Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 1
V petek (4/17 °C), soboto (1/17 °C) in nedeljo (4/19 °C) bo pretežno sončno.
Četrtek, 5. aprila 2018
številka 14 | leto 65
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
TAKO mislim
Poklon umetniku in njegovemu delu
V počastitev 150-letnice velikega umetnika Frana Koruna Koželj-skega, po katerem se imenuje velenjska glasbena šola, se bo v tukajšnjem okolju do konca leta zvrstilo več prireditev. Prva
večja je bilo odkritje kipa pred vhodom v omenjeno šolo. Pridobitev so označili kot dolg in zahvalo umetniku za njegovo delo na glasbenem področju. Več na strani 11.
Nabor biserov ste že prepolovili
Tudi letos ste naše bralke in bralci zavzeto glasovali za Bisere maturantskega plesa 2018. V naše uredništvo je v prvem krogu glasovanja prispelo skoraj 220 glasovnic. Ko
smo jih prešteli, smo v drugi krog glasovanja uvrstili štiri od osmih fantov in šest od dvanajstih deklet, pri čemer je bil izid glasovanja za fante nekoliko bolj tesen kot za dekleta.
Na strani 10 vam predstavljamo izbor štirih maturantk in maturantov, za katere lahko s priloženim kuponom glasujete vse do torka in sodelujete v žrebu za nagrade.	■
-VO
iu-l ■in
50
■u-t ii*"> :o
Priloga DOM
strani 15-19
Čisti računi?
Tina Felicijan
Kako je bilo včasih, ne vem, opažam pa, da pregovornega poslovnega nasveta »čisti računi, dobri prijatelji« danes skorajda nihče več ne upošteva. Pa ne le pri posojanju denarja, izmenjavi uslug in podobnih občutljivih poslih, ampak tudi pri vsakdanjih dogovorih v različnih medsebojnih odnosih. Tako se mi često dogaja, da se moram pri nakupovanju kakega blaga iz prve ali druge roke »brezhibnega, kot novega« ničkoliko-krat prepričati, da nima kje kake skrite napake, ki jo prodajalci tako radi zatajijo, pa še vedno jih odkrijem (navadno takrat, ko je že prepozno). Ko sklepam posle, se moram najprej boriti za primeren honorar, potem se moram otepati dela, ki sploh ni predmet dogovora, nato pa si še izboriti izplačilo. Aranžmaji potovanj obljubljajo toliko doživetij, nato pa enega za drugim črtam s seznama, ko se zaradi »nepričakovanih okoliščin«potovalni načrti sesipajo. Najemodajalci pobirajo nerazumno visoke varščine za stanovanja, v katerih ni kaj uničiti ali še bolj obrabiti, nato pa iščejo novonastale praske in precenjujejo stroške popravila. Takih in podobnih svojih izkušenj in izkušenj znancev bi lahko naštela še in še. Seveda poznam tudi primere, ko ljudje nikoli ne plačajo prevzetega blaga, ne opravijo že plačanih storitev, pričakujejo preveč za premalo denarja, zlorabljajo tujo (ali javno) lastnino ... Situacij, v katerih ljudje izkoriščamo zaupanje drug drugega, da bi jih obrnili sebi v prid, namesto da bi jih naravnali na zlato sredino, je namreč tako na ravni odnosov velikih političnih in gospodarskih igralcev kot »navadnih državljanov« vse več in več. V medsebojnih odnosih tekmujemo, kdo bo bolj iznajdljivo speljal vodo na svoj mlin, kolesa drugih pa pustil na suhem, zato se vse večjim dvomom v iskrenost pri sklepanju kakršnihkoli dogovorov sploh ne čudim.
To je najbrž neposredni produkt človeške narave, ki sodeč po zgodovinskem razvoju (moderne, zahodne, kapitalistične?) družbe ni usmerjena k harmoniji, pravičnosti, skupnemu prizadevanju za najvišje dobro vseh njenih članov. Zdi pa se mi, da se medsebojni odnosi zaradi tega bolj in bolj zaostrujejo. Na eni strani hočejo ljudje za čim manj truda v odnosu z drugimi posamezniki oziroma družbo dobiti čim več ugodja ali za čim manj denarja dobiti čim več dobrin, na drugi pa za čim bolj cenene storitve ali produkte s čim krajšo življenjsko dobo dobiti čim več denarja. Pri tem pa prijateljstva, kot kaže, niso več dobrina, ki bi jo kdo kaj prida cenil. Namesto prej omenjenih vrednot, o katerih so davno pred našim časom pisali številni misleci po vsem svetu in jih poudarjali kot tiste, ki ljudi delajo človeške in družbo humano, prevladujejo individualizem, brezbrižnost, izkoriščevalnost in druge negativne vrednote, kijih (vsaj tako opažam) vse bolj cenimo. Kako bi koga »prenesli okrog«, da bi bilo »bolje za nas«, pri čemer je lahko ta nekdo kupec ali prodajalec, delavec ali delodajalec, država ali družba, je način razmišljanja, ki je zašel v našo kulturo in tiste, ki bi si želeli čistih računov, ker jim prijateljstva še kaj pomenijo, onemogoča ali pa jih degradira na tiste, ki so preneseni okrog.
SDRES napovedal opozorilno stavko
Velenje, 28. marca - Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije je v družbah Premogovnik in HTZ za 17. april napovedal opozorilno stavko. Z njo želijo opozoriti na zagotavljanje pravic delavcev, ki vplivajo na varnost in zdravje pri delu, na ekonomske in socialne pravice ter interese delavcev, ki izhajajo iz dela, na načrtovanje proizvodnje in prihodnost zaposlenih. Dveurno opozorilno stavko bodo v torek, 17. aprila, izvedli v Premogovniku Velenje v treh organizacijskih enotah, in sicer v proizvodnji in pripravah, jamska strojna služba in jamskem transportu ter jamski elektro službi. V invalidskem podjetju HTZ Velenje pa bodo stavko izvedli v organizacijski enoti oskrba in urejanje transportnih naprav. Stavkali bodo v prostorih delodajalca, in sicer ob točno določenih urah v vseh treh izmenah. Odbor SDRES je odločitev o tem
sprejel že 28. marca in pričakuje, da se bo stavke udeležilo najmanj 600 zaposlenih v Premogovniku Velenje in HTZ.
Poslovodstvo Premogovnika pa ob tej napovedi stavke odzvalo s poročilom, »da se bo 9. aprila poslovodstvo udeležilo izvršilnega odbora sveta delavcev Premogovnika Velenje, na katerem se bodo s predstavniki sveta delavcev dogovorili o sklicu zborov delavcev, ki bodo predvidoma potekali v drugem tednu aprila. Na njih se bodo zaposleni lahko izrekli, ali stavko podpirajo ali ne«.
O zahtevah, ki poleg sindikata SDRES zadevajo tudi druge socialne partnerje v skupini Premogovnik Velenje, se poslovodstvo pogaja in dogovarja v okviru skupnih pogajanj za spremembo podjetniških in panožnih kolektivnih pogodb, so še navedli.
a mkp

Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
""^JIS
S. aprila 2018

LOKALNE novice
Ocenili dosedanje in začrtali prihodnje delovanje
Na referendum ponovno 13. maja
Volivci bodo o zakonu o drugem tiru ponovno odločali 13. maja. S tem je postalo jasno, da glasovanje ne bo izvedeno skupaj z državnozborskimi volitvami. Referendumska kampanja bo tako stekla čez dobra dva tedna, organizatorji pa bodo imeli novo možnost za predstavitev stališč o vladnem projektu, ki je med drugim sprožil odstop premierja Mira Cerarja. Vlada predvidoma ne bo sodelovala v kampanji. Naj sprejme takšen sklep, bo ministrskemu zboru na četrtkovi seji predlagalo ministrstvo za infrastrukturo, na katerem so pojasnili, da je vlada z odločitvijo vrhovnega sodišča postavljena v absurden položaj. Bodo pa to temo gotovo izkoristile stranke za svoje predvolilne aktivnosti. Pobudnik referenduma Vili Kovačič pa bo datum referenduma izpodbijal še drugič.
Častni občan le enkrat na štiri leta
Šoštanj - V občini Šoštanj bodo priznanje Častni občan (eno) podelili le enkrat na štiri leta v izbranem letu, ki ga bo pred objavo javnega razpisa določila Komisija za priznanja. Priznanja tudi ne bo mogoče podeliti prejemniku, če od takrat, ko je katero od priznanj že prejel, ni minilo vsaj pet let. S tema spremembama odloka o priznanjih želijo v Šoštanju preprečiti razvrednotenje posameznih priznanj, kar bi se zgodilo, če bi priznanja podeljevali preveč pogosto in celo istim prejemnikom.
amkp
Naprodaj za 340.000 evrov nepremičnin
Šoštanj - Občina Šoštanj letos načrtuje prodajo 340.000 evrov vrednega nepremičnega premoženja, ki je v njihovi lasti. Na seznamu za odprodajo so nepremičnine, za katere ocenjujejo, da jih ne potrebujejo oziroma niso javni interes. Nekatere jim predstavljajo zgolj breme ali strošek. Ob uspešni odprodaji bodo sredstva predstavljala dodaten prihodek v občinskem proračunu.
amkp
Mladinski svet Velenje in njegove članice so v preteklem letu izpolnili zadane cilje, med najpomembnejšimi projekti v tem letu pa je obeležitev 15-letnice delovanja
Za Tonjo 31.058 evrov
Šoštanj, 1. aprila - Končni znesek prireditve (in donacij) S plesom in glasbo za Tonjo je 31.058 evrov, je na veliko noč v imenu organizacijskega odbora sporočil Boris Goličnik. Zahvaljuje se vsem, ki so pomagali na prireditvi, kupili vstopnice, donirali ali kakorkoli drugače prispevali, da bo deklici vsaj malo lažje.
Sredstva so bila že izročena in prikazana Tonji oziroma njenim staršem. 13-letna najstnica se bori z zelo hudo in redko boleznijo.
amkp
Grilova domačija spet vabi
Vinska Gora - V nedeljo, 8. aprila, vabijo velenjski muzealci ob 15. uri na prireditev Pomlad na Grilovi domačiji. Pripravili bodo izmenjavo semen in sadik, društva, ki delujejo na Grilovi domačiji, se bodo predstavljala z različnimi delavnicami, pridružili pa se boste lahko tudi setvi lanu.
Sprejemajo pobude za priznanja
Velenje - Mestna občina Velenje vabi občanke in občane, da podajo svoje predloge za podelitev priznanj, ki jih podeljuje mestna občina Velenje. To lahko storijo občani, združenja občanov in pravne osebe s sedežem v mestni občini Velenje do vključno torka, 8. maja, do 12. ure (če predloge pošiljajo po pošti) ali pa jih do tega datuma osebno oddajo v vložišču Mestne občine Velenje. Komisija je letos razpisala grb in plaketo Mestne občine Velenje ter priznanje župana Mestne občine Velenje.
Kako pritegniti strokovnjake v SAŠA regijo?
Velenje - V sredo je bila v Mestni občini Velenje novinarska konferenca, na kateri so predstavili vsebino regijske razvojne konference Kako strokovnjake navdušiti, da bodo življenjske cilje uresničili v SAŠA regiji?, ki bo 19. aprila v Vzorčnem mestu Velenje.
Na novinarski konferenci so župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, predsednik organizacijskega odbora konference dr. Franc Žerdin, izvršni direktor za področje kadrov v podjetju Gorenje, d. d., Jure Marjanovič in direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik nakazali poti in možnosti, ki jih bodo skušali poglobljeno dopolniti na konferenci in tako izboljšati trende na tem področju.
Velenje, 30. marec - Krovna mladinska organizacija na območju mestne občine Velenje Mladinski svet Velenje deluje od leta 2003. Združuje in zastopa okrog 3000 mladih, ki so vključeni v 16 mladinskih organizacij, včlanjenih v mladinski svet. Na volilnem občnem zboru v preteklem letu je polnopravni član postal tudi politični podmladek stranke Socialnih demokratov - Mladi forum Socialnih demokratov. Novi predsednik sveta za naslednje dveletno obdobje je postal Amadej Šuper-ger (član Šaleškega študentskega kluba), podpredsednica je Nela Halilovic (iz Mladinskega odbora Turistične zveze Velenje), v nadzorni odbor so bili izvoljeni nekdanja predsednica Barbara Kelher (iz Mladinskega odbora Turistične zveze Velenje), Anika Anja Krenker (iz taborniškega Rodu Lilijski grič) in Matija
Vovk (iz glasbenega društva COGO).
Na letošnjem občnem zboru so predstavniki članskih organizacij ugotovili, da so v preteklem letu izpolnili vse zadane cilje in uspešno izvedli projekte, kot so izobraževalna delavnica na temo izpolnjevanja razpisne dokumentacije in elektronske prijave na občinske razpise, natečaj Naj prostovoljec MOV, z izidom knjige in dokumentarnega filma ter predstavitvijo razstave o razvoju mladinskega organiziranja na območju velenjske občine so zaključili dvoletni Era-smus+ projekt Mladi za Veleje, za učinke produktov projekta pa so decembra dobili priznanje Nacionalne agencije za mlade za najboljši projekt na področju načrtovanja, doseganja in spremljanja učinkov projekta.
Letos bo največji projekt MSV-ja obele-
žitev 15-letnice delovanja sveta, ob kateri načrtujejo večjo prireditev, pri kateri bodo sodelovala vsa društva. Poiskali pa bodo tudi prostovoljce, ki bodo ob obletnici prenovili celostno grafično podobo sveta. Aprila bodo člani sveta pomagali pri ocenjevanju občinskih razpisov za sofinanciranje mladinskih aktivnosti, konec meseca pa bo MSV za člane izvedel izobraževanje o vodenju odnosov z javnostjo in tako pomagal organizacijam pri pripravah promocije letošnjih projektov. Sodelovali bodo tudi pri revidiranju 2. Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v MOV, jeseni pa bodo izvedli predvolilno soočenje županskih kandidatov, na katerem se bodo posebno posvetili temam, ki so povezane z mladimi.
■ Tina Felicijan
V turizmu je povezovanje nujno
Dobrna - V sredo, 28. marca, je imela Regijska turistična zveza SAŠKA redno skupščino. Predsednik zveze Franc Špegel je ocenil minulo leto, ki je bilo za zvezo izjemno uspešno. Obiskali so vse občine v širši regiji in se dogovorili za sodelovanje turističnih društev v zvezi in za ustrezno financiranje občin. V zvezi že sedaj z veseljem ugotavljajo, da se povezovanje krepi in
da društva uspešno sodelujejo na prireditvah. Pomembna je tudi skupna promocija, tako na spletni strani zveze kot na sejmih in prireditvah po vsej Sloveniji. Društva pa so se skupno predstavila tudi na sejmu NATOUR Alpe Adria v Ljubljani.
Regijska TZ SAŠKA je junija v Velenju pripravila osrednjo prireditev Veselo v poletje. Na stojnicah se je predstavilo 25 društev
članic zveze, zanimiv pa je bil tudi ostali program na prireditvi. Ob svetovnem dnevu turizma so se društva zbrala pri jami Pekel, udeleženci so si ogledali jamo in se družili ob programu TD Šempeter.
Vse leto so snemali predstavitveni film in ga predstavili na sejmu v Ljubljani. Film je zelo zanimiv, saj predstavlja aktivnosti društev in turistično ponudbo
krajev, iz katerih so ta.
Špegel je napovedal, da bodo lanske aktivnosti nadaljevali in nadgrajevali tudi letos. Predstavitveni film bo nadomestil žepni koledar tradicionalnih prireditev društev, ki so člani zveze. Nad delom zveze je bila navdušena tudi generalna sekretarka TZ Slovenije Karmen Burger.
Po skupščini so si udeleženci ogledali zbirko stari Polenek v zdraviliškem kozolcu na Dobrni.
Savinjsko-šaleška naveza
Tudi po praznikih pri nas v velikih pričakovanjih
Teš 6 in ovadbe? - Rešitve pred vodo - »Razpršeno« pivo in hotel - Povezovalni nadhod
Zadnje dni smo večkrat pogledovali v nebo in se spraševali: je to kakšna pomlad. Pa jo po mrazu in padavinah tako težko pričakujemo! Pravo naravno pomlad. No, nekateri bi radi pričakali tudi politično. Slednja je odvisna od volitev, ki so vse bliže. Spet bomo rekli, da je usoda države v rokah državljanov. Na volitve se stranke že kar pridno pripravljajo, pričakovati je, da bodo v to »vpletle« večja, ne povsem rešena vprašanja: nesrečni drugi tir, kjer nas čaka nov referendum, gotovo tudi dogajanje in odgovornost v zvezi z blokom 6, pri kate-remem naj bi Solidarnost na osnovi poročila komisije DZ vložila ovadbe proti Pahorju ter ministroma Križaniču in Lahovniku, vsaj na nekaterih območjih morda tudi trasa hitre ceste 3. razvojne osi.
Ko seveda še ne vemo, kako se bodo volitve iztekle, bo naravna pomlad zagotovo prišla. Ko bodo zacveteli vrtovi, travniki in ceste. Slednjega se po občinah še posebej bojijo. Dolga zima z obilo padavinami ter mrazom je pognala v nebo stroške zimske službe. V celjski občini so jih našteli dvakrat več kot prejšnjo zimsko sezono. Za dobrega tri četrt milijona evrov! Najhuje je bilo - kot povsod drugje -februarja, ko so res veliko dni na cestah vladale posebne razmere. Tako so v začetku leta že porabili veliko denarja, ki je bil sicer namenjen za zimsko službo v letošnjih zadnjih
dveh mesecih leta. Težave pa bodo tudi pri letošnjih vzdrževalnih oziroma obnovitvenih delih na cestah v pristojnosti občine. V nekaterih delih občine Slovenska Konjice pa ljudje zdaj vendarle bolj verjamejo, da se bodo rešili poplav, ki jih povzroča Dra-vinja. Občina je z resornim ministrstvom podpisala sporazum o financiranju gradnje protipoplavnih nasipov na Zbelovem in v Mlačah. Nasipi, kijih bo financiralo ministrstvo, bodo stali poldrugi milijon, skupaj pa je projekt vreden dobre tri milijone evrov. Nov most preko Dravinje, ki ga bodo zgradili, in kanalizacijo bo financirala občina. Vstrahu pred vodo so tudi prebivalci nižinskega dela občine Polzela, saj še vedno živijo pod vtisom poplave leta 1990. Zato so na zborih krajanov konec lanskega leta opozorili na neurejenost brežin Savinje, v začetku letošnjega leta pa je občina na Agencijo RS za okolje poslala dopis s pozivom, naj ustrezene službe poskrbijo, da začnejo opravljati nujna vzdrževalna dela. Ta so potrebna v dolžini 3,5 kilometra. Celovite rešitve še ni videti, nekaterih najnujnejših del pa naj bi se vendarle lotili še letos. Morda se bodo tudi še letos lotili novosti v sosednji žalski občini. Tu so s pomembno novostjo - fontano piv - že močno razgibali izletniško turistično dejavnost, zdaj bi jo radi še
nadgradili. Razpršeni paleti piv naj bi sledil še razpršeni hotel. Vanj naj bi se vključilo še več sob, kot ima njihova fontana pip. Lahko pa bi se lepo dopolnjevala. Pri takem hotelu sicer ne bi bili prvi, saj ga imajo nekaj časa že v Slovenskih Konjicah, a morda bi se njihove izkušnje prijele tudi pri njih. Seveda ne gre le za to, da bi lahko v takem hotelu prenočili taki, ki bi se preveč »kopali« v fontani piv. Morda bi z njim »prepričali« kakšnega gosta, da bi v dolini zelenega zlata ostal kak dan dlje. Ne le tu, tudi v mnogih drugih krajih si prizadevajo, da bi z raznimi novostmi privabili čim več obiskovalcev. Pa naj bodo to različni lovski ali razgledni, hišice na drevesih ali sprehodi med krošnjami. Posebnost svoje vrste dobivajo tudi v Šmarju pri Jelšah. S tem ne mislim nove »občine« v nekdanjem gostišču, ampak nov nadhod nad železniško progo, ki bo pešcem, invalidom na vozičkih in kolesarjem omogočil lažji prehod iz centra kraja v bolj severni del. Ta »most« seveda ne bo tako rekordno dolg kot tisti, ki ga med Starim gradom in Miklavškim hribom načrtujejo Celjani. Slednji naj bi meril malo več kot pol kilometra, šmarški kovinski »most«pa le 132 metrov. Bo pa vsaj za »navadne« občane zelo koristen. Razlika med tema dvema objektoma je še ta, da je celjski viseči most res še močno v zraku, šmarški nadhod pa naj bi že kmalu odprli. Pa še to: nekateri Celjani ne morejo verjeti, da bodo v središču mesta dobili Petrol. S tem imenom pač mnogi pomislijo (le) na bencinske črpalke. Te pa v poslopju nasproti hotela Evropa, kjer je bil do preselitve v nove prostore »gostinski« McDonald's, ne bo. Obeta se povsem drugačna Petrolova prodajalna, prodajali bodo tudi vstopnice za razne prireditve.
■ k




NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-pošta: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 5. 4. 2018, barve: CM K, stran 3
5. aprila 2018

