kuhinjo. Pri hiši je nekaj zemljišča in lep senčnat vrt.
Več se izve pri posestniku v ioli, p. Mislinje.	m m
Dobro idoča
z lepim posestvom se proda v prijaznem mestu na Štajerskem. Natančneje poizvedbe daje iz prijaznosti J. Vrečko, Slovenjgradec.
166 2 1
Vabilo k prvemu
„Hranilnice in posojilnice
v Dramljah, r.zadr. z neom. z", ki se bo vršil dne 2. avgusta 1.1. ob 8. uri predp. v uradni pisarni s sledečim dnevnim redom :
■■:,'■	v.*'"	• 1
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje letnega računa za 1.1907.
3.	Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze.
4.	slučajnosti. Načelstvo.
Pozor pri zavaroiianju.
Podpisani sem bil mnogo let zavarovan na svoja poslopja pri angleški zavarovalni družbi „North British" za svoto 1600 kron. Zadela me je pa nesreča in požar mi je uničil meseca avgusta 1907 vsa zavarovana poslopja. Po velikem trudu in sitnostih mi je bilo mogoče šele meseca decembra dobiti od gori imenovane družbe zavarovalnino, a žal, namesto 1600 kron dobil sem samo 960 kron.
Opozarjam tedaj vsakogar, naj bode previden pri zavarovanju in naj se pusti raje zavarovati pri naših domačih avstrijskih družbah, ne pa pri angleških ali pa francoskih itd.
Alojzij Požun
posestnik, Zabukovje pri Sevnici.
Podpisani odkritosrčno obžaluje razžaljive besede, katere je izustil docela neosnovano o gospodu učitelju Cirilu Bobiču, prosi javno za odpuščenje ter se zahvaljuje za odstop od sod-nijskega postopanja.
NA RUNČU, dne 13. julija 1908. ]54 !	Mihael Lah.
se proda v bližini lepega mesta na Spodnjem Štajerskem. Meri čez 64 ha. Cena zmerna. Yse podrobnosti pove uredništvo „Narodnega Lista".
ima naprodaj MÄTIJÄ OBRAN, BREZNO pri
Mariboru.
156 4-1
Adolf Bursik
čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah 5	in po solidnih cenah.	52-29
l.U.U.U.U.U.Ütü.U.U.U.U.U.U.U.U.U.U.l
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in
7 62-30	igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št. 2
i
■


priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVračmKi peresa peresnimi radirke
KamcnčKi tabli« gobice črnilo _t i
Trgovske knjige ; «f
nama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
(I •	{I.i
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
»a občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnioe, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Casina zaloga sol. zVezKoV in risanfc.
Panirnatn vrnrp vseh velikosti P° ""g1" rdpirndie vreoe nalnih tovarniških cenah
Čtamhilio P«Batniki, vignete, (Siegelmarken) oldlllUlljC za nrade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
rinnioniro nmetne, pokrajinske in s cvetlicami uupisnike od najpriprostejŠe do najfinejše.
f	'	r ' « ■ '
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ppnilri ia tiskovine in pisarniške potrebščine OelllKI g0 brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba*
Loterijske številke.
Trst. dne 18. julija 1908: 34. 22. 7, 82, 36.
Line, „ „	„11, 82, 15. 78, 24.
Ul^j-il ■ -Ci ii3' '--. .' I	v '
S f
ff
Proda se posestvo z večjo obrtjo, dobro obiskano
gostilno,
kjer se toči vino. pivo. žganje, kava in čaj. Sobe za prenočišča. Prodaja tabaka. Velika ledenica. Prav dober mlin. Veliko lepega hmelja. Vsak dan gotov in dober zaslužek s konji. Na hiši je koncesija za prodajalno z mešanim blagom. Mesarija. Potrebuje se pekarija za kruh. Prostor je že pripravljen. Blizu so tovarne. Celo poslopje je v dobrem stanu, večjidel novo, ležeče v najlepšem in zdravem kraju, ki je obiskan od letoviščarjev. Hiša je blizu cerkve, šole in pošte na Spodnjem Štajerskem, okraj Celje. Zavoljo rodbinskih razmer se takoj proda ali prepusti po zelo ugodnih pogojih, Naslov pove uredništvo „Narodnega Lista".	151 3-2
Puške!
Lancaster K 26'—, flobert-puške K 8'50, pištole K 1*50, revolverji K 5-—. Poprave ceno. Ilnstrirani ceniki franko.
F. Dušek, Opočno št. 80, Češko (ob drž. žel.)
?
i :
Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi tr.ristovske čevlje po aroiserskem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. — Vse se dobi in kupi pri
Ivan Berna
Gosposka ulica štev. 6 v Celju.
ELiiiiiihS zahtevajte v
0 lOVCIt CI Är
Slatino kislo vodo
ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda. — Zalagatelj: m 13 8
JAKOB VREČKO, Slovenjgradec.
amo
dj I. septembra se zaradi končane sezije prodaja cela zaloga letnega blaga po čudovito znižanih cenah
v trgovski hiši
na debelo in drobno R. Stermecki, Celje
Edino pristen je le
ä zeleno
Thieppyjev balzam
kot varstveno znamko. Najmanjša pošiljatva 12/2 ali 6/1 ali 1 patent potovalno družinsko steklenico K 5. Skladanje prosto.
Thierryjevo centifolij-mazilo. Najmanjša pošiljatva 2 dozi K 3 60. Sklad, prosto.
Povsod priznana kot najboljša domača sredstva zoper želodčne bolečine, zgago (gorečico). krče, kašelj, zasliženje. vnetja, poškodbe, rane itd. Naslovite naročilo ali denarno pošiljatev na A. THIERRY, lekarna k angelju varuhu v Pregradi pri Rogatcu. Zaloge skoro v vseh lekarnah.	107 33—15

Sveto - trojiški vrelec!
Izvrstna slatina!
Čast mi je, p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da pričnem, ker so vsa preddela izvršena, s prodajo. Tudi na c. kr. splošni preskuševalnici za živila v Gradcu je bil sveto-trojiški vrelec analiziran in kot dobra slatina preskusen.
Kot dietetična slatina se najtopleje priporoča. '
Naročila prevzame
FRANC SCHÜTZ, Sv. Trojica v Slov. goricah.
Preprodajalci imajo visok popust.	'	113 —13
.«ti«» A" a •> a •• a «. • • a A "4. <• i.oi <• a nJLitJ* <• 41.« A << A «,A « i «A « k " i •< A "i. " A '• i. '> 4A« A •Vi." i." J
fflji» A"® feM&i
Zaradi pomanjkanja in draginje delavnih moči ima kmet dandanes

s pridelovanjem in potreba je misliti na nabavo dobrih poljedelskih strojev. Ker razni tuji agenti dostikrat našega kmeta opeharijo, 2atorej je potreba previdnosti. Zanesljivo	čistilnice, geplje, slamoreznice in druge polje-
najboljše
delske stroje prodaja po jako nizkih cenah
Trgovina z železnino .MERKUR1, P. Majdič, Celje
&II
Ceniki zastonj! -»==-
Ells
Postrežba točna. 2 -11=
ninis
«J