SEJA
«»SÜAS	19
Uspešno proračunsko leto MO Velenje
Svetniki Metne občine Velenje so na minuli seji potrdili tudi zaključni račun proračuna, spremenili vrednotenje kolesarskega omrežja in določili nepovratna sredstva za male komunalne čistilne naprave
Mira Zakošek
Potrdili zaključni račun proračuna
Svetniki in svetnice so na zadnji seji potrdili tudi zaključni račun lanskega proračunskega leta. Občina je imela 38.249.408 evrov prihodkov in za 36.668.156
evrov izdatkov. Prihodki so bili povsem skladni z načrtom, odhodki pa za 10 odstotkov nižji.
Skupaj so se lani zadolžili za 1.767.600 evrov, odplačali pa za 112.380 evrov več dolga, kot so se zadolžili. V obdobju od leta 2011 do 2017 so se neto zadolžili v višini dobrih 9,7 milijona
evrov, na dan 31. 12. 2017 pa znaša njihov dolg 19,3 milijona evrov. V obdobju od leta 2011 pa so za naložbe namenili kar 118,5 milijona evrov.
Za financiranje projektov je občina tudi lani, ko ni bilo veliko razpisov, pridobila 1,742 milijona evrov nepovratnih evrop-
Mestno kolesarsko omrežje z evropskim denarjem?
Projekt naj bi udejanjili že letošnje in prihodnje leto
Svetniki so sprejeli sklep, s katerim so uskladili vrednost projekta mestnega kolesarskega omrežja, ki je sestavni del njihovih razvojnih programov za obdobje do leta 2021.
S projektom se prijavljajo na razpis trajnostne mobilnosti Ministrstva za infrastrukturo, za sofinanciranje iz evropskega Kohezijskega sklada. Pri načrtovanju so morali upoštevati razpisne pogoje in kriterije. Po njih nekateri načrtovani odseki zaradi zagotavljanja zadostne širine kolesarskih povezav posegajo v površine za pešce, ki jih je potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. Teh
površin ni mogoče prijaviti za sofinanciranje.
Da bi pridobili vsa sredstva, ki jih lahko pridobi občina na razpisu, morajo poleg prometne ureditve in gradnje kolesarskih povezav zagotoviti lastna sredstva za sočasno vzpostavitev ustreznih površin za pešce. Zaradi tega bodo v okviru obstoječega projekta Mestno kolesarsko omrežje - vzhod odprli novo proračunsko postavko za površine za pešce. Hkrati pa so prerazporedili tudi sredstva za izgradnjo iz leta 2020 na leti 2018 in 2019, ko bo opravljena glavnina del. Letos bodo v to omrežje vložili dobrih 150 tisoč evrov, prihodnje leto pa nekaj več kot 900 tisoč, leta 2020 pa je predvidenih le še nekaj del v višini okoli 4 tisoč evrov.
Plavajoči hotel
Velenje, 4. aprila - Župan Bojan Kontič (Mestna občina Velenje), Mihael Cigler (MC Public Affairs Ltd) in Kent Leslie Walwin (Planet Matters Ltd) so podpisali sporazum, s katerim so potrdili skupni interes za pripravo projekta plavajočih hotelskih namestitev, stanovanjskih apartmajev in morebitnih drugih objektov po idejni zasnovi ob Velenjskem jezeru.
»Velenje se s številnimi turističnimi produkti in atrakcijami uspešno postavlja na domači in mednarodni turistični zemljevid. Velenjski jezeri predstavljata enega izmed temeljev turistične ponudbe v Velenju. Ker smo v Mestni občini Velenje prepoznali potrebo po nadaljnjem razvoju tega območja, pripravljamo z lokalnimi in mednarodnimi partnerji nov razvojni projekt. S sodelovanjem bomo razvili inovativne plavajoče hotelske kapacitete, ki bodo dopolnjevale nastanitveno ponudbo in nudile edinstveno doživetje ob Velenjskem jezeru,« je ob tem dejal Bojan Kontič.
DRUŽITE
I
nm
Socialni demokrati Velenje vabimo na spomladansko čistilno akcijo
"Čistimo mestne vpadnice".
Čistilno akcijo bomo izvedli v petek, 6. aprila 2018, od 13,30 dalje.
Zbor udeležencev bo ob 13.30 pred Gasilskim domom Velenje.
Pridružite se nam in skupaj poskrbimo za čistejše okolje.
SD
skih in državnih sredstev.
Ob koncu leta so imeli po besedah župana Bojana Kontiča na računu 4,3 milijona evrov, s čimer so zelo zadovoljni. Ta presežek prihodkov jim pride zelo prav za zagotavljanje nemotene likvidnosti in izvajanje naložb, saj prihajajo nepovratna sredstva praviloma kasneje, kot zapadejo obveznosti do izvajalcev del. Ta sredstva pa so jim ostala predvsem zaradi še nezačetih naložb (zaradi zamud pri objavi razpisov, lastna sredstva pa so morali imeti zagotovljena).
»Mestna občina Velenje je poslovala izredno dobro, v teh razmerah, ko se sredstva za delovanje občin ne zvišujejo v takšni višini, da bi pokrili vse z zakonom določene naloge. Še
vedno imamo primerno porabo višjo, kot nam določa povpreč-nina. Leta 2017 smo namenili 10.336.670 evrov oz. 29,7 odstotka proračunskih sredstev za naložbene odhodke in naložbene transferje Mestne občine Velenje.
Izvedli smo vsa vlaganja, ki smo jih načrtovali, in tudi v prihodnje bodo imela prednost tista, ki so sofinancirana iz evropskih in državnih sredstev,« pravi župan Bojan Kontič.
Za izgradnjo malih čistilnih naprav tisoč evrov
Na predlog vodje Urada za komunalne dejavnosti Toneta Brodnika so svetniki namenili za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte v mestni občini Velenje v letošnjem letu tisoč evrov subvencije za vsak obstoječ stanovanjski objekt na
območju, ki ga ne zajame kanalizacijsko omrežje. V proračunu so za te namene zagotovili 20 tisoč evrov.
Soglašali z zadolžitvijo Zdravstvenega doma
Vodja Urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek je
svetnikom predstavil predlog zadolžitve Zdravstvenega doma Velenje v višini dobrih 280 tisoč evrov in to so svetniki tudi podprli. Tako bodo kupili aparat za ultrazvok trebuha (70 tisoč evrov), sanitetni kombi (39 tisoč evrov), kombi za nenujne prevoze (100 tisoč evrov), kombi za nenujne prevoze (24.550 evrov), osebno vozilo (10.900 evrov) in opremo za paradontološko ordinacijo (40 tisoč evrov). Kreditna pogodba mora biti narejena tako, da letne anuitete ne bodo presegle 65 tisoč evrov.
SEZNAM OČIŠČEVALNIH AKCIJ V MESTNI OBČINI VELENJE
w
Skupina KS oz. MČ	Datum akcije	Ura akcije	Zbirno mesto/lokacija čiščenja
KS Bevče	6. 4. 2018	16.00-19.00	Gasilski dom Bevče/KS Bevče
KS Pesje	6. 4. 2018	16.00-18.00	Večnamenski dom KS Pesje/KS Pesje
Šolski center Velenje, Šola za storitvene dejavnosti	6. 4. 2018	12.00-14.00	Šolski center Velenje/center mesta
Taborniki Rod jezerski zmaj Velenje	6.	4. in 7.	4. 2018	16.00-19.00 10.00-12.00	Okolica Lukove vile in trim steze/v KS Šentilj, KS Škale in KS Vinska Gora, RJZ se priključi akcijam krajevne skupnosti
KS Škale-Hrastovec	7. 4. 2018	9.00-13.00	Parkirišče pod GD Škale za Območje Podlubela, pri zbiralnici divjadi (Miklavžin) za območje Škale, križišče pri Kajzerju za območje Hrastovec
KS Vinska Gora	7. 4. 2018	8.00- 12.00	Večnamenski dom KS Vinska Gora/KS Vinska Gora
KS Plešivec	7. 4. 2018	9.00-13.00	Podružnična osnovna šola/KS Plešivec
KS Paka pri Velenju	7. 4. 2018	10.00-13.00	Dom KS Paka pri Velenju/KS Paka pri Velenju
KS Cirkovce	7. 4. 2018	9.00-13.00	Dom KS Cirkovce/KS Cirkovce
MČ Desni breg	7. 4. 2018	9.00-12.00	Prostori MČ Desni breg (Kersnikova 1)/MČ Desni breg
KS Šmartno	13. 4. 2018	15.00-18.00	Dom KS Šmartno/KS Šmartno
KS Podkraj	14. 4. 2018	9.00-13.00	Dom KS Podkraj/KS Podkraj
KS Staro Velenje	14. 4. 2018	9.00-12.00	Prostori KS Staro Velenje/KS Staro Velenje
KS Kavče	14. 4. 2018	9.00-13.00	Športno igrišče v Kavčah/KS Kavče
Muzej Velenje, Turistično društvo Velenje, Smučarskoskakalni klub Velenje, Društvo brigadirjev Velenje	14. 4. 2018	9.00-13.00	Grad Velenje/Skakalnica na Velenjskem gradu in okolica gradu, Grilova domačija/okolica Grilove domačije v Vinski Gori
KS Konovo	14. 4. 2018	9.00- 13.00	Večnamenski Dom KS Konovo/KS Konovo
KS Stara vas	14. 4. 2018	9.00-13.00	Dom KS Stara vas/KS Stara vas
KS Šalek	14. 4. 2018	9.00-13.00	Gasilski dom Šalek/KS Šalek
KS Šentilj	14. 4. 2018	9.00-12.00	Dom KS Šentilj/KS Šentilj
Udarnik MC Velenje Center Hiša	14. 4. 2018	9.00-13.00	Pri zračnem jašku Premogovnika Velenje v Stari vasi
KS Gorica	20. 4. 2018	16.00-19.00	Prostori KS Gorica/KS Gorica
Ribiška družina Velenje	21. 4. 2018	9.00-13.00	Ribiški dom Velenje/okolica jezera in brežine reke Pake
Klub vodnih športov, Društvo modelarjev Modelar Velenje, Društvo za podvodno dejavnost »jezero«	21. 4. 2018	9.00-12.00	Čolnarna ob jezeru/jezero z okolico
Mladinski svet Velenje in Mladinski center Velenje	21. 4. 2018	9.00-13.00	Letni kino
Uprava Mestne občine Velenje in Politična stranka SD	21. 4. 2018	9.00-13.00	Mestna občina Velenje/vpadne ceste v Velenje
* Lovske družine in Prostovoljna gasilska društva se priključijo očiščevalni akciji v kraju, kjer imajo lovske revirje oziroma požarne rajone.
Občani naj bodo pozorni na izobešene plakate v svoji krajevni skupnosti oziroma mestni četrti. Kontaktna oseba je Bojan Prelovšek, Mestna občina Velenje (051 303 530).
■
■
Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

5. aprila 2018
Gorenje v akciji Čisto veselje
Akcija Čisto veselje je letos potekala že tretjič, tudi tokrat s ciljem, da čim več otrokom iz socialno šibkih družin omogočijo počitnice v družbi vrstnikov. Te priložnosti so otroci izjemno veseli, saj so zaradi stiske mnogokrat stigmatizirani in izključeni iz družbe vrstnikov. Posamezniki in podjetja so tokrat prispevali skoraj 280 ton odpadnih materialov v skupni vrednosti več kot 37.600 evrov. S pomočjo vseh
sodelujočih bo na počitnice letos lahko odšlo kar 80 otrok iz družin v stiski pod okriljem projekta Botrstvo v Sloveniji.
V sodelovanju projekta Botrstvo v Sloveniji ter družb Gorenje Surovina in Spar Slovenija so po vsej Sloveniji vzpostavili več kot 40 zbirnih lokacij, kjer so posamezniki in podjetja lahko odložili odpadno električno in elektronsko opremo, barvne kovine, jekleni odpad ter odpadni
papir. Vse zbrane odpadne surovine so ovrednotili po trenutno aktualnih cenah na trgu, sredstva pa bodo namenjena za počitnice otrok iz socialno šibkih družin v vsej Sloveniji. Akciji so se tudi letos pridružila številna slovenska podjetja, ki so se odločila podariti odpadne surovine, pridelane med trajanjem akcije.
Jure Fišer, direktor družbe Gorenje Surovina, je ob tem dejal: »Del politike našega podjetja je
poleg ekološke note tudi družbena odgovornost. V procesu osveščanja o pomembnosti zbiranja in ločevanja odpadkov smo ljudem pokazali pot združitve teh dveh dejavnosti. Kakovost akcije so zaznali tudi naši poslovni partnerji, brez katerih bi težko dosegli takšen uspeh, zato se jim iskreno zahvaljujemo. Veseli smo, da smo skupaj ustvarili tako uspešen projekt.«
V Žalcu začeli zgodbo, ki povezuje pivo in lepotico
Odprtje fontane piv znova privabilo številne obiskovalce - Ponudba letos še dopolnjena
Mojca Štruc
Minulo soboto so v Žalcu znova odprli fontano piv, ki jo je v prejšnjih dveh sezonah obiskalo preko 100 tisoč obiskovalcev. Tudi letos pričakujejo velik obisk, k čemur bodo gotovo pripomogli tudi novi ambasadorji in bogat program dogodkov, kot so Plaža pri Fontani, Kuha pri Fontani in Festival Zeleno zlato, ki bo potekal vse od junija do oktobra. »Zavedamo se, da ni dovolj, da imamo samo fontano. Ljudje morajo imeti priložnost kaj dobrega pojesti in popiti ter kupiti lokalno pridelano hrano. V Žalcu smo s fontano dobili velik zagon, letos pa turistično po-
nudbo še nadgrajujemo,« pravi Janko Kos, župan Občine Žalec.
A v letu evropske kulturne dediščine hmeljarske tradicije Žalca ne bodo predstavljali le pri Fontani piv in kulinaričnih ponudnikih. V sezoni, ki so jo začeli v soboto, bo mogoče utrip doline okusiti tudi na kulturnih dogodkih, v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter na turah in doživetjih.
Posebej slovesno bo 5. septembra, ko bo na odru žalskega Doma II. slovenskega tabora spet zaživela opereta Hmeljska princesa Radovana Gobca v režiji Jaše Kocelija in pod dirigentsko taktirko Simona Dvoršaka. »Letos mineva 150 let, odkar se
je v Žalcu zgodil II. Slovenski tabor, in ravno v tistem času so v naši dolini tudi prvič zasadili hmelj. Danes smo res dolina hmelja, imamo lepotico - fontano, in tudi drugo lepotico -opereto Hmeljska princesa, ki nas čaka septembra in bo odlična,« je še dejal Janko Kos.
Zgodba o lepotici in pivu, ki jo organizatorji letos predstavljajo kot rdečo nit dogajanja v Žalcu, naj bi povezala lokalno dediščino in kulinariko ter s tem turizem in kulturo v celostno ponudbo za obiskovalce in turiste. In seveda privabila še več obiskovalcev. »Mi ne bomo nikoli rekli, da imamo turistov preveč,« pravi Janko Kos in dodaja, da letos pričakujejo vsaj toliko obiskovalcev kot lani, ko so v Žalcu prodali med 66 in 67 tisoč vrčkov za pivo iz fontane. »Nismo pa več obsedeni samo s številko, ampak s kvaliteto turistične ponudbe v ožji in širši v okolici,« poudarja žalski župan Kos.
Delo na kmetiji ima svoj čar
Mladi prevzemnik na kmetiji Luka Kladnik iz Skornega meni, da je pomoč države glede na cene njihovih izdelkov potrebna - Cilj: postaviti kmetijo na finančno stabilne noge
Tatjana Podgoršek
Na kmetijsko-svetovalnih službah imajo strokovni delavci od konca februarja polne roke dela. Med drugim tudi zaradi zbiranja vlog za kmetijske subvencije, ki jih morajo kmetje po zahtevi Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja oddati do 6. maja. Zamudniki bodo vloge lahko oddali do 31. maja, a se za vsak dan zamude izplačilo zmanjša. Letos na agenciji pričakujejo približno 57.000 vlog. Lani je bilo izplačanih 267,2 milijona evrov sredstev, največ je bilo neposrednih plačil (136,3 milijona evrov), med večjimi so bili še kmetijsko-
-okoljski ukrepi (88 milijonov evrov) in investicijski ukrepi programa razvoja podeželja (20,2 milijona evrov).
Država se trudi, a trudijo se tudi kmetje
Med tistimi, ki je vlogo za subvencijo oddal, je tudi mladi prevzemnik Luka Kladnik iz Skornega v občini Šmartno ob Paki. »Pomoč države je glede na cene, ki jih dobimo za naše izdelke, potrebna, vendar bi se dalo stvari še izboljšati,« je ugotavljal ob obisku in nadaljeval: »Drži, da se država trudi, a trudimo se tudi kmetje.« Ni enostavno, sploh ne za gor-
sko-višinske kmetije, h katerim sodi njihova, pravi. Te se srečujejo z omejenimi dejavniki kmetovanja in se zaradi pogojev težje primerjajo z večjimi kmetijami v nižinskih predelih.
Kmetija, ki jo je prevzel, sodi med manjše. Svojih obdelovalnih površin imajo šest hek-
Za zdaj so posodobili polovico hleva in živalim tudi z možnostjo proste reje omogočili boljš». pogoje
za naložbo v posodobitev hleva in zato najel nekaj kredita, ki ga je treba plačati. Za zdaj imajo krave boljše pogoje bivanja v polovici posodobljenega hleva in v prizidku možnost za prosto rejo. Ostala polovica bo na vlaganja morala nekaj časa še počakati, kajti - pojasnjuje Luka - najbrž bo potrebno prej posodobiti mehanizacijo. »Ne glede na omenjeno sem za zdaj zadovoljen. Če bomo stvari peljali, tako kot smo sijih zamislili, bo kar šlo.«
Luka Kladnik: »Država se trudi, a bi se dalo ie marsikaj narediti.«
tarjev, toliko je tudi gozda, šest hektarjev površin imajo še v najemu. Njiv nimajo veliko, več je travnatih površin. V hlevu imajo trenutno 17 krav, na leto oddajo mlekarni Celeia do 100 tisoč litrov mleka. »Ne pravijo zaman, da so časi, ki jih živimo, za mlekarstvo turbulentni. Po krizi se je cena mleka dvignila, v zadnjem času znova pada. Upam, da ne bo padla pod 30 centov za liter mleka, sicer ne vem, kako bomo pokrili stroške. Že danes ravnamo zelo preudarno, rezerv praktično nimamo več.« Zanj, pravi, je gibanje odkupnih cen pomembno bolj kot morda za druge. Kot mlad prevzemnik se je namreč odločil
Večja čreda in ureditev financ
Prevelikih načrtov si v zvezi s kmetijo ne postavlja, pravi. V prvi vrsti jo želi 'postaviti na stabilnejše finančne noge' ter povečati čredo do 20 glav. Med dolgoročnimi načrti pa je dopolnilna dejavnost.
In kako se je kot inženir zootehnike, smer živinoreja, odločil, da bo ostal na kmetiji? Če človek raste na njej, pravi, ima voljo in veselje do kmetovanja, potem je odločitev logična posledica tega. Danes odločitve ne obžaluje. »Moji vrstniki sicer imajo veliko več časa, kot ga imam sam, kajti kmetija ne pozna osemurnega delavnika. Tudi finančno so morda na boljšem. A ima kmetovanje vseeno svoj čar. Smo vztrajni, kleni in z optimizmom gledamo na jutrišnji dan,« je sklenil pogovor Luka Kladnik.	a
GOSPODARSKE novice

Dan odprtih vrat TEŠ
V Termoelektrarni Šoštanj nadaljujejo tradicijo dnevov odprtih vrat vsak prvi četrtek v mescu. Tako vabijo na ogled in predstavitev projekta izgradnje nove tehnološke enote - bloka 6 danes ob 11. in 16. uri.
Esotech gradi čistilno napravo Henkel
Esotech uspešno gradi industrijsko čistilno napravo Henkel. V decembru so že začeli z vročim testiranjem opreme, konec januarja uspešno izvedli tehnični pregled in pridobili dovoljenje za nadaljnje testiranje ter uporabo naprave. V naslednjih dneh bodo opravili testiranje in nastavitve opreme skupaj z izvajalcem oksidacije.
Davkoplačevalci poplačali prevzeme
Med petmilijardno sanacijo bank smo davkoplačevalci poplačali številne propadle menedžerske prevzeme in špekulativne posle bank, ki so jih te lahkotno nudile izbranim klientom od Balkana do Ukrajine. O bančni luknji med nekdanjimi vodilnimi finančnimi strokovnjaki sedaj velja splošna amnezija.
Najnovejša iz te zgodbe je, da je Nova Ljubljanska banka z več kot 80 milijoni evrov kreditirala člana srbske kriminalne združbe pri njegovih prevzemih podjetij. In za tovrstna kreditiranja ter dokazana pranja denarja so bili takratni šefi bank, ki tako ali tako nič ne vedo, še bogato nagrajeni - s plačami in odpravninami. Da se razumemo: podkupnin nismo omenjali.
Preobremenjeni poštarji
Na slovenski pošti se je zalomilo. Vsakodnevna dostava pisem in paketov ni več samoumevna. Zamujajo pošiljke, reklamni letaki in tudi časopisi. Pošto na približno 2200 dostavnih okrajih trenutno raznaša 2566 pismonoš. Toda poštarji zaradi preobremenjenosti in premajhnih plač odhajajo na druga delovna mesta, veliko jih je tudi na bolniški. Nov kader pa menda Pošta Slovenije, navkljub še vedno velikemu številu brezposelnih, išče v tujini. Verjetno tudi zaradi plač. Toda uporabniki se vse bolj jezijo.
Mirko Tuš ima nove težave
Družba Tuš Holding je vložila tožbo proti svojemu direktorju in lastniku Mirku Tušu za vračilo okoli 26 milijonov evrov. Gre za denar, ki si ga je Tuš pred več kot desetletjem izposodil od svojih družb, a ga ni vrnil. Leta 2014 si je posojila celo odpisal v škodo družbe. Vračilo tega denarja je bilo sicer eden od pogojev pri zadnjem dogovoru z bankami upnicami leta 2016.
Referendum bo 13. maja
Ponovljeno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru bo 13. maja. Tako je sklenila Državna volilna komisija. Možnosti, da bi glasovanje izvedli skupaj s prihajajočimi državnozborskimi volitvami, tako ni več. Pobudnik referenduma Vili Kovačič je zoper tak sklep komisije že napovedal ustavno pritožbo. Vlada pa je sporočila, da tokrat ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o drugem tiru.
V prometno infrastrukturo 230 milijonov
Vlada je sprejela načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2018-2023. Gre za prvi šestletni načrt vlaganj, v katerega je vključenih 831 obstoječih projektov, od tega 136 novih, ki so vključeni v predlog proračuna za leti 2018 in 2019. Letos je za te projekte predvidenih 230 milijonov evrov.
Prvi sveženj »dohodnine« je vročen
Finančna uprava je v petek oddala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za lansko leto. Naslovniki imajo en mesec časa za ugovore. Drugi sveženj nameravajo izdati konec maja.
Na vseh ovojnicah iz prvega, marčnega svežnja, je kot datum od-preme natisnjen 30. marec 2018. To pomeni, da se bo tudi rok za ugovor pri vseh iztekel na isti dan, 30. aprila. Po tem datumu bodo izračuni obveljali za dokončne odločbe.
Nov način cestninjenja za tovornjake
Cestninjenje vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone s tem mesecem poteka prek skupno 128 portalov nad avtocestami in hitrimi cestami. Do konca prejšnjega tedna se je v sistem elektronskega cestninjenja tovornjakov in avtobusov DarsGo registriralo okoli 115.300 vozil. Kot so pojasnili na Darsu, je bilo izdanih tudi 97.800 naprav DarsGo, ki sicer stanejo 10 evrov. Po uvedbi elektronskega cestninjenja bodo na avtocestnem omrežju postopoma odstranjene tudi cestninske postaje.
Uredite podatke o nepremičninah
Ljubljana - Geodetska uprava RS (Gurs) lastnikom nepremičnin priporoča, da glede na nove zakonske spremembe čim prej uredijo podatke o svojih nepremičninah - npr. uredijo meje parcel, vpišejo stavbo v kataster stavb, vpišejo etažno lastnino v zemljiško knjigo ali uredijo podatke v registru nepremičnin. Vsi bistveni podatki o stavbah (na primer dejanska raba dela stavbe, površine, letnice izgradnje) se bodo po 22. novembru lahko spreminjali le tako, da se bo izdelal elaborat za vpis celotne stavbe v kataster stavb.
a mz
■
■
Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 5
12. aprila 2018

GOSPODARSTVO
""^Jis	21
Želijo biti obrtnikom in podjetnikom prijazna občina
Tudi s pripravo poslovnega zajtrka v lokalni skupnosti dokazujejo, da jim ni vseeno za tamkajšnje
podjetnike in obrtnike.
Poslovni zajtrk tudi priložnost za spoznavanje, pobude, vprašanja, ki ovirajo uspešnejši razvoj v občini - Za naložbe letos 750 tisoč evrov
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 28. marca
- Tudi letos je uprava Občine Šmartno ob Paki pripravila v tamkajšnji dvorani Marof podjetniški zajtrk. Nanj je povabila gospodarstvenike, ki imajo sedež podjetij ali poslovalnic v lokalni skupnosti. Na 140 vabil so zapisali, da naj bo srečanje priložnost za medsebojno spoznavanje, dajanje pobud in predlogov za boljše pogoje dela in razvoja malega gospodarstva ter opozorilo na vprašanja, ki ovirajo njihovo uspešnejše delo in s tem razvoj. Odziv je bil tokrat precej boljši kot prejšnja leta.
V nagovoru je župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar med drugim dejal, da si prizadevajo biti obrtnikom in podjetnikom prijazna občina na več načinov: z aktivnostmi, s katerimi jim gredo naproti, s sprejemanjem predpisov, z olajšavami pri plačilu komunalnega prispevka, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, z vsakoletno objavo razpisa za spodbujanje gospodarstva. Lotili so se sprejemanja občinskega prostorskega načrta, v katerem bodo posku-
šali njihove pobude, želje in potrebe upoštevati v največji možni meri. Tudi z organizacijo poslovnega zajtrka dokazujejo, da jim ni vseeno zanje. Ob tej priložnosti je zbrane seznanil z letošnjimi
naložbami. Teh predvidevajo v lokalni skupnosti pri dobre 3 milijone evrov »težkem« občinskem proračunu za približno 750 tisoč evrov. Vlaganja predvidevajo v komunalni, cestni in urbani in-
rekli so ) Bojan Holešek: »Menim, da so podjetniški zajtrki ena od poti biti obrtnikom in podjetnikom prijazna občina. Vsaj enkrat na leto se srečamo, izmenjamo izkušnje, se seznanimo z načrti lokalne skupnosti. Z njo kot obrtnik sodelujem pri vzdrževanju elektro instalacij. Moram reči, da se občina trudi za prijazno okolje po svojih zmožnostih.«
Aleksander Ocepek: »Lokalna skupnost sodi med majhne in v takih večjih industrijskih sis-
temov s proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo ne moreš pričakovati. Se pa obrtniki trudimo za kakovostne storitve. Občina nam stoji ob strani, objavlja razpise, na katere se lahko prijavljamo. Skratka, trudi se, v zadnjem času nekoliko bolj, za mlada podjetja. Kaj več pa zaradi majhnosti in skromnega proračuna ne more. So pa takšna srečanja dobrodošla tudi zato, da se obrtniki, podjetniki med sabo bolje spoznamo in izmenjamo izkušnje.«
V Citycentu Celje lani 5,5 milijona kupcev
Nakupovalno središče Citycenter Celje je lani ustvarilo 112,5 milijona evrov prometa, kar je 3,2 odstotka več kot leto prej. Rast prometa je posledica boljše potrošniške klime v Sloveniji in marketinških aktivnosti
Mira Zakošek
Skupaj so lani v Citycentru našteli 5,5 milijona kupcev in ustvarili 112,5 milijona evrov prometa, kar je 3,2 odstotka več kot leto prej. Po besedah mene-džerke Centra Darje Lesjak njihova poslovna filozofija temelji na najsodobnejšem modelu upravljanja nakupovalnih središč. Citycenter Celje, ki ga upravlja avstrijsko podjetje SES Spar European Shopping Center, dnevno obišče več kot 25.000 obiskovalcev, v 12 letih obstoja so jih sprejeli 58,8 milijona.
Za obiskovalce nakupovalnega središča, ki ta mesec praznuje 12-letnico delovanja, skrbi 850 zaposlenih. S tem se Citycenter Celje uvršča v sam vrh zapo-slovalcev na Celjskem. Lani so udejanjili dve obsežni naložbi, in sicer ureditev garažne hiše po evropskih standardih ter obnovo strehe, za kar so namenili okoli dva milijona evrov. Letos pa se bodo lotili projekta zamenjave osvetlitve centra z LED tehnologijo, ki je bolj varčna in okolju prijazna, posodobili bodo tudi videonadzorni sistem.
Citycenter Celje utrjuje vodilni položaj v panogi
Poleg nakupa lahko obiskovalci skoraj vsak dan doživijo še kakšen kulturni, zabavni ali športni dogodek. Teh je na leto več kot 300. Uveljavljenim svetovnim in domačim blagovnim znamkam so se v lanskem letu
pod streho največjega in najsodobnejšega nakupovalnega središča v regiji pridružili: prodajalna 365, Vitapur, Premium Pet,
več kot 500, glavno nagrado v vrednosti 3.000 evr v darilnih bonih Desetak pa je osvojil srečni Danijel iz Celja.
Menedžerka Centra Darja Lesjak in vodja marketinga Nena Horvat
Maestro in Lotique. V bližnji prihodnosti pa napovedujejo v pritličju centra otvoritev priznane prodajalne Slowatch.
Praznovanje 12. rojstnega dne UGANI in ZADENI
Tradicionalno marčevsko praznovanje Citycentrovega rojstnega dne so tokrat namenili večdnevni nagradni igri UGANI in ZADENI. Obiskovalci so ugotavljali število darilnih bonov Desetak v posebnem nagradnem bobnu, za kar so bili vsak dan nagrajeni z dnevnimi nagradami številnih 'shop'-partnerjev in sponzorjev. Razdelili so jih
Napovedujejo modno-glasbeni spektakel Skriti svet
Že vrsto let tudi razvajajo modne sladokusce s spektakular-nimi modnimi revijami. Tudi
Trgovine na kar 31 tisoč kvadratnih metrih
Citycenter Celje, ki ga upravlja podjetje SES Spar European Shopping Centers, ponuja več kot 90 trgovin, gostinskih lokalov in različnih storitev. Na več kot 31.000 kvadratnih metrov prodajnih površin lahko najdemo prepoznavne blagovne znamke, kot so Interspar, Müller, Humanic, Zara, H&M, Sportina, Hervis in mnoge druge. 1.696 brezplačnih parkirnih mest, otroški svet Džungla, gratis izposoja otroških vozičkov in invalidskih vozičkov ter gratis elektro polnilna postaja za e-vozila tvorijo celovito ponudbo Citycentra Celje.
V občini Šmartno ob Paki je 219 registriranih družb, od tega je aktivnih 40, v njih pa je 471 zaposlenih. Samostojnih podjetnikov je 83, zaposlujejo pa 68 delavcev.
Največje gospodarske družbe so Gorenje Keramika s 122 zaposlenimi, podjetje MPT s 75 in Kovinoplastika Povše s 25 zaposlenimi.
frastrukturi. V naslednjih letih se obeta izgradnja prizidka k vrtcu v vrednosti milijon evrov, energetska prenova obstoječega vrtca in milijon evrov vredna rekonstrukcija kulturnega doma. Pri
vzdrževanju cest kolebajo med dolgoročno pogodbo in koncesijo, načrtujejo širitev komunalne in ostale infrastrukture ter obnovo obstoječe. »Naložbene priložnosti za podjetnike vidimo pri urejanju infrastrukture na celotnem območju občine, pri dražbi dveh nepremičnin iz stečajne mase, in sicer 2,2 hektarja veliko zemljišče v obrtno-po-slovni coni pri kmetijski zadrugi
in 1,5 hektarja veliko zemljišče, ki leži pri Gorenju Keramika. Tudi v bivšem kamnolomu tufa v Gorenju imamo namenjenih za industrijsko cono 3,5 hektarja veliko območje ...« Kopušar je še dejal, da si želijo okolju prijazne in razvojno naravnane naložbe, vlagatelje s posluhom za zaposlene ter družbeno odgovorna podjetja ter podjetnike.
letos jim pripravljajo modno presenečenje, zavito v skrivnostno ime SKRITI SVET. Tančico skrivnosti je ob tej priložnosti odkrila vodja marketinga Nena Horvat in ponosno razkrila, da gre ponovno za avtorski projekt Citycentrove ekipe. Gostom in obiskovalcem pripravljajo srečanje z vrhunsko manekensko ekipo in ekskluzivno glasbeno gostjo, ki je v takšni izdaji še ni bilo mogoče videti. Vsa presenečenja Skritega sveta pa bodo modnim navdušencem odkrita od 18. do 21. aprila na kar šestih modnih revijah. Vrhunske blagovne znamke, ki so zastopane v Citycentru Celje, bodo na modno brv na ogled postavile najnovejše kolekcije prihajajoče pomladi in poletja. »Prepričani smo, da bo dogodek ponovno zaznamoval slovensko modno dogajanje in privabil vseslovensko javnost, ki to od nas upravičeno pričakuje tudi tokrat,« je zaključila Nena Horvat.
Zaključno poročilo o bloku 6
Komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je objavila končno poročilo. To ugotavlja, da so vse vlade od leta 2004 do leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno Tešu, največja politična odgovornost pa je na vladi 2008-2011, torej vladi Boruta Pahorja. Komisija politično odgovornost v času Pahorjeve vlade pripisuje predvsem takratnima ministroma za finance in za gospodarstvo, Francu Križaniču in Mateju Lahovniku. Franc Križanič ob tem pravi, da kot finančni minister ni imel pooblastil, da bi zaustavil ali neposredno kontroliral učinkovitost del pri izvajanju posameznih projektov podjetij v državni lasti. Lahovnik pa je ocenil, da je to poročilo predvsem predvolilna megla.
Politično odgovornost nosita, ocenjujejo v poročilu, tudi takratna poslanca Bojan Kontič in Srečko Meh, ki sta „s poslanskimi vprašanji in vlaganjem predloga zakona o državnem poroštvu pritiskala na DZ in vlade, da čim prej in brez strokovnega premisleka podprejo tako investicijo".
Bojan Kontič ne zanika, da je podpiral izgradnjo šestega bloka, in je še vedno prepričan, da Slovenija ta energetski objekt potrebuje. Bil je tudi predlagatelj zakona o državnem poroštvu (ta sicer takrat ni bil sprejet, ampak je bil kasneje). »Ta je omogočal dokončane izgradnje, brez tega bi imeli tukaj nedokončano gradbišče in bi verjetno že sprejemali zakon o zapiranju Premogovnika,« pravi Kontič, ki dodaja, da so informacije, ki so jih takrat o tej gradnji dobivali (ohranjanje delovnih mest, energetska in ekološka učinkovitost .) vsekakor takšne, da niso dvomili o projektu.
■
■ mz
■
Naš čas, 5. 4. 2018, barve: CM K, stran 6
6
MED VAMI

5. aprila 2018
Preprečujejo situacije, ki lahko slabo vplivajo na varnost
Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja z nadzori in preventivnim delovanjem skuša v največji možni meri zagotavljati spoštovanje zakonov in predpisov
Milena Krstič - Planine
Velenje - Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja (MIRVO) je skupni organ petnajstih občin. Največ nalog v inšpekcijskem nadzoru in občinskem redarstvu izvaja na območju mestne občine Velenje, v drugih občinah so prisotni po dogovoru in mesečnem planu dela.
»Najpogosteje izvajamo nadzor nad mirujočim prometom in s tem povezanimi kršitvami, upoštevanjem omejitev hitrosti s stacionarnim radarjem, prometnimi površinami posebnega
za nujno obrezovanje drevja ob državnih cestah. Poleg svojega dela pa je velikokrat sodelovala tudi pri reševanju zadev, ki niso neposredno povezane z inšpekcijskim nadzorom, celo pri med-sosedskih sporih.
Komunalna inšpekcija opaža klasično 'smetenje'
Redno opravlja nadzor nad ravnanjem s komunalnimi odpadki in ustreznim ločevanjem.
Skupaj z izvajalcem javne službe je lani izvedla preglede ustreznosti ločevanja odpadkov v nekaterih večstanovanjskih stavbah, tam, kjer niso dosegali zadovoljive stopnje ločevanja. Zoper kršitelje je na osnovi ugotovitev uvedla ustrezne postopke.
»Spremljali smo tudi območja, ki so bila v preteklosti zaznana kot divja odlagališča. Število teh se ne povečuje, se pa na odmaknjenih lokacijah še vedno pojavljajo. Največkrat ljudje nanje
odlagajo mešane komunalne, kosovne in gradbene odpadke,« pravi Glažerjeva.
Ob tem pa se pojavlja tisto klasično 'smetenje', odvržena plastična in papirna embalaža na lokacijah, ki so zanimive mladim.
>
V MIRV je
zaposlenih 19 javnih uslužbencev.
>
Na področju mirujočega prometa je bilo največ kršitev ugotovljenih na območju časovno omejenega parkiranja.
pomena, zapuščenimi vozili, taksi prevozi, občinskimi cestami, splošnim redom, oglaševanjem in plakatiranjem, ločenim zbiranjem in ravnanjem s komunalnimi odpadki, oskrbo s pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalne in meteorne odpadne vode,« pravi vodja MIRVO Sonja Glažer.
Inšpekcija za ceste reši tudi kakšen sosedski spor
Inšpekcija za ceste je redno izvajala nadzore stanja cest in prometne signalizacije in aktivno sodelovala pri opravi pomanjkljivosti, poskrbela pa tudi
Sonja Glažer, vodja MIRV: "Praktično na vseh področjih dela se
stanje izboljšuje."
Kombinirane patrulje primer dobre prakse
Kombinirane patrulje redarjev in policistov so primer dobre prakse za celotno Slovenijo. Skupni nadzori potekajo tako podnevi kot ponoči. Usmerjeni so predvsem v preprečevanje morebitnih dejanj, ki bi vodila v poškodovanje urbane opreme in podobo.
» Že sama prisotnost mešanih patrulj in postopek ugotavljanja identitete pri mladostnikih sta v velikih primerih dosegla namen. Nočne mešane patrulje ob koncu tedna, ko je pričakovati več dogajanja na različnih lokacijah v mestu (obhodi parkirnih hiš, hodnikov, centa mesta, parkih, tudi krajevnih skupnostih, kjer si to želijo), so se izkazale res za zelo uspešne.«
Udarniki poprijeli za nakupovalne vrečke
Spomladansko sezono prostovoljskih akcij so člani skupine Udarnik MC Velenje začeli z akcijo Nasmeh je uspeh, v okviru katere so ljudem pomagali prenašati nakupovalne vrečke iz trgovine v avto ali domov
Velenje, 30. in 31. marec - Prostovoljci skupine Udarnik MC Velenje, eni najbolj aktivnih v občini, so v sodelovanju s prostovoljci Šolskega centra Velenje zasnovali in izvedli novo akcijo, s katero so skušali s skromno gesto solidarnosti izvabiti nasmehe na obraze ljudi, ki so velenjska nakupovalna središča in sobotno kmečko tržnico zapuščali s težkimi vrečkami. Posebno pozorni so bili na starejše, poškodovane, mamice z otroki in druge, ki jim prenos nakupljenega blaga do prevoznega sredstva ali doma predstavlja večji izziv kot ostalim. Tako so želeli opomniti na pomen medsebojne pomoči, prijaznosti do sočloveka in osebnega zadovoljstva, ki ga občuti človek ob nesebičnem dejanju v dobro neznancu v težavah, je povedal vodja Udarnikov Andrej Cvernjak. Akcije Nasmeh je uspeh pa prostovoljci niso izkoristili le za pomoč mimoidočim, ampak tudi za promocijo svojih aktivnosti. Ugotovili so, da marsikdo, ki se zaradi starosti, bolezni ali pomanjkanja denarja težje spoprijema z raznimi vsakodnevnimi opravili, še ne ve, da
potekale na Partizanski, Šaleški in Kidričevi cesti. Radarji niso spregledali 1.600 kršiteljev.
Največ jih je hitrost prekoračilo za 10 do 20 kilometrov na uro (1.300), eden pa za več kot 50 kilometrov na uro. Zoper slednjega so podali obdolžilni predlog, medtem ko so jo drugi odnesli s plačilnim nalogom.
»Zadnji dve leti ugotavljamo, da so Velenjčani začeli voziti po omejitvah, upoštevati pravila. Večji del prehitrih je med vozniki s stalnim bivališčem v drugih slovenskih občinah.«
Kontrole nad vodniki psov
Medobčinsko redarstvo je izvajalo tudi kontrole nad vodniki psov v uporabi povodcev in odstranjevanju pasjih iztrebkov.
Z uporabo čitalca za mi-kročipe so iskali lastnike psov, ki niso imeli psa pod nadzorom in se je prosto gibal po okolici.
Spomladi in jeseni so (in še bodo) izvajali nadzor na vrtičkih.
Medobčinsko redarstvo nadzoruje (tudi) prihod
Občinski redarji so opravljali nadzor nad določbami zakona o pravilih v cestnem prometu, zakona o varstvu javnega reda in miru, Zakona o zaščiti živali in veljavnih občinskih odlokih.
Pri izvajanju nadzora nad mirujočim prometom še vedno izstopa neoznačenost časa prihoda na območje časovno omejenega parkiranja (lani 1.160 tovrstnih kršitev), sledi parkiranje na površinah, ki niso namenjene prometu (210 kršitev), parkiranje na mestih, kjer je to prepovedano (190), zunaj označb za parkiranje (180), parkiranje na označenih intervencijskih poteh (90) ... Kršitelji pa so parkirali celo v križišču.
Večina prehitrih ni iz Velenja
Medobčinsko redarstvo je največ kršitev zaznalo v mirujočem prometu, neupoštevanju prometne signalizacije, manj kot v preteklih letih pa je bilo kršitev, povezanih s hitrostjo. Lani so meritve s stacionarnim radarjem
lahko za pomoč bodisi pri selitvi bodisi pri urejanju vrta poprosi pri Udarnikih. Morda so bili obiskovalci nakupovalnih centrov in tržnice tudi zato precej zadržani, ko so jim prostovoljci ponudili pomoč pri
nošenju nakupovalnih vrečk. »Vsi so bili prijazni do nas in so z zanimanjem prisluhnili naši ponudbi, ampak čutiti je bilo nezaupanje. Marsikdo je le vzel letak, ni pa nam prepustil vrečk, češ da bodo sami nosili svoje vrečke, dokler bodo le lahko,« je povedala ena od prostovoljk, ki je kljub temu optimistična. »Vsak nov način pomoči, ki ga ponudimo ljudem, potrebuje nekaj časa, da se »prime«, zato ne bomo obupali, temveč čim večkrat stopili med ljudi, se jim predstavili in jim ponudili pomoč. Namen naših aktivnosti je sporočiti tudi to, da imajo nekateri ljudje kljub splošnemu pomanjkanju vrednot v družbi še iskrene, dobre namene. Pa tudi to, da nam ni treba biti nerodno sprejeti pomoč, ki nam jo nekdo samoiniciativno ponudi.« Udarniki se bodo vklučili v spomladanske čistilne akcije MOV ter nadaljevali redne akcije.	■ tf
Šlandrova 11 a, 3320 Velenje, telefonska št.: 03 898 24 00, telefaks: 03 898 24 10, el. naslov: tajnistvo@vrtec-velenje.si
Razpis za prosto delovno mesto ravnatelja/ravnateljice Vrtca Velenje
Po 35. Členu Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96) in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11 in 40/12)ter sklepu seje Sveta zavoda Vrtca Velenje z dne 22. 3. 2018 Svet zavoda Vrtca Velenje razpisuje prosto delovno mesto:
ravnatelja/ravnateljice.
Kandidat mora za imenovanje za ravnatelja Vrtca Velenje izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje v skladu s 53., 58., 106., in 107. a členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja -ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09 - popr. 65/09 - popr., 20/11 in 40/12 - ZUJF) in 40. Člena Zakona o vrtcih - ZVrt (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08 in 36/10) ter 56. Člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96 in 36/10) in 28. Člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih - ZVrt-D (Uradni list RS, št. 25/08), in sicer da:
1.	ima najmanj izobrazbo pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje oziroma izobrazbi po prehodnih določbah ZVrt,
2.	izpolnjuje druge pogoje za vzgojitelja ali za svetovalnega delavca v vrtcu,
3.	ima opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, v skladu z zakonom,
4.	ima pridobljeno pedagoško izobrazbo,
5.	ima naziv svetovalec ali svetnik oziroma najmanj pet let naziv mentor,
6.	ima opravljen ali priznan ravnateljski izpit oziroma si ga bo pridobil najkasneje v enem letu po začetku mandata,
7.	ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju,
8.	ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev,
9.	ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost,
10.	predloži svoj program vodenja Vrtca Velenje, Šlandrova 11 a, 3320 Velenje.
Na razpis se lahko prijavijo tudi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po 143. In 145. Členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja -ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11 in 40/12).
Kandidat/ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje Vrtca Velenje. Izbrani/a kandidat/ka bo imenovan/a za 5 let. Predviden pričetek dela je 1. 9. 2018.
Kandidat/ka naj vključno s 16. 4. 2018 na naslov: »Svet zavoda Vrtca Velenje, Šiandrova 11 a, 3320 Velenje, z oznako: »Prijava na razpis ravnatelja - ne odpiraj« pošljejo popolno pisno prijavo z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom, programom vodenja in s priloženimi overjenimi kopijami dokazil oziroma originali o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, overjeno kopijo delovne knjige ali potrdilo iz ZPIZ-a ter z originalnim potrdilom Ministrstva za pravosodje in javno upravo o nekaznovanosti in pristojnega okrajnega sodišča o ne pričetem kazenskem postopku v skladu s 107. Členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11 in 40/12), ki ne sme biti starejše od 15 dni.
Nepopolne vloge bodo zavržene. Prijavljeni kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
■
Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 7
12. aprila 2018

MED VAMI
""^Jis	21
Če se ustavimo, ne bomo konkurenčni
Rokov se bo treba držati, pri tem pa pomagati tistim, ki bodo zaradi tega prizadeti in bodo utrpeli škodo
Milena Krstič - Planine
Velenje, 29. marca - V Vzorčnem mestu v Velenju je v četrtek potekala okrogla miza o vplivu 3. razvojne osi na razvoj gospodarstva v savinjsko-šaleški regiji. Pripravil jo je Lokalni odbor Stranke modernega centra (SMC) Šaleška dolina. Omizje je usmerjala podžupanja Mestne občine Velenje in predsednica odbora Breda Kolar.
Cerar: Umika ni!
Tako je za omizjem zatrdil predsednik vlade, dr. Miro Cerar. »Gremo naprej po termin-skem planu. Pripravljalna dela so se že začela, gradnja se mora prihodnje leto. Gre za razvojno os, ki je pomembna za celo Slovenijo, za omogočanje mobilnosti ljudi, za razvoj gospodarstva, za večjo varnost v cestnem prometu. Vlada bo do konca mandata vztrajala pri tem, verjamem pa, da bo tudi nova s tem projektom intenzivno nadaljevala. Po moji oceni je za Slovenijo enako pomemben kot Drugi tir. Želim si, da z razvojno osjo dejansko povežemo Koroško z Beli krajino in naredimo tisto, kar Slovenija nujno potrebuje, če želi imeti prihodnost.«
Predsednik vlade ni zaobšel stisk ljudi, ki se jim na pot postavlja izbrana trasa, ne preslišal, da pri tem manjka dialog (na to je nedvoumno opozoril župan Občine Šmartno ob Paki, Janko Kopušar), da je treba stopiti do ljudi.
»Tudi meni je težko, ko se soočam z usodami ljudi ob poteku trase, ki je določena kot optimalen kompromis. Tisto, kar bomo naredili v prihodnjih tednih in meseci bo bolj neposredna komunikacija z njimi. Pojasniti jim moramo, da se bomo zanje
potrudili, da bomo pri tem velikodušni. Razumeti pa je treba, da ne moremo več čakati, da ne moremo še enkrat na začetek, da Slovenija ne bo šla naprej, če projekta ne bomo intenzivirali. Sam bom spodbudil ministre in druga, da bodo šli med ljudi. Če
ustavna presoja ne bo šla v smer, ki bi ogrožala veljavno uredbo o državnem prostorskem načrtu. Aktivnosti potekajo. Družba DARS je v fazi pridobivanja zemljišč, angažirane so ekipe za odkupe in zakoličbe na terenu. Smo tik pred tem, da sklenemo
deve pripravljene, zdaj jih je treba samo še izvesti.
Bulčeva: Brez povezav nobena skupnost ne more slediti napredku
Omizja se je udeležila tudi evropska komisarka za promet,
bo treba, bom prišel tudi sam, da se pogovorimo.«
Gašperšič: DARS že odkupuje zemljišča
»Projekt je tukaj in živi. Zatrdim lahko, da se ni treba bati, da bi se ustavil. Prepričan sem tudi, da
pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v drugi polovici prihodnjega leta, da se bo gradnja lahko začela,« je na okrogli mizi zatrdil minister za infrastrukturo, dr. Peter Gašperšič.
Še enkrat je zatrdil, da so za-
>
nosti v cestnem prometu in številnih žrtev ter težko poškodovanih na evropskih cestah, zaradi številnih prometnih zamaškov na cestnem omrežju in ker se je tudi EU jasno odločila za skupno obrambno politiko. Pri slednjem bo prometna infrastruktura igrala pomembno vlogo, še posebej železnice. Vendar pa to ne pomeni, da ceste niso zanimive,« je dejala. »Tudi ta razprava je pokazala, kako pomembne so za določena regionalna področja cestne povezave. Brez povezav, pa naj si gre za prometne, energetske ali
digitalne, nobena država, nobena skupnost, ne more slediti napredku in ustvarjati blaginje v svojem okolju. EU je trenutno, vključno s Slovenijo, najuspešnejše gospodarstvo na svetu.
Če želimo držati ta stik in še naprej in razvijati visoko stopnjo gospodarske in socialne razvitosti, je prometna infrastruktura nujni pogoj.« Izrazila je prepričanje, da se bo 3. razvojna os dobro znašla v širšem evropskem prostoru in v njem prispevala k razvoju.
Hočemo cesto! Tako se pozdravljajo Korošci. Zakaj ne tudi v Šaleški in Savinjski dolini?
Za omizjem dr. Blaž Nardin (predsednik SŠGZ in predstavnik Gorenja), Branko Meh (predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije), Boštjan Gorjup (predsednik GZS), dr. Miro Cerar (predsednik vlade), mag. Violeta Bulc (evropska komisarka za promet), dr. Peter Gašperšič (minister za infrastrukturo) in Breda Kolar (podžupanja Mestne občine Velenje in predsednica lokalnega odbora SMC Šaleška dolina).
Imeli so tudi precej vprašanj. Mnogi so bili v Vzorčnem mestu, kjer je okrogla miza potekala, prvič.
mag. Violeta Bulc. Spregovorila je o evropskih smernicah na področju prometnih infrastruktur-nih projektov, v katerih so že od leta 2014 glavna strateška orientacija železnice.
»Razlogi za to so štirje: prvič zaradi razogljičenja, zaradi var-
rekli so ) Boštjan Gorjup, predsednik GZS: »Ko pridemo do točke, ko bo treba odkupovati zemljišča, bo zelo pomembna komunikacija. Ljudem moramo povedati, da bodo dobili nova bivališča, ki bodo vredna vsaj toliko kot so danes, v večini primerov pa več. Upoštevati bo treba njihove želje in jim omogočiti, če bi želeli bivati skupaj, tudi to.«
Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije: »Čeprav sem velikokrat kritičen do vlade, pa jo moram v tem primeru pohvaliti. Imam pa predlog. Kmetijska zemljišča naj rešuje tako kot jih je pri Magni. Naj jih preplača.«
Dr. Blaž Nardin, predsednik SŠGZ: »Šestnajst let je od prvih zamisli. Marija Terezija je v šestnajstih letih zgradila 100 kilometrov cest in nekaj železniških prog.«
Mag. Ludvik Golob, generalni direktor PV: »Leta 2010 smo se z Darsom dogovorili, da bomo prevzeli zemljino. Potrebujemo jo pri sanaciji degradiranih površin. Nanjo smo računali že leta 2015. Ker je še ni, imamo velike težave pri vzdrževanju nasipa med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom. Kdaj lahko računamo nanjo?«
Dr. Cvetka Tinauer (bivša predsednica SŠGZ): »Ko zdaj gledam nazaj ... V desetih letih smo se pogovarjali z vsaj petnajstimi ministri za infrastrukturo. Dokler nismo bili poenoteni, ni šlo.«
Matjaž Šporin (podmladek SMC Žalec): »Tudi Spodnja Savinjska dolina to cesto nujno potrebuje. Podjetjem je treba omogočiti razvoj.«
Aljaž Vrhovnik (Mladinska iniciativa Koroške): »Na odseku med Arjo vasjo in Dravogradom se po osamosvojitvi zgodilo največ prometnih nesreč s smrtnim izidom v Sloveniji.«
Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki: »Do tega ne bi prišlo (ustavna presoja, op. avtorja), če bi bila komunikacija boljša. Civilna iniciativa deluje od vrat do vrat, taka omizja kot je to, pa prepričujejo že prepričane. Na teren bo treba!«

Brigadirstvo povezuje ljudi
Drago Kolar in Koloman Lainšček pravita, da bi bili v društvu veseli mladih, ki bi zgodbo brigadirstva peljali naprej.
V Velenju napovedujejo organizacijo prvega mednarodnega srečanja
Milena Krstič - Planine
Velenje - Društvo brigadirjev Velenje je mlado društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 2009. Vanj je včlanjenih nekaj več kot sto članov. Delujejo prostovoljno, pri čemer so eni bolj, eni malo manj aktivni, vsi pa se trudijo prispevati družbi in ljudem, ki potrebujejo pomoč.
»Ustanovitev društva je bila logična. Velenje je zraslo s prostovoljnim delom. Generacije tukajšnjih ljudi so gradile ceste, proge ... po vsej nekdanji Jugoslaviji. To so delali z veseljem. Brigadirstvo je ljudi združevalo, povezovalo in prav je, da se tradicija nadaljuje,« pravi član društva Drago Kolar.
»Če si enkrat brigadir, si vedno brigadir. S ponosom lahko povem, da imamo med svojimi člani tudi 90-letnike. Brigadirji so ljudje, ki nosijo v srcu prosto-voljstvo, humanost,« pravi predsednik velenjskega društva, ki je tudi predsednik Zveze brigadirjev Slovenije, Koloman Lainšček.
Koliko jim je naklonjena država? » Žal od države ni toliko posluha, kot bi bilo pričakovati.
Brigadirstvo menda naj ne bi sodilo v današnje čase. Izkušnje pa kažejo, da brigadirskih, prostovoljnih del potrebujemo vedno več, vedno več je ljudi, ki potrebujejo pomoč.«
V zadnjem obdobju so brigadirji pripravili kar nekaj akcij. »Ena večjih je bila petdnevna delovna akcija, ko so ob Šaleškem gradu obnovili ograjo,« pravi Lainšček. Ponosen je, tudi
na to, da so postavili prvo spominsko obeležje brigadirjem. To na pročelju Osnovne šole Miha Pintarja - Tolede priča o tem, da so šolo gradili brigadirji. »Tega marsikdo ne ve.«
Vsako leto se udeležujejo čistilnih akcij, sodelujejo z različnimi drugimi društvi, zbirajo sredstva, ki jih ljudje potrebujejo, od pohištva do hrane, za zimo so jim pomagali pripraviti tudi kurjavo, v Materinskem domu v Mozirju so pobelili stene. »Tam smo, kjer nas potrebujejo,« pravi Kolar.
Vsa dela opravijo prostovoljno, brez plačila, brez nadomestila. Tudi za prevoze in uporabo te-
> Država za brigadirstvo nima veliko posluha, ker naj ne bi sodilo v današnje čase.
lefonov ne. Vseeno pa brez denarja ne gre.
Pomagajo si s članarino in donatorskimi sredstvi. Pri tem oba poudarita podporo Mestne občine Velenje in naklonjenost župana Bojana Kontiča ter do-natorja posameznika, tudi briga-
>Ob 1. aprilu, dnevu brigadirjev, se udeležijo krvodajalske akcije.
dirja, podjetnika Novalijo Mumi-novica iz Šoštanja.
Iščejo delo sami ali delo najde njih? »Delo poišče nas. Ljudje nas pokličejo, nas že kako najdejo. Mi pa postorimo, kar potrebujejo, in potem šele debatiramo, ali je bilo treba ali ne,« pravita.
Milan Tepej novi predsednik
Društvo upokojencev Škale, ki združuje člane iz Škal, Hra-stovca, Plešivca in Cirkovc, se je pred dnevi sešlo na rednem občnem zboru. Na njem so izvolili med drugim tudi novo vodstvo. Po devetih letih je v tej vlogi Sla-vico Bevc zamenjal Milan Tepej, ki je po rodu Škalčan, sedaj pa že nekaj časa živi v Velenju. Bev-čeva pa ostaja podpredsednica in koordinatorica programa Starejši za starejše.
»V dvajsetih letih so organi društva organizirali veliko srečanj, izletov aktivnosti in druženj ter s tem polepšali, popestrili in osmi-slili marsikateri trenutek ali celo življenje svojim članom. Vsekakor moramo spoštovati delo naših predhodnikov in odgovorno nadaljevati delo v dobro letos 312 včlanjenih,« so med drugi poudarili v gradivu za redni občni zbor.
a vos
Pričakujejo med 200 in 300 brigadirjev
25. maja bodo v Velenju pripravili prvo mednarodno srečanje brigadirjev. Velik zalogaj. Pričakujejo, da se ga bo udeležilo med 200 in 300 brigadirjev iz vseh držav nekdanje Jugoslavije, pa tudi iz Romunije.
Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 8
8
PREGLED TEDNA
""^JlS
5. aprila 2018
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 28. marca
Ministrstvo za zunanje zadeve je hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani poslalo protestno verbalno noto v zvezi s sodnimi postopki proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem.
Oglasil se je predsednik Borut Pahor, ki je dejal, da bi morala Slovenija izkazati solidarnost z Veliko Britanijo v nastalih okoliščinah po poskusu atentata v Salisburyju in po zgledu nekaterih držav izgnati ruske diplomate pri nas.
grajenka za mir Malala Jusafzai, ki jo je leta 2012 taliban ustrelil v glavo zaradi njenih prizadevanj za pravice deklic do izobrazbe.
V venezuelskem mestu Valencia je izbruhnil požaru, ki je skupaj z nemiri terjal 68 življenj.
Petek, 30. marca
Preiskovalna komisija državnega zbora o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je na seji obravnavala osnutek končnega poročila.
Predsednik Borut Pahor je ocenil pripravljenost Slovenske vojske. Za delovanje v vojni jim je pripisal nezadostno oceno, za delovanje v miru pa višjo kot lani - dobro.
Pahor pravi, da Slovenija ni nevtralna država.
Vili Kovačič se je znova pritožil - tokrat zoper sklep državne volilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja.
Ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu je Julianu Assangeu odklopilo spletno povezavo.
Kosovo je predstavnikom stranke kosovskih Srbov Srbske liste zagrozilo z aretacijo, če bodo ustanovili skupnosti srbskih občin, kot so napovedali.
Poljska je z ZDA podpisala največjo pogodbo o nakupu orožja v svoji zgodovini. Sklenila je dogovor o nakupu protirake-tnega sistema patriot podjetja Raytheon v vrednosti 3,8 milijarde evrov.
Getrtek, 29. marca
Vlada je zaradi afere Skripal sklenila, da na posvet pokliče slovenskega veleposlanika v Moskvi Primoža Šeliga.
Sindikat SVIZ je sporočil, da želi razpravo o vzgoji in izobraževanju umestiti med predvolilne teme.
V odgovor na ameriški izgon 60 ruskih diplomatov in zaprtje ruskega konzulata v Seattlu po napadu z živčnim strupom v Veliki Britaniji se je Moskva odločila za povračilni izgon 60 ameriških diplomatov in zaprtje ameriškega konzulata v Sankt Peterburgu.
Pripravljenost za delovanje v vojni: nezadostno. Za delovanje v miru: dobro.
Kristjani so zaznamovali velikonočni veliki petek, dan strogega posta, ko so se spomnili Jezusove smrti na križu.
Znova je stavkalo osebje francoskega letalskega prevoznika Air France. V njihovi zahtevi za povišanje plač je bila pred veliko nočjo odpovedana kar četrtina vseh letov.
Potem ko je dan prej brez soglasja oblasti kosovski notranji minister izgnal šest državljanov Turčije, je kosovski premier poskrbel za njegovo zamenjavo in ob tem zamenjal tudi direktorja kosovske obveščevalne službe.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je zavrnil ponudbo Francije za posredovanje med sirskimi Kurdi in Turčijo ter napovedal nove operacije na severu Sirije.
Sobota, 31. marca
Na veliko soboto so verniki v cerkve množično nosili velikonočne jedi k blagoslovu.
20-letna Malala je zbrane v Pakistanu tudi nagovorila.
Ob začetku velikonočnega tridnevja je papež Frančišek v rimskem zaporu umil noge 12 zapornikom.
Po šestih letih se je v domovino vrnila pakistanska Nobelova na-
Verniki so v cerkve k blagoslovu prinašali velikonočne jedi.
Na egiptovskih predsedniških volitvah je zmagal Abdel Fatah Al Sisi. A tamkajšnji mediji so sporočili še drugo zanimivo vest: njihov nogometaš Mohamed Sa-lah je na istih volitvah dobil kar milijon glasov - čeprav za mesto
sploh ni kandidiral.
Na avtocesti, ki povezuje Albanijo s Kosovom, se je zbralo več tisoč jeznih protestnikov, ogorčenih nad vladno odločitvijo o prvi uvedbi cestnine v državi.
Ciprski parlament je potrdil spremembo kazenskega zakonika, po kateri splav v določenem obdobju nosečnosti ni več kaznivo dejanje.
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da želi začeti zbirati podatke o dejavnostih na družbenih omrežjih o ljudeh, ki želijo pridobiti vizum za vstop v ZDA.
Nedelja, 1. aprila
Kristjani so praznovali največji praznik veliko noč, spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih.
Veljati je začel del zakona o dajatvah za motorna vozila, ki uvaja novo dajatev na odjavljeno vozilo.
Dars je prvič vklopil sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila.
Cestninske postaje na avtocestah so za vedno zaprle in dvignile zapornice, Dars pa je prvič vklopil sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila.
Ameriška in južnokorejska vojska sta v Južni Koreji začeli skupne vojaške vaje, na katerih sodeluje okoli 300 tisoč vojakov.
Dve veliki nemški stranki, krščanski demokrati kanclerke Angele Merkel in opozicijski liberalni demokrati, sta priznali, da sta pred lanskimi volitvami od Deutsche Post kupili podatke o volivcih.
Italijo je razburil vdor francoskih carinikov v prostore italijanske humanitarne organizacije, ki pomaga prebežnikom.
Ponedeljek, 2. aprila
Izvedeli smo, da je vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo Vilija Kovačiča glede datuma ponovljenega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru.
V 111. letu starosti je umrl naj-
starejši Slovenec Nikolaj Dragoš.
V	Franciji so se ukvarjali z za prihodnje tri mesece napovedanimi stavkami železničarjev, smetarjev, zaposlenih v energetskem sektorju in pilotov družbe Air France.
Oglasil se je ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je dejal, da bi lahko bila zastrupitev nekdanjega dvojnega agenta Sergeja Škripala in njegove hčerke v interesu britanske vlade.
Kitajska je v vse ostrejšem trgovinskem sporu z ZDA, kot odgovor na ameriške carine tudi sama uvedla carine na ameriške proizvode v skupni vrednosti okoli tri milijarde dolarjev.
V	82. letu starosti je umrla Winnie Madikizela-Mandela, borka za odpravo apartheida in žena Nelsona Mandele.
Torek, 3. aprila
Ugledni slovenski pravniki so spisali noto, ki so jo poslali na Hrvaško in v kateri sporočajo, da v primeru implementacije arbitražne razsodbe enotno podpirajo slovensko politiko.
Začela so se referendumska opravila pred ponovnim glasovanjem na referendumu o zakonu o drugem tiru.
Slovenski premier v odstopu Miro Cerar je začel obisk v Makedoniji.
Kitajska je uvedla carine na nekatere proizvode v ZDA:
Na mednarodni donatorski konferenci, ki je v Ženevi potekala pod okriljem Združenih narodov, so za humanitarno pomoč Jemnu zbrali dve milijardi dolarjev.
Nemško tožilstvo je na deželno sodišče vložilo zahtevo za izročitev nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigde-monta Španiji.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je odločil, da zadrži dogovor med Izraelom in Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce, po katerem bi približno 16 tisoč prebežni-kov preselili v različne zahodne države, med drugim domnevno v Kanado, Nemčijo in Italijo, obenem pa bi več tisoč pretežno Sudancev in Eritrejcev lahko še vsaj pet let ostalo v Izraelu.
Tjaša Zajc
Kako pa kaj hujšanje?
"Tehnologija je navadno zasnovana z dobrimi nameni, človeška narava je tista, ki nas izda," mi je pred časom dejala investitorka, s katero sva se pogovarjali o epričakovanih negativnih posledicah novih tehnologij. Konkreten primer: Industrija hujšanja cveti in vanjo sodijo tudi pametne ure in aplikacije za štetje kalorij, diete, recepti opozarjanje na premalo gibanja, pomoč pri športu itd. Težava je, da so pri uravnavanju telesne teže vzročno-posledične zveze bolj kompleksne, kot se zdi na prvi pogled. Marsikdo si želi biti bolj fit, ni pa v to pripravljen vložiti potrebnega dela. Včasih mu uspeh otežuje tudi okolica. Kakšen odstotek populacije hujša tudi med prazniki, ko so na vsaki mizi in koraku velikonočne dobrote? Dokler sta uravnana teža in dober videz osebni projekt, so uspehi lahko pričakovani, če za njimi stoji trdo delo in izobraževanje. Posameznik se mora odločiti, ali bo izbral nov prehranski režim, in če gre za spremembo življenjskega sloga, je to lahko zanimiv osebni izziv. Gladina morja diet se viša: nastajajo nove ideje glede na skupine hranil, etične pomisleke in podobno. Izbirate lahko medpaleo, keto, vegansko, dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, nizko vsebnostjo maščob, dieto brez mlečnih izdelkov ...
Ko nov način gledanja na prehrano postane navada, napor izgine. Novo obnašanje postane nova normalnost. Populacijsko gledano takšen izziv dolgoročno uspešno vzdržuje malo ljudi. In pri tem v ospredje stopi pomen okolice, ki lahko spodbuja ali zavira napredek.
Pojavnost sladkorne bolezni v družbi naj bi se v nekaj desetletjih podvojila. Vseh ljudi ne bo mogoče prepričati, da kuhajo, se gibajo, pazijo na to, kaj jedo. Za snovalce politik javnega zdravja predstavlja to izziv. Dokler so ameriška mesta tako razprostrta, da bi peš potrebovali uro do trgovine in uro do službe, javnega prometa pa ni, se ljudje ne bodo odpovedali uporabi osebnih avtomobilov za vsak svoj premik. V ZDA so že pred leti uvedli obvezno navajanje kalorične vrednosti živil v restavracijah, da bi ljudje izbirali manj energetsko nasičeno hrano. Slovenija je končno omejila vsebnost transmaščob v prehranskih izdelkih (predpis bo v veljavo stopil aprila naslednje leto), najdlje pri opozarjanju na nezdravost hrane pa so pred kratkim šli v Čilu z rigorozno novo zakonodajo pri oglaševanju. Podobno kot zavoji cigaret v nekaterih državah nimajo več logotipov, am-pakpoenoteno podobo, v Čilu kosmiči za zajtrk ne bodo smeli več imeti za otroke navdihujočih junakov. Oglaševanje sladkarij na televiziji bo od naslednjega leta prepovedano med šesto uro zjutraj in deseto uro zvečer. Prehranski izdelki v trgovini nimajo samo prehranskih nalepk z informacijami o sestavi v majhni pisavi, za katero včasih potrebuješ skoraj povečevalno steklo, da lahko razbereš vsebino, hrana v trgovinah v Čilu je dodatno označena z opozorilnimi nalepkami, če ima posamezna hrana preveč soli, sladkorja, kalorij ali maščob. Marketing se lahko bori samo z marketingom. Rešitve so lahko uspešne le, ko njihovi učinki ne zahtevajo preveč napora. Dokler bo v Mehiki kokakola dostopnejša od pitne vode, je težko pričakovati bolj zdrav narod.
Februarja je bila v strokovni reviji JAMA objavljena enoletna študija stanfordskih raziskovalcev, ki so poskušali ugotoviti, kako dieta z malo maščobami in na drugi strani dieta z malo ogljikovimi hidrati vplivata na izgubo teže. Ugotavljali so še, ali je uspešnost posameznega prehranskega režima povezana z genetsko osnovo posameznika ali posameznikovo specifiko izločanja inzulina.
Človeško telo je bistveno bolj zapleteno kot kalkulator, v katerega vneseš številke in dobiš odgovor na rešitev zapletenega računa. Kako bo naše telo sprejemalo hrano, je odvisno od vrste hrane, časa in pogostosti obrokov, osebne presnove in še česa. Enostavno je reči, da lahko vsak posameznik, če le želi, vpliva na to, ali je suh ali debel. Človeški možgani so izjemno plastični. Navade, ki se v obliki možganskih vzorcev dobesedno "vtisnejo" v spomin, in posledično dnevno delovanje je mogoče spremeniti. Vzorce je mogoče preoblikovati. Pogosto pa se pozablja na pomen okolja.
Že nekaj časa je jasno, da zgolj štetje kalorij ne pomaga pri izgubi ali nadzoru teže, temveč je pomembneje, kakšne vrste živil posameznik uživa. Kar pa se tiče diet, je imela omenjena stan-fordska študija preprost zaključek: najboljša dieta sta zmernost pri hrani in izbira prehranskega režima, ki se ga je posameznik sposoben držati. Majhne spremembe imajo lahko dolgoročno dobre rezultate. Če smo le sposobni gledati na dolgoročni učinek namesto instantne gratifikacije.
V Franciji se je začel stavkovni val.
■
Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 9
12. aprila 2018

IZOBRAŽEVANJE
""^Jis	21
Za nami je uspešno obdobje, pred nami novi izzivi
Tudi letos je bila bera nagrajenih srednješolskih nalog bogata.
V 35. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline od 54 nagrajenih 26 nalog - Za najboljšega mladega raziskovalca posebna nagrada - Skulptura Bergmandeljca mag. Ivanu Kotniku
Tatjana Podgoršek
Velenje, 27. marca - Znanje je nekaj, česar ne moreš izgubiti; vsaka izkušnja je dobrodošla; čudovita popotnica za mladega človeka - to so bile najpogosteje izrečena mnenja, s katerimi so udeleženci zaključne slovesnosti (bila je v kulturnem domu v Velenju) ocenili gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Letošnje je bilo že 35. po vrsti, na prireditvi pa so najuspešnejšim mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem podelili priznanja in nagrade. Osnovnošolci gredo na nagradni izlet maja, srednješolci - dobitniki bronastega, srebrnega in zlatega priznanja - pa so prejeli denarne nagrade. Dijak Strojne šole Šolskega centra Velenje (ŠCV) in avtor raziskovalne naloge z naslovom Varčno ogrevanje z IR paneli - resničnost ali mit? Nejc Slemenjak pa je kot najuspešnejši mladi raziskovalec po izboru komisije letošnjega gibanja prejel še posebno nagrado Gorenja Velenje, in sicer udeležbo na tečaju za razvojne inženirje NX Dizajn, za katerega njihovi razvojniki pravijo, da je eno najsodobnejših orodij, ki podpira razvoj izdelkov od snovanja do proizvodnje. Podelili so tudi skulpturo Bergmandeljc. Tokrat jo je prejel mag. Ivan Kotnik za 20-letno spodbujanje gibanja in delo z mladimi.
Eden boljših projektov občin in ŠCV
Po mnenju predsednika programskega sveta gibanja mag. Gašperja Škarja je gibanje eden boljših projektov lokalih skupnosti in ŠCV. V zadnjih petih letih so ga ohranili na zelo visoki kakovostni ravni, saj raste po številu izdelanih nalog in njihovi kakovosti, uspelo jim ga je približati gospodarstvu. Prav tako je že pred leti preseglo meje Šaleške doline, zato v programskem svetu razmišljajo o spremembi
njegovega imena. Dejal je še, da je za njimi uspešno obdobje, pred njimi pa novi izzivi. Zahvalil se je mladim in mentorjem za njihov trud, prav tako staršem ter financerjem gibanja: občinam Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Izrazil je tudi upanje, da bodo raziskovalno dejavnost podpirale tudi v prihodnje, prav tako podjetja, saj so nekateri sodelujoči v gibanju danes strokovnjaki na svojih področjih.
Koordinatorka gibanja Karmen Hudournik je prepričana, da je sodelujočim delo v gibanju prineslo dobre in zanimive izkušnje. Pozvala je mlade, naj bodo radovedni, inovativni in igrivi ter naj raziskujejo tudi v prihodnje.
Od 54 prejetih raziskovalnih nalog nagrajenih 26
Mladi raziskovalci so v letošnjem gibanju izdelali 54 nalog (eno več v primerjavi s predhodnim letom), pod nje se je podpisalo 93 avtorjev in 59 mentorjev in somentorjev. Na državno tek-
Posebno nagrado je najboljšemu letošnjemu mlademu raziskovalcu po izboru komisije Nejcu Slemenjaku izročila Irena Vodopivec, direktorica Razvoja kadrov in Korporativne univerze Gorenje
Velenje.
nje, po 2 nalogi učenci OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje, bratov Letonja Šmartno ob Paki, Frana Kocbeka Gornji Grad, po 1 nalogo pa učenci OŠ Livada Velenje, Polzela in Ljubno ob Savinji. Med osnovnošolskimi nalogami jih je 5 prejelo bronasto, 7 srebrno in 3 zlato priznanje
Pod 26 raziskovalnih nalog so se podpisali dijaki šol ŠCV.
Avtorji kar 16 nalog prihajajo z elektro in računalniške šole, avtorji 4 iz gimnazije, na Strojni šoli so izdelali 3, na Šoli za storitvene dejavnosti 2 in na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja 1 nalogo. Med srednješolskimi nalogami jih je 7 prejelo bronasto, 2 srebrno in 2 zlato priznanje.
Dobitniki bronastega, srebrnega in zlatega priznanja med osnovnošolskimi nalogami.
movanje mladih raziskovalcev se je uvrstilo 22 osnovnošolskih in 17 srednješolskih nalog.
Osnovnošolci so izdelali 28 nalog, od tega največ (9) učenci osnovne šole (OŠ) Gustava Ši-liha Velenje, 6 nalog učenci OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanju, 4 učenci OŠ Gorica Vele-
Z zlatim priznanjem nagrajene raziskovalne naloge
Osnovnošolske: Ali je naziv športna šola več kot le beseda?, avtorja: Sebastjan Turinek, Tomaž Turinek, mentorici: Tjaša Hu-darin, Barbara Turinek (osnovna šola Karla Destovnika Kajuha Šoštanj); Popestritev turizma v Gornjem Gradu s QR-kodo: avtorica: Majča Grudnik, mentorica: Dušanka Colnar (osnovna šola Frana Kocbeka Gornji Grad); Hrana na krožnik - ne v smeti, avtorici: Špela Pirnat, Deja Purg, mentorici: Barbara Trebižan in Branka Mestnik (osnovna šola Gorica Velenje).
Srednješolske: Izmenjajmo oblačila: avtorica Zala Kač, mentorica: Jana Krautberger (ŠCV Velenje, Šola za rudarstvo in varstvo okolja); Varčno ogrevanje z IR-paneli - resničnost ali mit: avtor: Nejc Slemenjak, mentor: Radovan Repnik (ŠCV Velenje, Strojna šola).
V	35 letih je 2640 avtorjev pod vodstvom 1402 mentorjev in somentorjev izdelalo 1358 raziskovalnih nalog.
V	šolskih letih 2013/2014 do 2017/2018 se je od 190 nalog na državno srečanje uvrstilo 138, od tega v drugi krog 67 ali 49 odstotkov.
Rekli so > Jožef Školjč, glavni tajnik Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije: »To je eno od bolje organiziranih regijskih tekmovanj, ki vsako leto prispeva za državno tekmovanje kakovostne raziskovalne naloge. Vključevanje mladih v raziskovalno dejavnost in tudi na tekmovanja iz znanj so baza, iz katere izhajajo potem inženirji, znanstveniki, raziskovalci, profesorji na fakultetah. Tisti, ki so to začeli, so danes že akademiki.«
Klavdija Jug, mentorica srednješolski raziskovalni nalogi: »Vsako raziskovalno delo mladih je treba spodbujati. To so naši bodoči znanstveniki, raziskovalci, ki lahko veliko prispevajo k lokalni skupnosti in
tudi državi. Mladi so zvedavi, je pa včasih potrebno malo »pritisniti«, da se stvari pripeljejo do prave globine za srednješolca in do konca. Ne bi bilo slabo, če bi se raziskovalno delo mladih upoštevali pri štipendijah, morda tudi kot kreditne točke za vpis na fakultete. To bi spodbudilo boljše dijake, da bi naredili še kaj več kot le redne obveznosti.«
Dr. Erika Glasenčnik, predsednica ene od ocenjevalnih komisij: »Vsako leto je delo ocenjevalcev zaradi kakovostnih nalog zahtevnejše. Se mi zdi, da bomo morali počasi postaviti nova merila, da bomo lahko izbrali najboljše med najboljšimi. Vedno več zanimivih idej je. Dijakom in učencem sve-
tujem, naj ne obupajo, naj ne bodo razočarani, če niso bili nagrajeni. Znanstveno raziskovalno delo je učenje za vse življenje.«
Nejc Slemenjak, najboljši mladi raziskovalec 35. gibanja, sicer dijak Strojne šole ŠCV: »Sem presenečen nad posebnim priznanjem, menim, da si ga tudi zaslužim. Veliko mi pomeni, da so drugi prepoznali uporabnost moje raziskovalne naloge z naslovom Varčno ogrevanje z IR-paneli -resničnost ali mit? in jo nagradil. Bila je zelo zahtevna, ob raziskovanju sem trčil na marsikatero oviro, ki je na začetku nisem pričakoval. Menim, da je podpora mladim, ki poleg šolske izobrazbe želijo pridobiti še drugačne izkušnje, zelo pomembna.«
■
Priznanja za štiri srčna dekleta
Na redni letni skupščini MZPM Velenje so nagradili štiri dolgoletne prostovoljke - Poslovili so se tudi od dolgoletne sekretarke zveze Tince Kovač
Velenje, 29. marca - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je na redni letni skupščini podelila priznanja ob Tednu otroka za leto 2017. Tokrat so priznanja za izreden prispevek pri družbeni vzgoji otrok dobile štiri dolgoletne prostovoljke raznolikih talentov, ki jih nesebično delijo med otroke in
družine iz Šaleške doline: Kaja Flis, Klara Lipnikar, Vesna Mi-helak in Maja Ravnjak. Brez njih si pri zvezi težko predstavljajo izvedbo letovanj, Otroškega parlamenta, počitniških aktivnosti ter projektov s področja ekologije, pridelave zdrave hrane in spodbujanja bralne kulture. Z darilom in šopkom rož, predvsem
pa z besedami iskrene zahvale pa so se prijatelji mladine poslovili od dolgoletne sekretarke Tince Kovač, ki se je 1. aprila letos upokojila, a zagotovila, da bo ostala aktivna članica MZPM Velenje.
• tf
Nagrajenke MZPM Velenje Klara Lipnikar, Maja Ravnjak, Vesna Mihelak in Kaja Flis s sedaj že nekdanjo sekretarko zveze Tinco Kovač, novo sekretarko Bojano Špegel in predsednikom zveze Zdenkom Goriškom.
Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 10
10
BISERI
«»^AS
5. aprila 2018
BISERI maturantskega plesa 2018




Nabor maturantskih biserov že prepolovljen
V drugem krogu glasovanja, ko boste izbor ponovno prepolovili, bomo glasovnice zbirali do torka, 10. aprila, do 10. ure. Pošljite jih po pošti, vrzite jih v naš nabiralnik ali pa jih prinesite v uredništvo. Še vedno lahko oddate več glasovnic, med katerimi bomo tudi tokrat izžrebali tri nagrajence.
Tokrat so srečo pri žrebu imeli Alen Vidali, Urška Rednak in Polonca Herlah. Po pošti boste prejeli obvestilo o prejeti nagradi, s katerim lahko v našem uredništvu prevzamete darilne bone za Trgovino Diva - točeni parfumi.
Vse, ki ste sodelovali v akciji Biseri maturantskega plesa 2018, bomo 19. aprila povabili v Vilo Bianco na zaključno prireditev, na kateri vam bomo podelili nagrade za pogumno sodelovanje v naši akciji.
""scas radio VELENJE
3J&V
SOLSKI CENTER VELENJE
1.	Saša Malenkovic
2.	Alem Hodžic
3.	Barbara Kladnik
4.	Sergej Malus
5.	Katarina Grazer
6.	Klemen Glinšek
7.	Katarina Kumer
8.	Vid Mohor
9.	Žana Petek
10.	Tina Knez
Glasovanje preko kuponov nagrajujemo. Tokrat nagrade podarja: Trgovina Iva -Cvetličarstvo in vzgoja sadik iz NC Velenje.
6
7
8
10
KUPON št. 2
Glasujem za maturanta:
Glasujem za maturantko:
Ime, priimek in naslov:
Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2018«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade.
Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 11
12. aprila 2018

KULTURA
""^Jis	21
Dolg in zahvala velikemu rojaku
Kip Franu Korunu Koželjskemu prvi dogodek ob praznovanju 150. obletnice njegovega rojstva - Uspehi učencev in dijakov glasbene šole najlepše predstavljajo njegovo veličino -Prireditve vse do konca leta
Tatjana Podgoršek
Velenje, 29. marca - Ob 150. obetnici rojstva rojaka, skladatelja in glasbenega pedagoga Frana Koruna Koželjskega se bo vse do konca leta zvrstilo v Velenju kar nekaj prireditev. Prva večja je bilo odkritje njegovega kipa pred vhodom v velenjsko glasbeno šolo, ki nosi njegovo
ime 52 let. Kip - delo akademske kiparke Katje Majer iz Maribora - sta odkrila župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in ravnatelj glasbene šole Boris Štih. Lokalna skupnost je za obeležje odštela dobrih 6.700 evrov.
Boris Štih je med drugim povedal, da sta postavitev kipa velikemu umetniku predlagala Bojan Kontič in vodja Urada za družbene dejavnosti Mestne
občine Velenje Dragan Martin-šek. Obeležje je dolg in hkrati zahvala umetniku za njegovo delo. Velenjska glasbena šola je v zadnjih nekaj desetletjih ena najbolj prepoznavnih v državi, učenci in dijaki šole pa z rezultati na različnih tekmovanjih to zgovorno dokazujejo.
Tudi Bojan Kontič je kip označil kot zahvalo za delo, ki ga je Fran Korun opravil v časih, ki
rekli so ) Katja Majer, akademska kiparka: »Delo je bilo zahtevno in prijetno. Občutim navdušenje ob tej krasni energiji Koželjskega, ki me je spremljala med trimesečnim delom ob izdelovanju njegovega portreta. Menim, da bi kip moral biti navdih ljudem, ki prihajajo v glasbeno šolo. Verjamem, da ima energijo njegove esence in da tisti, ki mu bodo znali pogledati v oči, bodo navdih tudi prejeli.«
Mag. Ivan Marin, dolgoletni nekdanji ravnatelj glasbene šole: »Lepo, da so se spomnili na velikega umetnika. V dolini jih ni ravno veliko takih, ki nekaj veljajo.«
Borut Korun, eden od vnukov Frana Koruna Koželjskega: »Težko opišem občutke, ki me prevevajo. V meni kar kipi od veselja, ponosa. Lep dan v mojem življenju. Menim, da si je ded to zaslužil.«
Želi si ustvariti še veliko slik
Romana Rezoničnik iz Belih Vod slika že od malih nog - Pred kratkim je na kanalu Youtube objavila posnetek nastajanja slike Logarske doline
Mojca Štruc
Komaj dobrih dvajset let je minilo, odkar se je družina Rezoničnik iz Belih Vod razveselila deklice in ji dala ime Romana. Ko je odraščala, so kmalu opazili, da rada riše. Kot mnogi otroci je tudi ona začela s svinčnikom in barvicami, že v rosnih letih pa se je preizkusila tudi v slikarstvu. »Opazila sem, da nekaj nastaja, in to mi je bilo všeč, zato je moje veselje do ustvarjanja le še rastlo,« se spominja Romana Rezoničnik, ki danes obiskuje zadnji letnik Fakultete za upravo. Srednjo šolo je obiskovala na Gimnaziji Celje Center -smer predšol-
ska vzgoja, v slikarstvu pa se ni formalno
izobraževala. »V prostem času sem vedno rada risala in slikala in tako je še danes. Če mi ostane kaj časa, ustvarjam tudi z drugimi materiali, izdelujem voščilnice in unikatne lesene slike z žeblji,« pojasnjuje Romana. Kot je povedala, ji navdušenje in pohvale ljudi vlivajo ogromno motivacije in veselja do dela. »Sem samoukinja, pomagala sem si samo s kakšnimi videi na kanalu Youtube,« še pove Romana in doda, da ji je tam najbolj v oči padel Michael James Smith. »Je zelo dober slikar in rada opazujem njegovo delo. Ima podobne motive slikanja kot jaz, predvsem naravo,« pojasnjuje Romana.
Doslej je imela razstavo svojih izdelkov v Šmi-
helu nad Mozirjem, nekoliko širše pa smo jo lahko opazili, ko je tudi sama na kanalu Youtube objavila posnetek nastajanja slike Logarske doline. »Želim si, da bi veliko ljudi opazilo moj video, zato name-
Romana pravi, da je njen najljubši motiv slikanja narava.
ravam v prihodnje ustvariti še več podobnih video-posnetkov ter tako predstaviti svoj način slikanja. Morda pa si bo kakšen samouk pomagal z mojim delom,« je dejala Romana.
Njena največja želja je, da bi se še naprej lahko učila risanja in slikanja. »Želim si ustvariti še veliko slik in vse to pokazati ljudem,« pove in doda, da bo imela v prihodnosti tudi razstavo izdelkov v domačem kraju. »Del sanj je morda tudi želja, da bi se nekoč lahko preživljala s tem, zavedam pa se, da je za to potrebnega še veliko vloženega truda in časa,« zaključi Romana.
niso bili naklonjeni slovenski besedi. Kot je še dejal, je bil Korun pomemben človek, vsestranski na različnih področjih,
z odkritjem kipa so izpostavili predvsem njegovo glasbeno ustvarjalnost. »Kip je pravzaprav dodatek, poklon njegovemu delu in njemu kot osebi. Lepo je ob zavedanju, da smo imeli tudi v Velenju rojake, ki so pomembno prispevali k prepoznavnosti našega okolja. Danes se nam zdi marsikaj samo po sebi umevno, takrat pa niti približno ni bilo
tako. Ustvarjati ter se boriti z veliko energije za to, da ostanemo to, kar smo, je pomemben prispevek k zgodovini in naši sedanjosti.«
Priložnostni kulturni program so pripravili člani trobilnega ansambla omenjene glasbene šole pod taktirko Mirana Šumečnika.
Krade trenutke
V galeriji F bunker razstavlja mednarodno uveljavljeni fotograf Aljoša Videtič
Tina Felicijan
V fotografsko-filmski galeriji F bunker v podhodu pri vili Bianci v Velenju se z izbranimi deli iz svojega bogatega opusa predstavlja Aljoša Videtič -velenjski fotograf, ki se je s fotografijo srečal pri 13 letih, ko se je vpisal v šolski fotografski krožek. Od takrat pravzaprav ni počel drugega, kot nadgrajeval svoje znanje, pravi, in si zgradil uspešno kariero. Danes je mednarodno uveljavljen poročni fotograf, njegov zaščitni znak pa je pripovedovanje zgodb v trenutkih, ki jih ukrade, pravi.
»Fotografija me je prevzela, ker sem vedno znal ujeti nek zanimiv trenutek. To je opazil tudi moj prvi mentor in me začel usmerjati, da sem se v tem izpopolnil. Mislim, da sem danes zelo dober »tat« trenutkov, česar se fotograf nauči sčasoma, ko tudi postane nekakšen »satelit«, ki okolico v vsakdanjem življenju zaznava iz drugega zornega kota,« pravi Videtič in dodaja, da fotograf svoj slog nenehno razvija, pri tem pa napreduje tudi pri kompoziciji in tehničnem znanju. Sam se je najprej izpopolnil v analogni fotografiji, nato pa usvojil tudi digitalno. »Sprejel sem jo z odprtimi rokami, saj odpira nova področja, pot do končnega
rezultata je pri digitalni fotografiji krajša, še vedno pa je znanje iz temnice velika prednost,« pravi in dodaja, da se z retro trendom vrača tudi fotografija na negativ, kar je ponovno začel ponujati svojim strankam.
Za razstavo v F bunkerju je izbral tiste fotografije, nastale na porokah, ki ne beležijo tipičnih prizorov s poročnih priprav ali slavja, pač pa so se zgodili »nekje vmes.« Tako so obarvane z družbeno tematiko in dajo slutiti, na katere trenutke preži Aljoša Videtič.
Šaleški literati so zborovali
Tik pred praznovanjem Velike noči, zadnji torek, v deževnem marcu, so se na redni skupščini sestali člani Šaleškega literarnega društva. Zbor je kljub skromnejši udeležbi, sicer po vseh pravilih potekal v šoštanjski mestni galeriji. Po nekaj formalnostih je predsednik skupščine
Šaleški literati v Šoštanju po skupščini
Dušan Pirc podal poročilo o delu v letu 2017. Kot je dejal, so sodelovali ali sami pripravili kar enajst prireditev.
Dušan Pirc, Tatjana Vidmar in Milojka B. Komprej so pripravili obsežni program dela v letu 2018. Nekaj od projektov je bilo že izpeljanih, med po-
membnejšimi aktivnostmi pa so Noč knjige, predstavitev erotične zbirke, sodelovanje na festivalu Murakon, gostovanje v Koelnu, predstavitev 28. številke Hotenj. Seveda bodo sodelovali tudi z drugimi sorodnimi društvi.
Hinko Jerčič
■
■
■
Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 12
12
KULTURA

5. aprila 2018
Velik poklon Ivanu Napotniku
130. obletnici rojstva izjemnega umetnika, akademskega kiparja Ivana Napotnika, mojstra male plastike v lesu, se bodo Šoštanjčani poklonili s številnimi dogodki
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 28. marca - V Šoštanju bodo 130. obletnico rojstva Ivana Napotnika, mojstra male plastike v lesu, res svečano zaznamovali ter ob tem izpostavili njegovo kiparsko umetnost, umetnika pa z njegovim življenjem približali ljudem, so povedali na novinarski konferenci, ki jo je Občina Šoštanj v sredo pripravila v Vili Mayer. V njej je od leta 2010, ko so vilo prenovili, postavljena stalna kiparska zbirka, ki je last Občine Šoštanj. Obsega več kot sedemdeset umetnin.
»S projektom Napotnikovo leto 2018 v občini Šoštanj se vključujemo v Evropsko leto kulturne dediščine,« je ob predstavitvi Na-potnikovega leta dejal župan Darko Menih ponosen tako na upravo kot svet Občine, v kateri so bodisi pripravili bodisi finančno podprli projekt.
>
občin izbrani, da 'gredo' z Napotnikom na Dunaj. Na Akademiji upodabljajočih umetnosti, kjer se je Napotnik izjemno izkazal, najprej na sprejemnem izpitu, potem pa kot najboljši študent, ki je zaključil akademijo, so se mu poklonili z razstavo.
Prvi honorar pri sedmih letih
V Šoštanju so se s srcem in ponosom ob obletnici njegovega rojstva lotili promocije umetnika evropskega formata, ujetega v bivanje v lokalnem okolju, umetnika, ki se je tudi preživljal s svojim delom.
Umetnik evropskega formata, ujet v lokalno okolje
Njegovo življenje je bilo polno hrepenenja po priznanju. Težko pa je bilo talent izživeti v lokalnem okolju. Kaj je umetnika vleklo nazaj? Verbičeva pravi, da je zagotovo dejstvo, da je bil edini sin na kmetiji Zdovčevih (poleg treh hčera) in da je podedoval kmetijo. Leta 1910 so pogoreli, potem se je zgodil niz drugih dogodkov, tudi začetek prve svetovne vojne, v kateri je bil ranjen.
»Mučila sta ga domotožje, tudi odgovornost do dediščine, čeprav je v sebi čutil izje-
Popularizirali ga bodo z logotipom, ki so ga razvili posebej za to priložnost. Vključen bo v tiskovine in elektronsko korespondenco Občine Šoštanj.
Z dvema vrhunskima dogodkoma poklon že pred leti
Ivan Napotnik (1888-1960) je bil rojen v Zavodnjah nad Šoštanjem (pri Zdovcu), od začetka druge svetovne vojne je živel in ustvarjal v mestu Šoštanj (na Tičnici). Bil je eden prvih na Dunaju akademsko izobraženih kiparjev na Slovenskem. Sodeloval je na več pomembnih razstavah doma in v tujini. Leta 1959 je imel v Narodni galeriji v Ljubljani veliko pregledno razstavo.
Občina Šoštanj se mu je z dvema vrhunskima razstavama pred leti že poklonila. Leta 2006 je kot največji lastnik njegovih del sodelovala pri razstavi Napotnikovih del iz javnih in zasebnih zbirk v Narodni galeriji v Ljubljani in Galeriji Velenje, ki je nastala na pobudo tedanje vodje Galerije Velenje mag. Milene Koren - Božiček.
Poseben izziv pa je Občini Šoštanj predstavljal javni razpis Ministrstva za kulturo leto dni pred predsedovanjem Slovenije Evropski uniji, ko so sprejeli izziv, se prijavili in bili v izjemni konkurenci številnih slovenskih
Zvrstilo se bo več kot petintrideset dogodkov
Ob obletnici umetnikovega rojstva (pa tudi nekaterih drugih, povezanih z Napotnikom) so pripravili niz dogodkov.
Špela Poles je povedala, da bodo med drugim junija v Vili Mayer odprli prenovljen razstavni prostor s celostno predstavitvijo Napotnikovega življenja, ustvarjanja in odmevnejših razstav. Pripravili pa bodo tudi okroglo mizo o kiparju in njegovem življenju. Avgusta bodo v kulturnem domu predvajali nov kratek dokumentarni film o
Dogodke, ki jih pripravljajo, so predstavili Špela Poles, Darko Menih in Alenka Verbič. Z njimi želijo izpostaviti Napotnikovo kiparsko umetnost in jo z njegovim življenjem še bolj
približati ljudem.
Rekli so > Darko Menih: »Osebno me pri umetniku najbolj impresioni-ra njegovo življenje in to, da je bil naš rojak, da je ustvarjal tu, v Zavodnjah, v Šoštanju.«
»Svoje prvo umetniško delo je prodal še ne sedemleten. Opazoval je rezbarja iz Kalobja, ki je v kapelici rezbaril sakralne elemente, in poskusil še sam. Neka gospa iz Zavodenj je pri njem naročila razpelo in ga odkupila za sedem krajcarjev. To je bil njegov prvi honorar. Pozneje se je ves čas preživljal samo z dohodki od lastnega dela, torej z umetninami,« je (videlo se je, da je velika poznavalka in ob-čudovalka Napotnika) med drugim povedala Alenka Verbič, višja svetovalka za družbene dejavnosti Občine Šoštanj.
Ivanu Napotniku, septembra na Trgu svobode postavili plakatno razstavo o mojstru ustvarjanja v lesu. Ob 45-letnici delovanja Male Napotnikove kiparske kolonije bo jubilejna razstava v Vili Mayer.
Novembra načrtujejo izdajo in predstavitev nove publikacije o Napotnikovi galeriji ob 55. obletnici ustanovitve ...
Slavnostno akademijo pa bodo pripravili na Napotnikov rojstni dan 12. decembra. Ob tej priložnosti bodo predstavili publikacijo Poklon umetniku.
>
Letos tudi druge obletnice: 55 let od ustanovitve Napotnikove galerije, 50. Likovni svet otrok, 45. Mala Napotnikova kiparska kolonija, 10 let Mestne galerije Šoštanj, mineva pa tudi 8 let od odprtja prenovljene vile Mayer in stalnih zbirk v njej.
mni umetniški talent. Zelo si je želel postati učitelj ali profesor na kateri od akademij (Ljubljana, Beograd), velikokrat se je udeleževal natečajev. Ves čas pa je prav ta njegova odmaknjenost botrovala temu, da ni bil izbran.«
Tako se je posvečal umetnosti in delu na kmetiji. Vzajemno je počel oboje do leta 1939, ko se je preselil v Šoštanj, kjer je ustvarjal do smrti.
Večina njegovih del v zasebni lasti
Napotnikova dela (poleg Občine Šoštanj) hranijo še Narodna galerija v Ljubljani, Galerija Velenje, Pokrajinski muzej Celje, Osrednja knjižnica Celje, Galerija Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki, Umetnostna galerija Maribor, Mestni muzej Ljubljana. Večina del pa je v zasebni lasti.
Zbori dobri tudi na državnem tekmovanju
Šaleška dolina - Poročali smo že, da je na začetku prejšnjega tedna v Zagorju ob Savi potekalo državno tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Tokrat lahko predstavimo tudi odlične izkupičke sodelujočih zborov iz naše doline.
Otroški pevski zbor Osnovne šole Gorica, mladinski pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega in mladinski pevski zbor Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj so si prislužili zlato priznanje. Otroški pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje z zborovodkinjo Manjo Gošnik Vovk pa je prejel zlato priznanje z odliko.
Mladinski pevski zbor KDK Šoštanj je bil posebej nagrajen še v kategoriji najbolje izvedene slovenske ljudske skladbe.	■
ALTERNATOR
Ob 55-letnici dokumentarni film
Velenje - Kulturno društvo Gledališče Velenje praznuje letos 55-le-tnico delovanja. Jubilej bo zaznamovalo z dokumentarnim filmom o delu gledališča v več kot pol stoletja delovanja.
V	teh letih je postavilo na oder dela, s katerimi je poneslo sloves tudi zunaj meja domovine, njegovi člani so za posamezne vloge prejeli tudi najvišja priznanja v ljubiteljski kulturi.
V	dokumentarcu, ki traja 55 minut, sodelujejo sedanji in nekdanji člani, sodelavci, podporniki in ljubitelji gledališča. Režiral ga je Tomo Čonkaš, scenarist je bil Jože Krajnc, zasnoval pa ga je Karli Čretnik. Film, katerega častni pokrovitelj je velenjski župan Bojan Kontič, bodo predvajali 17. aprila ob 18. uri v kulturnem domu v Velenju.
■ tp
Hau - ali o duhu darovane stvari
Aleš Ojsteršek
Kot pritiče, smo se Šalečanke in Šalečani namenili tudi letos postaviti ali pa popraviti nekaj skupnih dobrin in kot pregovorno odprtega značaja, zavezani prostovoljstvu, in solidarni, nam je materialna vrednost sicer pomembna, a bolj kot ta, šteje zadovoljstvo ob rasti skupnosti. Izleti izven teh okvirov rojevajo nemir, izkazana retorika v teh primerih pa pokaže na prisotno tlečo bes in silo. Kar je urejanja v infrastrukturi, cestah, vodah, zdravstvu, prometu, izobraževanju, športu, kulturi je dobrodošlo ..., če le ni urejanje še za koga, ki bi bil migrant ali ideološko navezan. Slutimo izzive onkraj plankov, poklon projektom skupnih medobčinskih komunalnih služb, a izven kulture, športa in prostovoljstva se jih bomo resneje lotevali le redko. Resno ravnanje bi pomenilo učinkovati tudi na pogoje za ekonomsko in duhovno rast. Odkar se realnost meri še po vatlih internetne retorike, se je drugače začela meriti tudi sreča.
V stoletje starem delu Marcela Maussa Esej o daru se poglobimo v vprašanje, zakaj se ljudje obdarujemo. Razlog avtor opiše na primeru študije Maorov in ga imenujejo hau - končni razlog daru oziroma duh darovane stvari. Označuje simbolno vrednost daru, ki ni oprijemljiva. Objekt menjave je objekt, ki ima samo materialno vrednost, objekt darovanja pa ima poleg materialne še duhovno vrednost. Večji kot je hau, manjša je materialna vrednost daru in obratno. Ne morete reči, kaj je hau v darilu, vendar brez tega proces ne bi bil možen. Ni ga moč najti, je pa pogoj možnosti. Brez njega bi bile le materialne transakcije.
Izlet v tako daljno proučevanje človekovega razumevanja bistva pomaga razumeti, da se bistvo do danes ni pomembno spremenilo, spreminjajo se okoliščine vpliva nanj. Lahko bi jih opisali na veliko načinov, a za namen tokratnega zapisa jih lahko preskočim.
Ko bi v dolini iskali hau, bi ga našli na nešteto krajih, a šele po tem, ko bi se strinjali, da smo ga kje še dolžni vložiti ali vlagati (vsaj Družmirčanom npr.). Kot bi se tudi morali pokuševalsko strinjati, da smo zadnje desetletje priče pekam, ki kažejo, da je kdo na začimbo hau pozabil ali pa »pozabil« ali pa se mu je to dovolilo ali pa celo omogočilo ali pa celo naročalo.
Vidim, da kot družba ponovno postajamo občutljivi na količino družbene koristi, ki naj jo posamezna ravnanja prinašajo - dajemo prav spoznanjem o nični dodani vrednosti kriptovalut, želimo spoznati dejansko dodano vrednost velikih razvojnih projektov - TEŠa, drugega tira, želimo videti hau v prenovi okolice Titovega spomenika in ga spet in spet preizkušamo v prenovljenem mestnem centru. Mesto Šalečank in Šalečanov, ki je širom znano po veliki količini vložene lastne moči v skupno dobro, ima valuto z dodano hau vrednostjo, ki jo kaže varovati, vanjo vlagati, ji graditi partnerstva. Kot se spodobi za vsakega dobrega gospodarja!
Odrasli pevski zbori se predstavijo
V soboto, 7. aprila, bo v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju revija odraslih pevskih zborov Pozdrav pomladi. V enem dnevu bodo izpeljali dva koncerta, in sicer ob 16. in 19. uri
Na revijo se je prijavilo 13 pevskih zborov iz Šaleške doline, nastopilo pa bo preko 300 pevk in pevcev.
Revijo bo strokovno spremljala Bernarda Preložnik Kink, ki bo podala pisno oceno vsakega zbora, ter zbore razvrstila v tri kakovostne skupine (območni, regijski, državni nivo).
Plesno doživetje v Domu kulture
Velenje - V četrtek, 5. aprila, ob 18. uri, bo v Domu kulture Velenje območna revija plesnih skupin Velenjski plesni oder 2018. Na reviji se bodo s koreografijami, ki so nastale v sezoni 2017/18, predstavile plesne skupine iz Velenja, Šmartnega ob Paki, Braslovč in Vranskega.
Na razpis za revijo je prišlo 16 prijav, kar pomeni, da si boste v programu ogledali 16 plesnih miniatur, v katerih bo zaplesalo 121 mladih plesalk in plesalcev.
Revija je namenjena pregledu plesne ustvarjalnosti od predšolskih otrok do zrelih plesalcev, ki delujejo samostojno ali v šolah in društvih.



Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 13
12. aprila 2018

107,8 MHz
""^Jis	21
Radijski in časopisni MOZAIK
Radio ti zleze pod kožo
Željka Gaber: »Sem velika zagovornica pravilne slovenske besede in po odzivu poslušalcev menim, da imam kar nekaj zaveznikov.«
GLASBENE novice
»Radio Velenje je moj sopotnik že več kot 25 let, kar pomeni, da imam med radijskimi moderatorji najdaljši staž,« ugotavlja naša zunanja sodelavka Željka Gaber. Ji predstavlja še vedno takšno strast kot na začetku? »Še vedno. Včasih je človek malo utrujen, bi izpregel, a je, vsaj zame, radio medij, ki ti zleze pod kožo. Tudi ko sem na dopustu, se ob sobotah obvezno zbudim 10 minut pred 5. uro zjutraj, ko je čas, da se iz Celja odpravim v Velenje do Starega trga 15.«
Njena domena so sobotna jutra. »Globoke« teme, pravi, zanje niso primerne. Takrat je potrebno - pojasnjuje - poslušalce zbuditi, jih nasmejati oziroma spraviti v dobro voljo in jih tako pripraviti za vikend. »V skupnem nočnem programu regionalnih radijskih postaj, ki ga danes žal ni več, smo se pa s poslušalci lotili tudi kaj bolj resnega. Upam, da bom ta izziv lahko izpeljala v kakšnem drugem terminu oddajanja Radia Velenje. Obstoječi urnik mi zaradi službenih obveznosti ne omogoča, da bi s poslušalci in
poslušalkami lahko delila mnenja še kateri drug dan.«
Kot je dejala Željka, takrat, ko sede za mikrofon in pozdravi, kramlja s poslušalci, namenja veliko pozornosti pravilni slovenski besedi, ki jo je »pridobila« z branjem. S svojim besednim zakladom se zato bolj ujame s starejšimi poslušalci in poslušalkami. Presodi jih po glasu, kar je pomembno za nadaljnji odnos z njimi. »Stvari se ti vrnejo enako, kot jih daješ. Ko slišiš, da se nekdo, ki te posluša, ustavi na Petrolovi bencinski črpalki in ti peš prinese dve kavi, veš, da delaš prav in ti je prijetno pri srcu.«
Ni zaveznica takih sodobnih medijev, kot so socialna omrežja, ki omogočajo ljudem, da se lahko skrivajo za namišljenimi liki. Ti pa velikokrat ne poznajo nobenih meja. »To vodi v revščino - materialno in duhovno. Menim, da smo že na robu, zato se trudim tudi preko radijskih valov ljudi opozarjati na vrednote, ki jih je treba bogatiti in negovati,« je še dejala Željka Gaber.
• Tp
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	KLAPA RIŠPET IN DORIS DRAGOVIČ - Jedina jubav moga života
2.	ALYA - Dobro jutro življenje
3.	GAJA PRESTOR - To je, kar imam
Po velikem uspehu skladbe Kad iman tebe Klapa Rišpet nadaljuje niz svojih uspešnic s skladbo Jedina jubav moga života. Tokrat je splitska klapa združila moči z znano dalmatinsko pevko Doris Dragovic, za snemanje videospota pa so izbrali svoj rodni Split.
LESTVICA domače glasbe
Nov singel skupine Tabu
Hodi Sam je prvi v nizu singlov, ki bodo zaznamovali letošnjo 20-letnico delovanja skupine Tabu. Zanj je skupina posnela tudi videospot. Da je kreativnost skupine še vedno takšna kot na samem začetku, bodo Tabu v letošnjem letu dokazali z obilico raznolikih singlov in glasbenih projektov. Skupina v glasbo ve-
dno zapisuje svoje življenje in v čutni pesmi Hodi Sam svoje srce tokrat izlije pevka Eva, ki se je pred kratkim razšla s svojim dolgoletnim partnerjem. Življenje gre naprej, ne glede na to, kakšne prevale izvaja na svoji poti, in tega se skupina Tabu s svojo pestro zgodovino zelo dobro zaveda. Hodi Sam je himna novim izzivom v življenju, novim začetkom in priložnostim.
Steven Tyler 70-letnik
Legendarni rock pevec Steven Tyler je nedavno dopolnil 70 let. Rodil se je 26. marca 1948 v New Yorku, zaslovel pa kot pevec skupine Aerosmith. Z uspešnicami,
kot so Dream On, Sweet Emotion in Walk This Way so zaznamovali 70. in 80. leta prejšnjega stoletja. Tyler je konec 70. let zapadel v odvisnost od mamil in alkohola, leta 1986 pa uspešno prestal program odvajanja od drog. Sledilo je uspešno obdobje skupine z albumi Permanent Vacation (1987), Pump (1989), Get a Grip (1993) in Nine Lives (1997), skupina pa je v tem času prejela številne nagrade. Kljub manjšim pretresom Aerosmith še po 48 letih ostajajo na sceni, Tyler je pred dvema letoma objavil samostojni album We're All Somebody from Somewhere, s katerim poleti prihaja na evropsko turnejo - najbližje nam bo nastopil v Trstu.
Marcus & Martinus obnorela slovenske najstnice
16-letna norveška dvojčka Marcus in Martinus sta obnorela tudi slovensko občinstvo. Prejšnji teden sta nastopila v ljubljanski Hali Tivoli in tja pritegnila 4.000 obiskovalcev. Med njimi je bilo seveda največ najstniških
na kateri predstavljata svoj tretji album Moments, ki sta ga izdala lansko jesen.
Celine Dion dopolnila 50 let
Kanadska pevka Celine Dion je minuli petek praznovala 50. rojstni dan. V svetu se je uveljavila predvsem z zmago na Evro-viziji v Dublinu leta 1988, ko je zastopala Švico, njena mednarodna kariera pa je zares vzcvetela, ko je začela peti v angleščini. Prvi album v angleščini,
za film Titanik My Heart Will Go On, za katero je leta 1999 prejela dva grammyja in oskarja. To pesem so v enem samem tednu na radijskih postajah v ZDA zavrteli kar 116-milijonkrat.
Isaac je izdal novo pesem Sreča moja si
Odkar je Isaac Palma začel svojo pevsko kariero v oddaji Slovenija ima talent, se je dodobra uveljavil na slovenski glasbeni sceni. S skladbo Če te kdaj spustim iz rok je zmagal na lanskem MMS-u, skupaj z Manco Špik sta posnela uspešnico Oba, sodeloval pa je tudi z Modrijani, s katerimi je posnel skladbo Hočem le tebe. Zdaj se argentinski pevec predstavlja z novo pesmijo Sreča moja si. Glasbo zanjo je napisal Argentinec Nicolas Niveyro, pod besedilo pa se podpisuje kar Isaac sam, ki je s precej truda napisal svoje prvo slovensko besedilo. V skladbi, ki govori o sreči, je poprijel tudi za tradicionalen argentinski instrument charango, pri snemanju videospota pa se mu je poleg plesalk pridružila tudi lepa Dominikanka Jennifer Rivera, ki že nekaj časa živi v Sloveniji.
oboževalk, ki so tja večinoma prišle v spremstvu staršev. Čudežna dvojčka sta že pri devetih letih napisala svojo prvo skladbo, s katero sta zmagala na norveškem izboru za otroško Evrovizijo leta 2012. Tako sta tudi pristala na domačih glasbenih lestvicah in začela kariero kot najstniška idola. Svoj prvenec Hi sta izdala novembra 2016 in z njim hitro prišla na prva mesta lestvic na Norveškem in Švedskem. Te dni se mudita na evropski turneji,
Unison, je posnela leta 1990. Do danes je posnela 26 studijskih albumov, od tega 11 v angleškem jeziku. Med največjimi uspešnicami so Because You Loved Me, I'm Your Angel, The Power of Love, A New Day Has Come in nenazadnje pesem
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Kraški kvintet - Slovenske smo krvi
2.	Ansambel Vikend - Daj povej
3.	Toni Sotošek z družino - Klepetava Jožica
4.	Veseli muzikanti - Vse je ok
5.	Ansambel Brkinci - Kdo še verjame
6.	Ansambel Kvinta - Ljubezen je sreča
7.	Ansambel Petka - Prinesi še rundo
8.	Ansambel Tik tak - Kako si kaj
9.	Raubarji - Sosedu peteln
10.	Sekstakord & Nuša Derenda - Ne kliči me
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
NEISHA
Neisha predstavlja novi single in videospot z naslovom Prihaja maj. Skladba je četrti single z njenega aktualnega albuma Vrhovi. Neisha pravi, da je to njena najljubša skladba s tega albuma. Nastala je že pred časom, celo pred nastankom prejšnje plošče.
HAMO
Hamo & Tribute 2 Love predstavljajo videospot za pesem Ona gre. Skladbo so opremili s filmofilskim videospotom, ki so ga posneli v eni sami sekvenci. Najprej so še enkrat posneli skladbo v živo, saj se Hamo & Tribute 2 Love neradi predstavljajo s playbackom. Blues se igra v živo, pravijo.
JERNEJ ZORAN
Dolenjski rocker Jernej Zoran na ogled ponuja nov videospot za nekoliko nostal-gično pesem Stara ljubezen. Skladba prihaja z njegovega še vedno aktualnega albuma
V svojem filmu. Glasbenik se je pod pesem podpisal kot avtor glasbe, besedila, aranžmaja, odigral je kitare in bas, podpisal pa se je tudi kot producent.
NESSY
Neža Pančur Nessy je posnela novo pesem z naslovom Ne vem. Čeprav se glasbenica v svojih pop skladbah rada spogleduje s countryjem, je novo pesem tokrat zavila v čisti pop žanr z nekaj elektronskimi dodatki. Za skladbo je posnela tudi videospot.
MARIJAN NOVINA
Glasbenik Marijan Novina je po uspešnem sodelovanju v oddaji Znan obraz ima svoj glas okrog sebe zbral novo skupino in se z njo podal na novo glasbeno pot. Začenja jo s pesmijo Tišina, ki je kljub umirjenemu naslovu v resnici živahen rokerski komad.
107,81
Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 14
14

5. aprila 2018
k k »Seveda je po-rr membna komunikacija z ljudmi, ki bodo zaradi poteka hitre ceste prizadeti. To tudi ves čas počnemo,« je na okrogli mizi o 3. razvojni osi rekel minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič. »To, kar je rekel župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar, da se jim na telefonske klice ne odzivamo več, preprosto ni res. Kar poglejte, da ni... «. Brez dvoma. Z vsakim dnem do volitev bo več odgovorjenih kot neodgovor-jenih klicev.
Jožef Rebernak (prvi z desne) je bil edini kandidat za predsednika Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje. Zakaj se drži za glavo, Črt Urbašek, dosedanji podpredsednik zveze, najbrž dobro ve. Glede na njegov pomenljiv pogled si ob tem misli: »Dragi Jože, manjka ti kilometrine, pa tudi z glavo skozi zid, tako kot sem včasih sam šel, ne znaš najbolje.«
a a Jolanda Balant (profesorica na Šo-^^ liza storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje), Ana Plamberger (pomočnica direktorice Zdravstvenega doma Žalec) in Janja Košuta Špegel (naša sodelavka, oblikovalka v družbi Naš čas) so šoštanjska triperesna deteljica, rojena istega leta. Vse tri so tudi super mame (glej risbe, ki jih držijo v roki in so jih upodobili mladi TiP - kdor ve, ve). Marsikaj so že zakuhale skupaj. Za tiste, ki jih poznajo, ni bilo nobeno presenečenje, da bodo hotele tudi svoje okrogle jubileje (letošnjo številko glej na bankovcu za 50 evrov) proslaviti skupaj. Na slavje pa so jih povabile toliko, kot se jih v Šoštanju običajno zbere na občnem zboru gasilskega društva.
ZANIMIVOSTI
Višji davki za tiste, ki vrtičkov ne obdelujejo
Prebujanju narave navkljub nekateri koščki zemlje ostanejo neobdelani vso sezono. Ljudje pravijo, da nimajo časa, da se ne »izplača več«. V Uzbekistanu pa se bodo morali odslej vseeno bolj potruditi.

Po 32 križanjih ne čuti več bolečine
Tudi to leto so na veliki petek na Filipinih tradicionalno križali več deset spokornikov, s čimer so se spomnili trpljenja in smrti Jezusa Kristusa. Med križanimi je bil že dvaintridesetič zapored danes 58-letni Ruben Enaje. »Včasih sem s križanja odhajal poškodovan in šepal, letos pa
niso povsem prepričani. Na vi-deoposnetku (iz leta 2016) slonica stoji na oglju v požganem gozdu. Zdi se, da oglje vzame v usta in nato izdihne pepel, kar je videti kot dim. Video so objavili pred kratkim, potem ko so znanstveniki »zaznali njegov biološki pomen«. Pojasnili so, da slonica je pepel, ki nase veže toksine, v medicini pa ga uporabljajo tudi za odvajalo. Kot so navedli, gre
industrije kave navajali, da je akrilamid v praženi kavi prisoten v zanemarljivih količinah in da zato kavnih izdelkov ne bi bilo
Tamkajšnji predsednik je namreč ogorčen ugotovil, da ljudje kupujejo mleko ali krompir, namesto da bi za ta živila poskrbeli sami. »Žal mi je, da moram reči, da so ljudje nehali trdo delati. Uzbekistanci moramo imeti dobro ohranjene vrtičke,« je dejal in napovedal konkretne ukrepe. Oblasti v Uzbekistanu bodo tako odslej dvakrat letno pregledovale, kako gospodinjstva skrbijo za svoje vrtičke. Če bodo ti zaraščeni, bo moral lastnik plačati trikratno višino zemljiškega davka. Uzbekistanski predsednik je državljanom dober zgled. Del njegove predsedniške palače je celo kokošnjak, v katerem je kar 110 kokoši, predsednik pa njihova jajca redno pošilja v rojstno vas, od koder v zameno dobi meso in jogurt.
Uspele so: lahko bodo nosile hlače
Ženskemu osebju letalske družbe Cathay Pacific je vendarle uspelo odpraviti dolgoletno pravilo, ki jim je naročalo, da morajo nositi krila. Po pritiskih sindikata je namreč letalska družba privolila, da lahko zdaj stevardese same izbirajo, ali bodo nosile krila ali hlače. »Prav tako, kot se zavedamo, da je pomembno, da našim strankam ponudimo čim večjo izbiro, se zavedamo tudi, da enako velja za naše sodelavke,« so sporočili iz podjetja. Pogajanja so trajala štiri leta, v njih pa so stevardese opozarjale, da krila razkrivajo preveč in da bi bile zaradi njih lahko deležne spolnega nadlegovanja. Več moči v dialogu s podjetjem so stevardese dobile
se počutim odlično,« je povedal Enaje in dejal, da tokrat prvič ni čutil bolečine. Prepričan je, da mu je pri tem pomagala njegova močna vera. Poleg križanja deseterice so na večinsko katoliških Filipinih ob velikem petku številnim bičali hrbte.
Morda tudi sloni kadijo
Znanstvenike in tudi številne druge je nedavno vznemiril vi-deoposnetek divje slonice, ki v indijskem gozdu izdihava pepel. Šlo naj bi za nekakšno kajenje, vendar znanstveniki o tem še
za prvi znani videoposnetek, na katerem je dokumentirano tovrstno vedenje slona.
Z zaužitjem kave tvegamo nastanek raka?
Sodnik višjega sodišča v Los Angelesu Elihu Berle je prejšnji teden razsodil v prid neprofi-tnemu združenju, ki je pražarne, distributerje in prodajalce kave in kavnih izdelkov obtožilo, da na svojih izdelkih potrošnikov ne opozarjajo na vsebnost rakotvorne kemikalije. Gre za akrila-mid, snov, ki nastaja ob praženju kave. Ob tožbi so predstavniki
treba opremljati z opozorili o potencialni rakotvorno-sti. A sodnik Berle je razsodil, da je to vendarle potrebno. Razsodba sicer še ni pravnomočna, običajno pa tovrstne sodniške odločitve obveljajo. Če bo tudi tokrat tako, bodo ponudniki kave in kavnih izdelkov v Kaliforniji svoje embalaže morali opremiti z opozorili za vsebnost rakotvornih kemikalij.
ob podpori gibanja #MeToo. Kot pravijo, sprememba pravilnika stevardesam ne ponuja le več možnosti, ampak jim zagotavlja tudi zaščito in jim lajša njihovo delo, saj se je v tesnem krilu težko sklanjati.
frkanje
» Levo & desno «
Reševalni blok
Blok 4 je dolgo časa Slovence reševal z elektriko. Ko ga bodo zaprli, naj bi Šošta-njčane reševal pred smradom.
Nič
posebnega
V	Velenju bodo uredili dva skupn(ostn)a mestna vrtova. Nič posebnega. Precej vrtičkarjev že zdaj opaža, da se nekateri občani že zdaj obnašajo tako, kot da bi bili vrtički skupni. Ne spomladi pri obdelavi, čez leto pri pobiranju pridelkov.
Piskanje
V	Šoštanju imajo kar nekaj težav z dozidavo glasbene šole. Pa ne le zato, ker občina menda (finančno) preveč tanko piska.
Izguba
Nekateri obiskovalci velenjskega bazena niso zadovoljni, ker so izgubili pomemben prostor za rekreacijo.
V	novo posebno vadbeno dvorano so namreč predelali gostinski lokal.
Vrtičkarji
Tudi (pre)mnogi vrtičkarji v želji po lepih pridelkih, s katerimi se radi postavljajo pred drugimi, radi uporabljajo različne nenaravne pripravke. In pozabljajo, da ni vse dobro, kar je lepo.
Težave
Gorenju zadnji čas delo ne gre najbolje od rok. Da ne bo pomote - mislimo, seveda na rokometno Gorenje.
Potrjeno!
Ni vsak zeliščar, ki suši zelene rastline. Policisti bodo to potrdili.
Ne datum,
vreme
Mozirskega gaja niso odprli 1. aprila, ampak ga bodo teden dni kasneje. Niso se prestrašili »hecnega« datum, ampak vremena.
Umetniki
Pri nas je vse več umetnikov. Prava umetnost je namreč preživeti s tako plačo ali pokojnino, kot jo imajo mnogi Slovenci.
Maturantski vzdih
Mnogi maturanti po maturantskem plesu: če smo preživeli to noč, bomo gotovo še maturo.
.radio
velenje
..com*
Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 15
12. aprila 2018

GRADBENA PRILOGA DOM
""^Jis	21
Priloga
Dom
Pomlad se letos dokaj sramežljivo prebuja, zato smo tradicionalno Gradbeno prilogo Dom zamaknili za teden dni. V njej boste našli kopico informacij za hišo, stanovanje, obnovo, urejanje okolice in vsega, kar vpliva na naše dobro počutje doma. Vse skupaj smo nadgradili s ponudbo različnih izvajalcev, prodajalcev in podjetij, ki so del omenjene branže. Priloga je zasnovana tako, da vam je lahko v pomoč tako danes kakor jutri.
	Super akcija LED sijalk!
w 1	Svetila za vaš dom ^ i;
V?	in poslovni prostor /:T!jU_ 'V
lučka	Na vhodu pri rondoju.
	Ob nakupu nad 20 € prejmete kavico.
butik svetil	iffft Caffe Poiitano fl
tfRO
NEPREMIČNINE JANKO
posredovanje nepremičnin
Ems Janko s.p, mabiTT Na trgu 51 tel: 3 3 30 M ozi rje e-mail
)7 035 9? 56 50
nepremicnine-janko aislol.net
Inline, d. o. o. | Skorno 8, 3325 Šoštanj | gsm: 031 619 160 zagarstvo.mesic@siol.net | www.mesicles.com
Vrtne garniture • Vrtne ograje • Balkonske ograje Protihrupne ograje • Stenske in talne obloge ter brune
proizvodnja
prodaja
montaža
Imate urejene nepremičnine? Pokličite in svetovali Vam bomo!
Cj
GEODETSKE STORITVE IN SVETOVANJE „„„„„„„ Desanka Ramšak s.p. 041 768 995
De»£»c3nl<e3 Re3ms»e3k Trg Mladosti 6 (Farmin)
mšwI
WWW.geOS.SIdesa.ramsak@gmail.com
parcelacija • vris objekta • etažni načrt
zakolieba • kataster stavb -ureditev meje gospodarska javna infrastruktura • geodetski načrt
M FAKRO
STREŠNA OKNA
STREŠNA OKNA
Vrata so del življenja
Kmalu bo na vrata potrkala pomlad. Takrat bo čas, da na ste-žaj odpremo svoje domove, počistimo staro in z velikimi koraki stopimo čez prag novim izzivom naproti. Spomladi se začenja čas za gradnjo, obnovo in mi smo pripravljeni.
Koliko pregovorov, besednih zvez in prispodob je povezanih z vrati! To priča o številnih pomenih vrat, ki jih imajo v življenju vsakega posameznika. Za njimi iščemo varnost, ljubezen, mir, veselje, spokojnost, pred njimi puščamo skrbi, negotovost in strah.
Matjaževci smo prvi, ki se zavedamo, kako pomembne so prave, tehtne informacije, ki jih potrebujemo, da izberemo prava vrata za dom. Da bi vam lahko kar najbolje pomagali pri izbiri in vam ustrezno svetovali, se nenehno izobražujemo in izpopolnjujemo svoje znanje o proi-
zvodih, njihovih lastnostih, vgradnji in servisiranju. Želimo vam ponuditi le najboljše, in ko gre za vrata, so to gotovo proizvodi Hörmann.
Za vas smo v podjetju Matjaž, d. o. o., ki je že več kot 27 let generalni zastopnik priznanega nemškega proizvajalca vrat Hörmann za Slovenijo, tudi letos pripravili številne akcije in novosti. Vemo, kako pomemben je osebni stik, ki predstavlja priložnost za posvet, izmenjavo mnenj in ogled razstavnih eksponatov, zato vas vabimo v naše razstavne salone v Petrovčah, Ljubljani ali Mariboru.
Z veseljem si bomo vzeli čas in odgovorili na vsa vprašanja, ki se vam porajajo pred nakupom. Predstavili vam bomo kakovostne rešitve za vaš dom ali podjetje, pa naj gre za garažna, vhodna, krilna ali industrijska vrata, balkonske ali zunanje ograje,
HORM ANN
garažna in vhodna vrata
Dom je, kjer se počutimo varne
dvoriščna vrata, parkirne zapore ali zapornice ali pogrezljive stebričke. Prisluhnili bomo vašim željam, ponudili najboljše iz našega nabora in skušali zagotoviti najkrajše možne roke dobave in montaže. Z našimi svetovalci se boste lahko dogovorili za natančne izmere na objektih in pripravo primerne, všečne in cenovno ugodne rešitve. V podjetju Matjaž, d. o. o., ostajamo z vami tudi potem, ko je vgradnja zaključena in vam zagotavljamo zanesljiv 24-urni servis in vzdrževanje.
Znamo in zmoremo narediti tako, da o svojih vratih po vgradnji ne boste več razmišljali. Preprosto bodo tam opravljala svojo funkcijo, vam olajšala življenje in prihranila veliko energije in skrbi.
Vstopite skozi vrata naših razstavnih salonov. Z veseljem vam bomo podarili nasmeh in vam posvetili naš čas.	a
do 30 let garancije
do 20% popusta
gsm: 041 949 496 e-pota: fakro@siol.net www.fakro-okna.si
Avtomatska garažna vrata
od 913 € '
Vhodna vrata
brez obsvetlobe
* Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2018.	
matjciž Ustvarjamo pozdrave	Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si
M e š a l n
/Pl\
i c	a	b	a
d.o.o.
TRGOVINA - BARVE - LAKI
Obiščitesvetsanjskihbarv
Z vami ze 28 let.
Vse na enem mestu: zunanje, notranje barve, laki in premazi za dom, za avtoličarje.
T: 03 5471 718 GSM: 051 612 240
www.ara-barve.si
Sovič Franc, s.p. | Florjan 256 | Šoštanj
03 891 17 00 | 041 624 151 | franc.sovic@telemach.net
GRADBENAfMEHANIZACIJA
avtoprevozNištvo f \ gradnje,- -
Za vašo kakovost bivanja
Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiš v osrčju narave in neposredni bližini urbanega, na odlični lokaciji, v bližini gostišča Grof, bližina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min
v zaselku »PONDORSKI LOG« -PONDOR, VRANSKO
V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za vas zgradili samostojne stanovanjske hiše v III. pod. gr. fazi (možnost dokončanja v V. gr. fazo).
Energetska izkaznica ni potrebna (334. člen EZ-1).
Tel.: 03 4254 305 | GSM: 041 697 486, 041 622 834
www.kolenc.informacija.net
E-mail: fanika^koienc.si
Po meri visokih družinskih standardov dom za srečne družine
Ustvarite si svoj dom na odlični lokaciji v Savinjski dolini!
Nove hiše »Pondorski Log«, na relaciji Pondor-Vransko (v neposredni bližini gostišča Grof, oddaljenost od avtoceste Ljublja-na-Maribor le 1,5 km).
V Savinjski dolini, na meji z občino Vransko, v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda sta že zgrajeni dve samostojni hiši (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno površino 157,12 m2. Gradnja je klasična (zidana izvedba), z etažnimi armirano-betonskimi ploščami in lesenim simetričnim dvoka-pnim ostrešjem. Poudarek gradnje je na energetski in trajno-stni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno črpalko zrak - voda, ki po toplotnoizo-
lacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. Hiša nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varčnost. Hiši sta za prodajo dograjeni v III. podaljšano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hišo v V. gradbeno fazo.
Nepremičnine so vpisane v zemljiško knjigo in so proste vseh bremen.
Kjer dom v soncu žari - tam sreča pušča sledi, zato dobrodošli v sončnem naselju »Pondorski log«.
Za podrobnejše informacije obiščite spletno strani www.ko-lenc.informacija.net ali pokličite na telefonsko številko 03/ 425 43 05 ali 041/ 697 486. a
UftSÙAS si lokalne
novice
Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 16
16
GRADBENA PRILOGA DOM
«»^AS
5. aprila 2018
Nagradna križanka Železnina Hudovernik
železnina hudovernik d o o
Želenina Hudovenik, d. o. o. Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si
Kolektiv Železnina Hudovernik Vas vabi, da nas obiščete in izberete med veliko ponudbo!
• keramika in sanitarna oprema, 3D izris kopalnic barve in lake z mešalnico barv orodje in zeleni program zaščitna sredstva S PRIHODOM POMLADI VSE ZA DELO NA VRTU IN V SADOVNJAKU okovje in vijaki elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material železo - pohištvene cevi VINIL - pvc talne obloge laminati parketi tapete svetila
Mešanje FUGIRNIH MAS za želeni odtenek
NOVO! Velika nova ponudba kopalniških blokov po ugodnih cenah
Železnina Hudovernik vas pričakuje - postrežemo z nasmehom
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 16. aprila 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.
Menjate talno oblogo?
www.nascas.si • www.radiovelenje.com
Parket
Izbiramo lahko med masivnim in večslojnim parketom. Njihove debeline so od 8 do 24 mm. Pri večslojnem parketu razlikujemo med dvoslojnim in večslojnim zlepljenim parketom, debeline od 10 in 22 mm. Pohodni oz. zgornji sloj parketa je iz masivnega lesa, njegova debelina pa vpliva na možno število naknadnih brušenj oziroma obnavljanj. Glede na to, da je les vedno »živ« material, je dobro vedeti, da se pri večslojnem parketu zmanjšata njegovo krčenje in raztezanje. Parket lahko položimo z lepljenjem na podlago ali pa ga položimo na podložno folijo - plavajoče polaganje. Zaščitimo ga z lakirnim ali oljnim premazom, ki ga je treba pogosteje obnavljati. Posebne vrste parketa lahko položimo tudi na talno ogrevanje. Parket kot naravni material zaradi boljših sposobnosti sprejemanja in oddajanja zračne vlage najbolje uravnava klimo v prostoru.
Laminat
Marsikdo se za laminatni parket odloči zato, ker je polaganje preprosto, praviloma brez lepljenja, brušenja in lakiranja. Plošče debeline od 6 do 12 mm položimo na (plutovinasto) podlogo, da se zmanjšajo neravnine na podlagi in ublaži zvok hoje. Glede na vzdržljivost se delijo na laminate za majhno, srednjo ali veliko obremenitev. Razlike se pokažejo tudi v odpornosti proti pohištvenim nogam, koleščkom ali madežem ter pri toplotni in zvočni izolativnosti. Lamina-
tne plošče niso naravni material. Podobno kot parket reagirajo na vlažnost in toploto. Hoja po la-minatu je trša, pri tem pa občutimo vibriranje, če ni prilepljen na podlago. Prednosti laminata so preprosto vzdrževanje, večja odpornost proti svetlobi, praske in obremenitve ter večja izbira barv in vzorcev. V primerjavi s parketom ima krajšo življenjsko dobo.
Vinilne talne obloge
Prednost vinila je veliko možnih vzorcev površin - od parketa, kamna, marmorja, keramike in tekstila. Tudi pri PVC lahko izbiramo razrede obrabe. Medtem ko so t. i. homogeni vinili (PVC) sestavljeni iz enega sloja materiala, so heterogeni sestavljeni iz več različnih slojev z okrepljenim vrhnjim, tako imenovanim obrambnim slojem. Vinilne plošče se lahko z lepljenjem ali plavajočim polaganjem polagajo na suha, trdna, gladka in ravna tla. Neprepustnost za vodo med ploščami dosežemo z varjenjem stikov ali lepljenjem. Tako postane uporaben tudi kot talna površina v kopalnicah ali drugih bolj mokrih prostorih. Tudi vinil se lahko polaga na talno ogrevanje, a s segrevalno omejitvijo do cca 28 stopinj Celzija. Vinil je preprost za vzdrževanje, PVC, ki je glavna sestavina vinilov, pa praviloma - zlasti pri cenejših izvedbah - lahko vsebuje nekatere zdravju škodljive snovi.
Vir: https://pro.finance.si/ 8851673?cctest&&cookieti me=1522310442 a Pripravil: Jure Beričnik
Od doma
MOC CELOVITE REŠITVE

/ ."i
VSE NA ENEM MESTU!
CELOVITE. REŠITVE. ZA VAŠ.DOM.
Trgovina, kjer sta kakovost in pravi nasvet na prvem^me^tu
Z ekipo strokovnjakov vam nudmo celovite rešitve za vaš lep in topel dom.
Vse na enem mestu, vijaki, matice, orodje, kvalitetne barve (fasadne in notranje), pleskarski pribor, ploščice (stenske in talne), izris kopalnic, instalacijski material zan vodovod in ogrevanje, kamini, centralne peči, toplotne črpalke, klimatske naprave.
Prodaja različne in kakovostne opreme za učinkovito rabo obnovljivih virov energije.
•	Ogled in svetovanje na domu, ki je brezplačno.
•	Dostava na dom
•	Montaža vseh izdelkov iz prodajnega programa.
•	Montaža centralnega ogrevanja.
•	Po želji kupcev tudi vzdrževanje in čiščenje kurilnih naprav v času kurilne sezone.
S subvencijo do nižje cene.
Ureditev vse potrebne dokumentacije za subvencije občanom, ki se odločijo za nove naložbe v rabo obnovljivih virov energije in s tem v večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb (Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad). Ob nakupu z montažo se obračuna DDV po nižji davčni stopnji: 9,5%.
J ŽELITE 4 Kupiti ali najeti nepremičnino Oddati ali prodati nepremičnino Cenitev nepremičnine Zanesljiv in cenejši nepremičninski postopek
www.dodoma.si | T 02 23 80 300 | M 031 314 739 | info@dodoma.si Prešernova cesta 8 (1. nadstropje), 3320 Velenje
Našli ste nepremičnino, ki si jo želite, sedaj pa ne veste kako nakup izpeljati?
Nekaj kratkih nasvetov za hiter in varen nakup.
Pregled zemljiškoknjižnega stanja
Vsaka nepremičnina, ki ima urejeno pravno stanje je vpisana v zemljiško knjigo. Bodite pozorni, da je lastnik dejansko ta, ki vam nepremičnino prodaja in da na nepremičnini ni bremen. V kolikor je stanje na izpisku »čisto«, lahko nadaljujete pogovore o nakupu. V nasprotnem primeru vam nudimo pomoč strokovnjaka, ki vam bo pregledal stanje in svetoval kako naprej.
Pregled stanja nepremičnine
Pred nakupom skrbno pregledamo stanje nepremičnine in morebitne napake, saj se večina rabljenih nepremičnin prodaja po sistemu vide-
no kupljeno in s tem kasneje izgubite možnost za reklamacije. Priprava prodajne pogodbe
Vsekakor priporočamo, da izberete nekoga, ki mu lahko zaupate pripravo prodajne pogodbe. Ta strošek je minimalen, glede na stroške, ki lahko nastanejo kot posledica napak v sami pogodbi.
Izpeljava upravnega postopka, odmera davka
Kot vsak upravni postopek, zahteva tudi ta, določeno vedenje o dokumentaciji in izpolnitvi predpisanih obrazcev. Tukaj bi posebej poudarili, da je nujno potrebno pred prijavo pogodbe na Finančni upravi,
preveriti vse davčne vidike, saj vas lahko v nasprotnem, odmera davka tudi zelo negativno preseneti. Overitev pogodbe Overitev pogodbe predstavlja zaključek samega prodajnega postopka. Seveda ne pozabite na vpis v zemljiško knjigo, saj šele tako postanete pravno formalno lastnik nepremičnine. Čeprav se vse skupaj sliši dokaj preprosto, to velikokrat ni in ljudem predstavlja velik stres. Zato vam priporočamo, da izberete priznanega strokovnjaka na nepremičninskem področju. Ta vam bo izpeljal posel hitro, diskretno in predvsem varno.
22 let izkušenj, 4 poslovalnice v Sloveniji, 22 nepremičninskih strokovnjakov, 5 kvalificiranih cenilcev
Dodoma d.o.o. Z nami do celovite rešitve!
Naš čas, 5. 4. 2018, barve: CM K, stran 17
5. aprila 2018
""^Jis
GRADBENA PRILOGA DOM
17
Urejanje okolice hiše
Ni vsaka okolica hiš prijetna in prijazna, jo pa lahko z zanimivimi in izvirnimi idejami ter primerno zasnovo izboljšamo, da to resnično postane.
Ribniki in vodni motivi
Voda da vrtu prav poseben čar, saj rahlo žuborenje vnese v prostor pridih skrivnostnosti in prijetne sprostitve. Pod večer dobi ob primerni osvetlitvi vrt novo dimenzijo, ko s pazljivo izbiro svetil poudarimo zanimive detajle. Za vse, ki imate radi kopanje in sprostitev v naravni vodi, je plavanje v svojem ribniku pravo doživetje. Prednost je v tem, da je to ekološko neoporečen del narave ob vašem domu, ki ga je lahko ne-
govati in se popolnoma vključi v vrtno okolje in tako poskrbi za lepo skupno podobo. Gosto poraslo obrežje ribnika z zanimivimi rastlinami in žuboreča voda v potočku nam dajejo idilično sliko.
Senčnice in nadstreški
Kadar v vrtu nimamo visokega drevesa, pod katerim bi lahko posedali, je smiselno narediti senčnico. Izbira materialov je pestra, streha pa je lahko polkro-žna, enokapnica, dvokapnica.
Naravni kamen
Naravni kamen ima svoj poseben čar, saj je del narave in se zaradi tega zlahka vključi v vsako okolje. Uporabljamo ga za utrje-
vanje dovozov in pohodnih poti. Za ta namen ga lahko ohranimo v naravnih oblikah ali uporabimo rezanega, ga betoniramo ali vgradimo v pesek ali prod.
Izdelava lesenih teras
Les je prijeten, topel naravni material, s katerim je lepo delati. Lesene površine imajo poseben čar, po njih je prijetno hoditi bos tudi v vročini, ker se ne segreje toliko kot beton ali kamen. Lahko se odločite, če ga boste negovali z olji in tako ohranili njegovo barvo ali pa boste pustili, da mu dež in sonce pričarata sivo patino.
Vir: http://svilene-linije.si a Pripravil: Jure Beričnik
Rezalne klešče RK250 podjetja Uniforest
Visoko kakovostne in tehnološko dovršene rezalne klešče RK250 podjetja Uniforest so namenjene rezanju tanjših dreves, vejevja, čiščenju nabrežij oziroma urejanju večjih zunanjih površin. Namestiti jih je mogoče na bagre (model RK250B) in gozdarske prikolice ter dvigala (model RK250K). Z njimi je možno rezati mehak les, ki ima maksimalni premer debla 20 cm, oziroma trdi les z maksimalnim premerom 25 cm. Ob tem je treba omeniti, da lahko rezalne klešče premer debla 25 cm prerežejo ob maksimalnem tlaku, ki je 240 barov, saj je le tako zagotovljena zadostna sila za rezanje. Ob nižjem tlaku je tako možno rezati ožjo hlodovi-
no. Za namene rezanja so v podjetju Uniforest v klešče vgradili nož iz materiala Hardox 500, ki je jeklo z visoko trdnostjo in
močjo, s tem pa zagotavlja visoko odpornost na obrabo na eni strani in zadostno elastičnost, da se nož ne deformira, na drugi.
Z rezalnimi kleščami RK 250 je možno hlodovino ne le rezati,
temveč tudi premikati in nalagati na gozdarske ali druge prikolice. Na kleščah, ki jih je možno namestiti na gozdarske prikolice in dvigala, je za lažjo manipulacijo in upravljanje nameščen rotator. Za modele, ki se nameščajo na bagre, pa so v podjetju Uniforest zanje dodatno izdelali priključne konzole za več različnih tipov bagrov.
Posebno pozornost so namenili upravljanju stroja. To je urejeno z dvosmerno hidravliko, ki nima dodatnih ventilov in tako pripomore k večji učinkovitosti. S tem so v podjetju Uniforest zagotovili tudi minimalne stroške vzdrževanja rezalnih klešč RK250.
a www.uniforest.si
UNIFOREST
REZALNE KLESCE
Namenjene čiščenju nabrežin in redčenju gozda Omogočajo rezanje dreves do premera 25 cm (mehak les) oz. 20 cm (trd les)
Za nakladanje lesa
Možno vpetje na bager ali vgradnja
na dvigalo prikolice
Nož iz jekla Hardox 500
051 647 716 | prodajalna@uniforest.si
www.uniforest.si
_p>yp>_
Sacdenmacien,
KLJUČNI DEJAVNIK VAROVANJA IN OHRANJANJA OKOLJA JE
ODGOVORNO RAVNANJE Z ODPADKI!
PUP SAUBERMACHER
Koroškacesta46,3320Velenje | 03 896 87 11 | www.pup-saubermacher.si
Gradbeni odpadek, ki vsebuje azbest je nevaren odpadek, zato mora biti pripravljen na paleti in ovit s folijo.
Mešanica vseh vrst odpadkov, ki jih ni možno ločiti: les, steklena volna, izolirni material, plastika, zaščitne folije.
IOdpadki.lčTvsebujejo azbest ■ (salonitna kritina)
r O Mešanica b^ona^opek,"1' " b ■ ploščic in keramike „ " \
k C " ■ , rt .
Ravnanje z gradbenimi odpadki
Ravnanje z gradbenimi odpadki predpisuje Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS št. 34/08) in niso komunalni odpadek, zato je oddaja le-teh plačljiva. Ta uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. Za ravnanje z gradbenimi odpadki na grad bišču je v celoti odgovoren investitor, to je občan ali pravna oseba. Ne glede na to pa lahko investitor za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolni
evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah gradbenih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da jih je v nadaljevanju možno predelati. PUP-Saubermacher ima v upravljanju zbirni center Velenje 1 in Pod-hom Gornji Grad ter je vpisan v evidenco kot zbiralec gradbenih odpadkov, tako da lahko za gradbene odpadke investitorju izda predpisan elektronski evidenčni list. Pomembno je ločevanje gradbenih odpadkov, ker imajo različni gradbeni odpadki glede na pot predelave različne cene.
PUP-Saubermacher vam glede na vase
k	odpadkov

Košarica Pesje, Špeglova 16 03/ 891 91 40
Ta hip med ostalim:
-	Apneni dušik 5 kg
-	Metla, sirkova
-	Organsko gnojilo Ferti plus 20 kg
-	Sadika rožmarin, lavanda
11,90 € 2,49 € 6,99 € 2,09 €
Velika izbira ostalega sem. krompirja in sem. koruze! Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.
Nekaj več o apnenem dušiku
Že več kot sto let je apneni dušik prijazno in učinkovito gnojilo ter zagotavlja uspešen razvoj, rast in na koncu uspešno rastlinsko pridelavo rastlin. Apneni dušik je posebnež med gnojili. Tla ne oskrbuje le s počasi sprošču-jočim dušikom in kalcijem, temveč ima številne edinstvene učinke. Velika prednost apnenega dušika je, da deluje dolgoročno in ima veliko pozitivnih učinkov: zaščito pred izpiranjem tal, deluje v mokrih in suhih tleh, rastlinam zagotavlja visoko vsebnost nitratov.
Z uporabo apnenega dušika zagotavljamo več talne higiene in uspešno zmanjšuje pojav strun in polžev. Prav tako deluje na zmanjšanje števila talnih ško-
dljivcev in glivičnih bolezni. Z uporabo apnenega dušika postanejo pleveli preteklost. Prav tako deluje na kaleča semena, zato semena plevelov ne bodo vzklila.
Apneni dušik lahko uporabljamo pred sajenjem ali po njem. Potresemo ga lahko po celotni površini ali le v grebene. Priporočljiva uporaba je 300-500 kg/ ha. Gnojilo vsebuje približno 50 % kalcija, 19 % dušika, 12 % ogljika in manjše količine vseh mikroelementov. Uporaba apnene-ga dušika je najbolj priporočljiva spomladi.
Apneni dušik ima torej dvojni učinek, in sicer gnojilnega in razkuževalca tal. Priporočljiv je za vse vrste vrtnin, najbolj pa za kapusnice in gomoljnice. Pri ka-
pusnicah zmanjšuje golšavost in omogoča boljše skladiščne sposobnosti, pri gomoljnicah (predvsem pri krompirju) pa zmanjšuje pojav strun in zmanjša pojav plevelov.
Za vaša vprašanja smo vam z veseljem na voljo v trgovinah Košarica v Pesju in Gaberkah.
a mag. Nives Pirmanšek, Košarica Pesje
■radio
velenje
..com*
Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 18
18
GRADBENA PRILOGA DOM

5. aprila 2018
Modra odločitev za cisto prihodnost
o
dittos
PEIOEM na 0ÍNOS
Vabimo vas, da vse vrste odvečnih in odpadnih materialov pripeljete v Dinosov zbirni in predelovalni center:
Dinos Velenje • Cesta Simona Blatnika 9, Velenje
www.dinos.si
Pričakujemo vas ob ponedeljkih od 7.00 do 16.00 ure, ostale delovne dni pa od 7.00 do 15.00 ure.
Hvala, ker skrbite za čist zrak.
(((«080 72 73)
KO DIM
d.o.o. Družba za opravljanje dimnikarske dejavnosti
Tel: 02 82 21 339
Fax: 02 82 20 952 E-pošta: info@ekodim.si Spletna stran: www.ekodim.si Gačnikova pot 2, 2390 Ravne na Koroškem
Nevaren ogljikov monoksid
V prostorih s kurilnimi napravami, ki so odvisne od zraka v prostoru, morajo biti od lani nameščeni senzorji ogljikovega monoksida (CO), ki z zvočnim ali svetlobnim signalom opozorijo, da je ta tihi ubijalec zaznan. Nadzor in sankcije sicer niso predvideni, na namestitev pa opozarjajo dimnikarji ob rednih pregledih malih kurilnih naprav. CO je zelo strupen in gorljiv plin, brez barve, vonja in okusa, zato ga ne moremo zaznati. V stanovanjih uhaja zlasti iz kurilnih naprav, ki zajemajo zrak, potreben za zgorevanje, iz prostora, kjer so vgrajene. CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju kuriva, vsebujejo pa ga tudi izpušni plini motorjev z notranjim zgorevanjem, zato je nevaren tudi v garažah. Največjo nevarnost pomenijo sodobne energijsko učinkovite stavbe, v katerih je izmenjava zraka praviloma zmanjšana in nadzorovana. Pri energijski sanaciji stavbe je dobro razmišljati o prezračevanju prostorov in zagotavljanju dovolj velike količine zraka za zgorevanje. Težava se rešuje s centralnimi ali lokalnimi prezračevalnimi sis-
KEMO 2plast
temi in z dovodom zraka iz okolice direktno do kurišča kurilne naprave. Po podatkih ZPS se zaradi zastrupitve s CO vsako leto zdravi približno 50 ljudi, okrog 20 pa jih umre. Največ zastrupitev se zgodi v kopalnicah, kjer so nameščeni atmosferski plinski grelniki tipa B, ki za delovanje uporabljajo zrak iz prostora; sledijo nesreče z enosobnimi kurilnimi napravami (kaminske peči, peči na petrolej oz. tehnični alkohol, odprti kamini, slabo vzdrževane lončene peči), nesreče v garažah ...
Ponudba senzorjev CO je dobra, cene pa se gibljejo od cca 25 in 100 evr. Priporočamo nakup pri ponudnikih, ki imajo zagotovljen servis in poskrbijo za vgradnjo.
Ne pozabite, da vgradnja senzorja ne rešuje težave nastajanja ogljikovega monoksida, ampak je zadnje le opozorilo, da je s kurilno napravo nekaj zelo narobe.
Vir: http://www.deloindom.si/ viri-energije/ogljikov-monoksid-najvec-zastmpitev-v-kopalnicah-0 a Pripravil: Jure Beričnik
GOTOVI PARKETI
www.kemoplast.si info@kemoplast.si
VINILNE PLOŠČE DECORIA
NUDIMO VAM
strokovno in prijazno svetovanje
izmere na domu
brezplačna dostava
krojenje in robljenje
strokovna vgradnja
garancija na material in storitve ugodne cene - s kartico ugodnosti še dodatni gotovinski popusti
RAZSTAVNO - PRODAJNI SALON
. Šaleška cesta 20a Velenje 3320 Velenje t. 03/897 36 20
EXTRA POLETNA AKCIJA!
Barvni strešniki
POLAKE I v 7 barvah 6,30€/m'
Polak: 67-letna tradicija
Sivi
strešniki 4i98€/m2
PROIZVODNJA STRESNIKOV Z NAJSODOBNEJŠO ŠVEDSKO TEHNOLOGIJO :r
Betonski izdelki
zidaki, betonske cevi, dimniki, škarpnlkl, Izdelki po naročilu
Transportni beton
Družinsko podjetje Polak ce-mentninarstvo iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki je eno najstarejših družinskih podjetij na območju Šaleške in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja Jože Polak začel izdelovati strešnike Polak. Danes podjetje Polak sodi med največje proizvajalce strešnih kritin v Sloveniji. Prejeli smo znak Slovenska kakovost (SQ), kar kaže, da smo na pravi poti, in hkrati potrjuje dobro delo v podjetju.
Izdelujemo tudi betonske zidake, opažne zidake (za škarpe, gnojne jame ...), vogalnike, dimnike, okrasne škarpnike. Leta 2011 smo začeli proizvajati certificira-ne transportne betone, leta 2015 pa smo zmontirali popolnoma
novo betonarno, ki je še dvignila kvaliteto betonov. Strankam nudimo prevoze betonov z mikserji in črpanje s črpalkami. Za vse betone imamo Certifikat kontrole proizvodnje. Na množico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjamo s kvalitetnimi strešniki Polak E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejša švedska tehnologija, naša 67-letna tradicija, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in številni zadovoljni kupci.
Naše vodilo je izdelati kvalitetne izdelke po ugodni ceni ter vzpostaviti dovber in pošten odnos z našimi kupci.
Podrobne informacije o nas najdete na naši spletni strani www.polak-strešniki.si	a
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
Naročniki imate 50 % popust.
03 898 17 50	
suzana@nascas.si	
epp@nascas.si	Q
press@nascas.si	
O 035885065 ® 051607337/041776380 © betonski.izdelki.polak@sioL.net
www.poLak-stresniki.si
Naš čas, 5. 4. 2018, barve: CM K, stran 19
5. aprila 2018
«»SÜAS
EKOLOGIJA
19
Z obstoječo tehnologijo se več ne da narediti
V vodnem krogu imajo poleg ljudi pomembno vlogo tudi čistilne naprave - Lani v Centralni čistilni napravi Šaleške doline očistili več kot 6,1 milijona m3 odpadne vode
Tatjana Podgoršek
Letošnji svetovni dan voda je potekal v znamenju iskanja naravnih rešitev v oskrbi z vodo v 21. stoletju ter bolj trajnostnih in stroškovno učinkovitih pristopov, ki bodo pomagali uravnovesiti vodni cikel in hkrati tudi zadovoljiti potrebe po vodi za vse večjo svetovno populacijo. Po mnenju Nataše Uranjek, vodje službe za tehnologije in nadzor Komunalnega podjetja Velenje in članice evropske gospodarske zbornice za odpadne vode, imajo poleg ljudi v vodnem krogu pomembno vlogo tudi čistilne naprave. Če jih primerjamo s človeškim organizmom, dodaja sogovornica, so naše srce, kanalizacijska omrežja pa naše ožilje. »Ljudje uporabljano vodo v
>
Nataša Uranjek:» Čeprav še ni novih predpisov, moramo že danes razmišljati o uvedbi naprednih tehnologij, oksidacijskih postopkih, dodatnih filtrih. Tudi aktivnosti za pridobivanje fosforja nas čakajo.
vsakdanjem življenju. Isti trenutek, ko voda steče iz pipe, ni več pitna, ampak odpadna voda, ki jo uporabniki obremenjujemo z različnimi snovmi. Nekatere pri čiščenju znamo odstraniti, drugih ne ali pa je tehnologija, ki je za to potrebna, za današnji čas mnogo predraga. Ljudje bomo morali bolj sami razmišljati o tem, kaj vse vnašamo vase, v okolje in kako lahko preprečimo, da snovi ne bi prišle v odpadno vodo. Njihovo odstranjeva-
Gospodinjstva v Sloveniji so leta 2016 porabila povprečno 38 kubičnih metrov vode na prebivalca, to je 104 litre vode na prebivalca na dan. V Šaleški dolini pa znaša poraba 128 litrov vode na prebivalca na dan.
CČN je lani očistila več kot 6,1 milijona kubičnih metrov odpadnih voda. V vodah je preveč zdravil.
nje na čistilnih napravah je namreč trenutno najdražja stvar.« Na nekatera vprašanja v zvezi z delovanjem in načrti Centralne čistilne naprave (CČN) Šaleška dolina je Nataša Uranjek takole odgovorila:
Kaj kažejo rezultati meritev?
»Predpisan je obvezni monitoring, ki ga izvaja pooblaščeni izvajalec. Na leto moramo opraviti 24 meritev osnovnih parametrov in 12 dodatnih glede prisotnosti težkih kovin. Rezultati meritev so zelo dobri. Ob tem pa naj povem, da vseh snovi, ki so v odpadni vodi, ne merimo. Merimo - na primer - organske snovi, ki se raztopijo v vodi, snovi, ki se v vodi ne raztopijo, organski dušik, fosfor. Omenjene z našo tehnologijo čiščenja odstranjujemo, morda še kakšne druge, a jih ne merimo, so pa prisotne v vodi. V prihodnje bomo morali posodobiti postopke čiščenja in odstranjevati stvari, ki jih sedaj še ne merimo. Kajti voda, ki jo prečistimo, gre nazaj v okolje, kar pomeni, da vračamo vanj in s tem v podtalnico, v vodne vire snovi, ki se ne razkrajajo ali katerih produkti razgradnje so lahko
>
Palčke za čiščenje ušes, tamponi, kondomi, tropine ne sodijo v kanalizacijski odtok.
O pametnih rešitvah za alternative v prometu
Velenje, 29. marca - Vzorčno mesto Velenje bo skupaj z več kot 40 strateškimi partnerji v projektu Edison razvijalo rešitve za prihodnost mobilnosti in prometa.
Vzorčno mesto je najsodobnejša evropska učilnica, v kateri razvijajo pametne rešitve tako za izobraževanje kot gospodarstvo in promet. K Strateško ra-
zvojno iniciativnemu partnerstvu v mobilnosti (SRIP ACS) so se pridružili prav na dan, ko so v Vzorčnem mestu gostili tudi evropsko komisarko za promet Violeto Bulc. V Vzorčnem mestu razvijajo pametne rešitve, s katerimi se bo Velenje približalo pojmu pametnega mesta.
a mkp
stranskim produktom čiščenja odpadnih voda. Naše se po kakovosti uvršča v drugo kategorijo, kar pomeni, da bi ga lahko uporabljali za vrtove, parke, degradirane površine, a bi morali sistem nadgraditi s toplotno obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Sicer pa v Sloveniji še vedno ni rešitev v zvezi z blatom. Očitno nas bo k temu prisilila EU, ki pripravlja o tem novo zakonodajo predvsem zaradi fosforja. Tega je v naravi v omejenih količinah, dober vir zanj pa je blato čistilnih naprav. Lani smo na CČN Šaleške doline »pridelali« 3677 ton dehidrirane-ga blata, kar je več kot leta 2016. Več zaradi sanacije gnilišča. Predali smo ga pooblaščenemu prevzemniku, ki je blato odpeljal na sežig na Madžarsko, nekaj malega tudi v Avstrijo. » Kaj se najde najpogosteje v kanalizacijskem odtoku, kar vanj ne sodi, vpliva pa na delovanje čistilne naprave?
še bolj škodljivi za človeka. Pri tem bi rada opozorila na velike težave, ki jih povzročajo zdravila. Ko smo bolni, jih zaužijemo, človeško telo pa vseh ne predela. Telo jih izloči, pridejo v odpadne vode, te v čistilne naprave, ki jih očistijo delno ali pa ne. Zato bodo potrebni dodatni postopki čiščenja. Z obstoječo tehnologijo CČN se več ne da narediti.«
Se je poraba vode lani v Šaleški
dolini povečala?
»Ne, že nekaj let je ustaljena, nihajo pa količine padavinske vode, ki jo na naši čistilni napravi prav tako čistimo, saj so na tukajšnjem območju zgrajeni mešani kanalizacijski sistemi. Najbrž bo treba tudi ta sistem posodobiti, da bo padavinskih voda čim manj. Te namreč red-
>
Lani so znašala vlaganja v posodobitev naprav 449 tisoč evrov.
čijo odpadne vode, procesi na naši čistilni napravi pa bolje in lažje očistijo bolj koncentrirano odpadno vodo, v kateri so določene hranilne snovi za mikroorganizme, ki predelujejo organske snovi.« S kakšnimi težavami se poleg omenjenih še srečujete? »Z odstranjevanjem blata kot
»Najpogosteje palčke za čiščenje ušes, damski vložki, tamponi, kondomi, tropine sadja ... Vse omenjeno ne sodi v kanalizacijo, ampak med odpadke. Prisotnost omenjenega pri čiščenju zamaši črpalke, poleg tega pa moramo določene odpadke sami odložiti na odlagališče zanje.« Katere aktivnosti načrtujete v prihodnje, saj je CČN Šaleške doline stara že več kot 10 let? »Vsako leto sproti obnavljamo infrastrukturo, lani smo posodobili opremo na gniliščih in s tem dvignili obratovalno varnost. Za letos in prihodnje leto načrtujemo večje posodobitve pri sprejemu grezničnih vsebin uporabnikov, ki niso priključeni na kanalizacijsko omrežje. Zaradi ljudi, ki živijo v neposredni bližini, smo lani zatesnili prostor dehidraci-je, prihodnje leto načrtujemo še zatesnitev prostora zgoščevalni-ka in ureditev zračnega filtra. Za vlaganja smo lani namenili 449 tisoč evrov. Sodelujemo z Inštitutom Jožefa Štefana in ostalimi raziskovalnimi organizacijami, ki so se pridružili projektom za merjenje učinkov zdravil v odpadnih vodah, k ugotavljanju navad uporabnikov v posameznih delih Slovenije.«
Popravek
V prejšnji številki Našega časa (13) smo pri članku "Šo-štanjski veterani opravili občni zbor" pomotoma zapisali, da se je društvo s spominsko plaketo zahvalilo županu Bogdanu Menihu. Pravilno bi bilo, da se je društvo s spominsko plaketo ob osebnem prazniku zahvalilo županu Darku Menihu. Za neljubo napako se prizadetim opravičujemo.
a Uredništvo
Svetovni mesec krajinske arhitekture v Šaleški dolini
Saša Piano, krajinska arhitektka
Vse od leta 2007, ko je Mednarodna zveza krajinskih arhitektov (IFLA) razglasila april za mesec krajinske arhitekture, si tudi Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) prizadeva širiti razumevanje svoje stroke v javnosti. Zato organizira številne dogodke po vsej Sloveniji. Letošnje povezuje z Evropskim letom kulturne dediščine, ki poteka pod geslom 'Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost'. Napovedanih je veliko dogodkov, podroben program je objavljen na spletni strani DKAS, informacije pa bodo dostopne tudi preko družabnih omrežij. Krajinske arhitektke iz Šaleške doline izpostavljamo dogodke v svojem domačem okolju.
V sodelovanju s Knjižnico Velenje bo v aprilu v njenih enotah v Velenju, Šoštanju in v Šmartnem ob Paki razstava Krajinska arhitektura na policah 'moje' knjižnice. Krajinsko arhitekturo na različne načine obravnavajo zelo raznolike knjige: strokovna literatura o urbanizmu, prostorskem načrtovanju, materialih, rastlinah ali tehničnih detajlih, poljudni priročniki, otroške pravljice, pesmi, eseji, filozofske razprave, zgodovinski pregledi ..., vse so pripomoček, vir znanja, opomnik pa tudi navdih ali sprostitev. Vabimo vas, da jih prelistate, preberete in spoznavate širino naše dejavnosti.
Od aprila do avgusta bodo na Trgu svobode v Šoštanju v sodelovanju z Občino Šoštanj na ogled fotografije dreves - razstava Zgodbe dreves, ki niso le za les (urbana drevesa v občini Šoštanj), ki sta jo pripravili krajinski arhitektki Verona Hajnrihar in Linda Sušec v sodelovanju z arboristko Natašo Dolejši in lokalnimi fotografi. V sodelovanju z društvom Paz!Park, Občino Šoštanj in Muzejem Velenje pa bo v aprilu izšla tudi knjižica z istim naslovom. Po vzoru knjižice, ki jo je društvo Paz!Park pripravilo v Ljubljani, želi avtorica, Verona Hajnrihar, v sodelovanju z Natašo Dolejši, akademsko slikarko Barbaro Drev in lokalnimi fotografi, opozoriti na pomen dreves v urbanem okolju (več o tem v naslednji številki).
10. aprila bo ob 18. uri na Velenjskem gradu, v sodelovanju z Muzejem Velenje in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območno enoto Celje (ZVKDS Celje), voden pogovor z naslovom 'Čajanka na gradu - Zgodovinski vrtovi Šaleške doline'. S sliko in besedo se bomo sprehodili skozi vrtove ob starih dvorcih, meščanskih hišah in gradovih, ob lepem vremenu pa tudi s koraki po grajskem vrtu. Uvodno predavanje bo imela krajinska arhitektka Milana Klemen (ZVKDS Celje), pogovor bo vodila krajinska arhitektka Kaja Flis. Želimo si vašega aktivnega sodelovanja: kakšen oblikovalski slog opredeljuje vrt vile Mayer ali vrt dvorca Gutenbuchel; zakaj vrt in ne park; ali vemo, koliko zgodovinskih vrtov je v naši dolini; je tudi Sončni park med njimi?
19. aprila bo ob 18. uri v sodelovanju s Festivalom Velenje in ZVKDS Celje v Galeriji Velenje delavnica, namenjena odraslim, z naslovom Ali prepoznamo kulturno dediščini mesta Velenje? Vodila jo bo krajinska arhitektka Saša Piano. Kaj je kulturna dediščina, jo prepoznamo, razumemo, zakaj je pomembna; jo povezujemo le s starimi objekti, kot so gradovi in cerkve ali jo najdemo in prepoznamo tudi v svojem, relativno mladem mestu? Na pobudo Festivala Velenje bomo skupaj z njimi del delavnice ponovili v soboto, 21. aprila, na Cvetličnem sejmu, kasneje pa večkrat z mladimi iz vrtcev in šol v Galeriji Velenje. Ob izteku leta bomo rezultate delavnic predstavili. Vabimo vas, da se nam pridružite pri odkrivanju skrivnosti kulturne dediščine.
Organizacija dogodkov DKAS je pogojena s prostovoljnim delom krajinskih arhitektov in študentov, predvsem pa vseh podpornikov, ki se v velikem številu odzovejo na povabilo in nam nesebično pomagajo pri organizaciji dogodkov. Še posebno pomembna je podpora obiskovalcev, ki se vsako leto odzovejo na naša vabila. Tako je že nekaj let v Velenju, v lanskem letu tudi v Šoštanju, letos pa še v Šmartnem ob Paki. Zahvaljujemo se za vsa dosedanja sodelovanja in vas prijazno vabimo, da se nam ponovno ali morda prvič pridružite, z nami razmišljate o urejanju prostora, o delu in poslanstvu krajinske arhitekture in skupaj z nami proslavite naš praznik ter vaše in naše leto kulturne dediščine.
■
■
Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 20
5. aprila 2018
Odšli po tri točke, dobili eno
Z Gorico točka, včeraj gostili Domžale, v soboto z Aluminijem
20
ŠPORT
Po Kopru, Krki, boljša tudi Ribnica
Rokometaši Gorenja nadaljujejo nepričakovano slabe igre - Še vedno brez osvojene točke v končnici
V 25. krogu v prvi nogometni ligi je največ pozornosti veljalo vodilnima moštva Olimpiji in Mariboru. Pred polnimi ljubljanskimi Stožicami sta se večna tekmeca razšla z neodločenim rezultatom 1 : 1. Najbrž so bili s takšnim razpletom bolj zadovoljni gostje, ki so s tem prekinili niz šestih spomladanskih zmag Ljubljančanov po vrsti, sebi pa vrnili nekaj samozavesti po dveh zaporednih porazih. Mariborčani z neodigrano tekmo 20. kroga v Kranju s Triglavom (na spore-
Edin Šehic -zadetek za točko
Dvoboj v Novi Gorici je bil za oba nasprotnika zelo pomemben. Domači bi z morebitno zmago še imeli upanje, da se do konca prvenstva dvignejo na četrto mesto, ki bo morda prineslo igranje v Evropi. Rudarji pa bi se s tremi točkami še bolj utrdili na njem. Zato s točko trener Marijan Pušnik ni bil najbolj zadovo-lj e n, saj je po tekmi med drugim dejal: »Danes nismo bili pravi.« Pred tekmo je namreč načrtoval
Pred gostovanjem Velenjčanov v mestu suhe robe in lončarstva smo zapisali, da bo po velikih razočaranjih v zadnjih treh tednih ta dvoboj popravni izpit za trenerja Željka Babica. A je bila tudi Ribnica, najboljše moštvo po rednem delu državnega prvenstva, enako kot Koper in Krka ter v četrtfinalu pokala Slovenije Jeruzalem-Ormož pretrd oreh zanje. V 4. krogu lige za prvaka jih je premagala z dokaj visokimi petimi goli razlike (29 :
24). Ne pomnimo, če so aktualni slovenski podprvaki kdaj koli in kadar koli kakšno tekmovanje začeli tako slabo kot letošnjo končnico s trenerjem Babicem, ki je pred začetkom sezone napovedoval naslov. Ne le enega, ampak je vlival upanje, da bodo postali tudi pokalni prvaki. Upanje na slednjega je utonilo v dvoboju z Ormožem, na prvenstvenega pa najbrž tudi verjame le še malokdo. Pravimo, upanje je kot mleko, ki se sesiri. Toda tudi sir je dober. Torej upanje za naslov še živi. Vsaj teoretične možnosti so še. Celjani (glavni favoriti) in Ribničani bi morali zelo popustiti, sami pa v preostalih krogih zaigrati sanjsko. V 5. krogu (18. aprila ob 19.00) bo v velenjski
Rdeči dvorani na sporedu prvi derbi med pred začetkom prvenstva glavnima favoritoma, aktualnimi podprvaki in prvaki Gorenjem in Celjem. Po tej tekmi bo dokončno znano, ali so še možnosti za naslov prvaka ali ne.
V prvem polčasu so z igro delno še spominjali na nekdanje čase. Začeli so odločno in po četrt ure še zadnjič vodili (8 : 7), nato je sledil preobrat in vodstvo Ribnice z 12 : 9. Do odhoda na odmor pa so se domačim približali
na gol razlike (11 : 12) in s tem ustvarili upanje, da bodo morda prvič zmagali. Očitno pa trener ni znal spodbudi igralcev, da bi zavzeto in učinkovito igro iz izdihljajev prvega dela prenesli tudi na začetek drugega. Odločilno za nov poraz je bilo obdobje desetih minut, ko so povsem nemočni 'opazovali' razigrano igro Ribničanov. Gostitelji so z bojeviti igro in ob veliki podpori menda kar 600 svojih navijačev med 36. in 45. minuto z delnim izidom 4 : 0 povečali prednost na šest golov razlike (20 : 14) in tretji velenjski poraz je bil zapečaten. S točko proti Celjanom
TAKO so igrali
in obema proti Velenjčanom so Ribničani postali resni kandidati oziroma tekmeci za osvojitev drugega mesta. V naslednjem krogu bodo gostovali v Kopru. V rednem delu prvenstva so bili obakrat boljši od njega.
Zaostajali že za pet golov
Nekoliko so se s trenerjevimi živci in živci svojih navijačev poigrali zaradi poškodb oslabljeni tudi pivovarji na tekmi s Krko.
Po dobrih desetih minutah so za Novomeščani zaostajali za neverjetnih pet zadetkov (2 : 7). Da vrag ne bi odnesel šale, so se le zbrali in imeli po prvem polčasu prednost treh golov 17 : 14 in nato tudi zanesljivo zmagali.
Težave s poškodbami
S po sedmimi goli sta bila v vrstah Gorenja Velenja najuspešnejša Grebene in Gregor Potočnik, ki si v običajnih razmerah delita minute na položaju levega zunanjega igralca. Tokrat je bil slednji prisiljen večinoma igrati na desni strani. Edini članski ro-kometaš na tem igralnem mestu Nejc Cehte je poškodovan, a je kljub natrgani zadnji stegenski mišici stisnil zobe in soigralcem po najboljših močeh pomagal z igro v obrambi. Poškodovana sta nastopila tudi vratar Klemen Ferlin ter Rok Ovniček. Slednji je zaigral kljub počenemu hrustancu ob prsnici in tekmo končal štiri minute pred koncem prvega polčasa.
■ S. Vovk
du bo 11. aprila) do včerajšnjega dne za Olimpijo še vedno zaostajajo deset točk, vendar jim neodločen rezultat še daje upanje v boju za ubranitev naslova.
Nogometaše velenjskega Rudarja, ki so prav tako igrali 1 : 1 z Gorico v gosteh, pa rezultat ohranja na četrtem mestu. Vsaj do včeraj, ko so pod streho ob jezeru spravili zaostalo tekmo 29. kroga z Domžalami. a
V torek, 10. aprila, ob 18. uri, bo v Kulturnem domu v Velenju potekala prireditev izbor Športnika leta 2017 v Mestni občini Velenje. Med vrsto zelo uspešnih tekmovalcev preteklega leta so favoriti sicer znani, a končna odločitev je bila za komisijo, kot vedno, vseeno težek zalogaj.
Mozirje - V 11. krogu nogometne lige Geometer je članska ekipa NK Šmartno 1928 gostovala v Mozirju in v srečanju s tamkajšnjo ekipo zmagala z rezultatom 1:2. Povedli so Mozirjani z golom Marka Brinjovca v 28 minuti srečanja, Šmarčani so izenačili z golom Andraža Roškeria v
V četrtek, 29. marca, je v Mariboru potekal drugi del troboja med Plavalnim klubom Fužinar Ravne, Plavalnim klubom Branik Maribor in Plavalnim klubom Velenje. 43 velenjskih plavalk in plavalcev je nastopilo zelo uspešno, ekipno so ob koncu
poln izkupiček. Tudi branilec Sandi Čoralic, ki pa ni igral, jih je želel: »Za nami je reprezentančni premor. Ekipa se je dobro spočila ter vse misli usmerila na tekmo z Gorico. Mislim, da smo dobro pripravljeni, zato se v Novo Gorico odpravljamo po tri točke.«
Domači so sicer sprožili več strelov proti vratarju Gregu Sor-šaku, tudi mimo njegovih vrat,
Da bo prireditev zabavna in pestra, jo bodo seveda malce začinili, tokrat s ščepcem športne psihologije in z zanimivimi točkami. Skratka, vabljeni na zanimivo prireditev in počastitev uspehov naših športnikov.
43 minuti, na 2:1 pa je zmago Šmarčanom pod vodstvom trenerja Ramiza Smajloviča zagotovil David Hrastnik.
Članska ekipa NK Šmartno 1928 na prvenstveni lestvici vodi s 23 točkami, drugouvrščeno Mozirje jih ima 15.
■ tp
zasedli drugo mesto z zbranimi 1.008 točkami. Le za tri točke je bil boljši ravenski Fužinar (1.011 točk), tretje mesto so osvojili plavalci gostujočega Branika s 717 točkami. Tako tesen rezultat napoveduje zanimiv dvoboj za pr-
vr> mpctn	■
a so bili velenjski nevarnejši. V 26. minuti je bil Dominik Ra-dic le za nekaj cm nenatančen. Njegovi žogi je pot v mrežo v 26. minuti preprečila vratnica. Kar rudarjem ni uspelo doseči iz igre, pa so z enajstmetrovko. Po prekršku Dejana Žigona nad Radicem je koprski sodnik David Skomina, ki bo kot prvi slovenski sodnik delil pravico od 14. junija do 15. julija na svetovnem prvenstvu v Rusiji, pokazal na belo točko. Edin Šehic, ki je do tedaj imel nekaj odličnih priložnosti za zadetek, je zanesljivo premagal Sorčana. Že po dobrih petih minutah v drugem polčasu so domači izenačili po zelo lepi akciji in po nezbranosti gostujočih obrambnih igralcev. Bede Ama-rachi Osuji je kljub temu, da ga je oviral gostujoči igralec, uspel z leve strani, z roba šestnajstme-trskega prostora poslati žogo na oddaljenejšo vratnico. Tam so gostje 'pozabili' na Amela Džuz-danovica, ki je z glavo brez težav poslal žogo v levo stran nepokritih vrat. Izenačujoči zadetek je Novogoričane 'potegnil' k na-padalnejši igri, vendar ne eni ne drugi niso zmogli doseči zadetka za vse tri točke.
V sobotnem 26. krogu bodo rudarji ob 18.45 gostili Aluminij. Celjani bodo tega dne gostovali v Mariboru, Gorica pa v Dravogradu, kjer spet igra domače tekme Ankaran-Hrvatini. Preostala dvoboja bosta v nedeljo. Olim-pija pa bo še tretjič v tej sezoni skušala premagati Krško, Domžale pa Triglav.
■ S. Vovk
Matevž Lenarčič znova na misijo
Rečica ob Savinji - Slovenski letalec, geograf, fotograf in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji se odpravlja na novo etapo misije Green Light World Flight. Na poti bo zbiral podatke o
koncentraciji črnega ogljika, ki jih povzročajo razni onesnaževalci, od prometa do individualnih kurišč.
Z ultralahkim letalom, s katerim je leta 2016 obletel svet, naj bi se 9. aprila podal na novo letalsko in okolje-varstveno avanturo do Kitajske in nazaj. Vseh dovoljenj za prelete za zdaj še nima. Na krožni poti bo letel tudi nad kraji, kjer vladajo nemiri in vojne.
■ tp
Gorenje okrepil Aleks Kavčič
Rokometni klub Gorenje Velenje je v svoje vrste pred naslednjo sezono zvabil pomembno okrepitev. Zunanjo linijo bo dopolnil 21-letni novopečeni slovenski reprezentant Aleks Kavčič (187 cm, 1996), ki je bil v tej sezoni drugi strelec rednega dela državnega prvenstva. Obetavni Gorenjec je s klubom iz Šaleške doline sklenil štiriletno sodelovanje.
Prva Liga Telekom Slovenije, 25. krog:
Gorica - Rudar 1:1 (0:1) Strelci: 0:1 Šehic (45.), 1:1 Džuzdano-vic (52.).
Rudar: Pridigar, Pušaver, Tomaševic, Ka-šnik, Pišek, Trifkovic, Bijol (od 80. Kama-ra), Novak (od 64. Bolha), Parfitt-Williams, Radič (od 59. Šimunac), Šehic. Trener: Marijan Pušnik.
Drugi rezultati: Aluminij - Triglav 3:1 (0:0), Celje - Ankaran-Hrvatini 7:1 (0:1), Krško -Domžale 1:2 (1:1), Olimpija - Maribor 1:1 (0:0).
Vrstni red: 1. Olimpija 25 - 59, 2. Maribor 24 - 49 3 Domžale 23 - 46 4 Rudar
23	- 37, 5. Celje 24 - 36, 6. Gorica 24 -28, 7. Krško 23 - 26, 8. Aluminij 24 - 21, 9. Triglav 23 - 15, 10. Ankaran-Hrvatini
24	- 13.
Prva NLB skupina od 1. do 6. mesta, 4. krog: Riko Ribnica - Gorenje Velenje 29:24 (12:11)
Gorenje: Ferlin (1 obramba), Zaponšek (4 obrambe), Cehte, Medved 4, Haseljic 2, Ovniček, Grebene 7, Stojnič, Grmšek, To-skic, Grobež, Potočnik 7, Golčar 1, Verdinek 2, Kleč 1, Pejovic. Trener: Željko Babic Izključitve: Ribnica 8 minut, Gorenje 14
minut- sedemmetrovke: Ribnica 5 (5),
Gorenje 2(3).
Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 3 tekme - 36 točk, 2. Riko Ribnica 4 - 36, 3. Gorenje Velenje 3 - 31, 4. Koper 2013 3 - 29, 5. Urbanscape Loka 3 - 25, 6. Krka 4 - 23.
Skupina od 7. do 12. mesta, 4. krog:
LL Grosist Slovan - Dobova 25:28 (11:14), Jeruzalem Ormož - Herz Šmartno 33:31 (19:15), Maribor Branik - Trimo Trebnje 25:24.
Vrstni red: 1. Jeruzalem-Ormož 4 tekme - 24 točk, 2. Maribor 4 - 24, 3. Trimo 3 - 18, 4. Dobova 3 - 15, 5. Slovan 4 - 13
(\ Čmsrtnn A _ 1fi
Zanimiv troboj plavalcev
Športnik leta 2017
Šmarčani krepko prvi

Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 21
12. aprila 2018
""^Jis
ŠPORT
21
Na Krvavcu se je minuli teden odvijalo še zadnje dejanje v alpskem smučanju za ženske v sezoni 2017/2018 - državno prvenstvo. Na njem 32-letna Šmarčan-ka z začasnim bivanjem v občini Polzela, Ana Drev, zaradi bolezni ni nastopila. Že v prejšnjih pogovorih je večkrat poudarila, da je ne glede na veselje do smučanja in mnenja javnosti zanjo na prvem mestu zdravje. Obiskali smo jo in ji zastavili nekaj vprašanj. Nanje je takole odgovorila:
Sezona 2017/2018je končana. Če strnete pogled nanjo - je bila v skladu z vašimi pričakovanji?
»Predvsem se mi zdi, da je zelo hitro minila. Morda zato, ker sem začela pripravljalno obdobje nanjo kasneje. Ne glede na manjše zdravstvene težave, ki sem jih imela med sezono, sem odpeljala kar nekaj dobrih vele-slalomskih tekem, se nekajkrat uvrstila med najboljših deset. Res pa je, da ni bilo stopničk. Z bero sem kljub temu zadovoljna. Če pa se ozrem na vse tekme in vključim še olimpijske igre, na katerih sem odstopila, je slika malo slabša, čeprav tudi nastopa na zimskih olimpijskih igrah ne uvrščam med slabe.«. Glede na vaš odziv po odstopu na olimpijskih igrah bi dejali, da se jih spominjate s cmokom v
Poslusala bom sebe
Deveta veleslalomistka na svetu Ana Drev si bo vzela čas za razmislek o nadaljevanju ali končanju kariere - Obžalovanje za nazaj nima smisla
grlu. Bila je priložnost, ki ste si jo želeli bolje izkoristiti. Sploh, ker ste napovedali, da bodo to za vas zadnje olimpijske igre.
»Zanesljivo. Na prizorišče sem prišla dobro pripravljena, počutila sem se super, tudi sneg, ki je bil tam specifičen, mi je ustrezal. Enostavno sem se počutila sposobno narediti dober rezultat. V drugem teku sem glede na to, da sem po prvem imela zelo majhen zaostanek za vodilno, napadla, kolikor se je dalo. Ob tem sem vedela, da je v igri zelo veliko, a se žal ni izšlo. Zanesljivo je bila to priložnost, ki jo ob pogledu nazaj lahko obžalujem. Sem se pa v športu marsikaj naučila in vem, da obžalovanje za nazaj nima smisla.« Na treningih ste boljši kot na tekmah.
»Ne bi rekla tako. Tudi na tekmah sem pokazala nekatere zelo dobre vožnje, bila sem zelo blizu najboljšim. Je pa res, da mi je zaradi pomanjkanja treninga manjkalo konstantnosti, da sem nare-
Ana Drev: »Potrebujem še nekaj časa, kakšen mesec, da vse skupaj
prespim in vidim, kako in kaj naprej.«
dila več napak in zato končni rezultat ni bil boljši. Če na splošno primerjam tekme in treninge, pa je bila raven podobna.« Še vedno ste deveta veleslalomistka na svetu, kar ni slabo. »Res je. Že tretje leto zapored sem končala med 10 najboljšimi na svetu, kar seveda dokazuje stalno formo, da sem konkurenčna bolj ali manj v vseh pogojih. To je dobro. Želela sem si postati vsestranska veleslalo-mistka, ki ne bo imela težav na morda kakšnih lažjih terenih. Te sem v preteklosti imela.« Za olimpijske igre ste že dejali, da so bile te v Južni Koreji vaše tretje in zadnje. Kaj pa kariera? Jo boste nadaljevali ali ji boste pred začetkom nove sezone pomahali v slovo?
»Takšno odločitev je po več kot 15 letih tekmovanja v beli karavani težko sprejeti čez noč, zato vam na vprašanje za zdaj še ne morem odgovoriti. Zavedam se, da jo bom enkrat morala, da je smučanje samo del moje poti,
ni pa vse. Konec koncev se mi tudi ne zdi tako težka. V končni fazi bom poslušala sebe, v katero smer se bom nagnila. Potrebujem še nekaj časa, kakšen mesec, da vse skupaj prespim in vidim, kako in kaj naprej.« Pri 32-letih ste najbolj izkušena tekmovalka v slovenskem taboru alpskih smučark. Vas reprezentančne kolegice snubijo, da ostanete?
»Me kar prepričujejo, naj ostanem. Smo zelo fajn ekipa, dobro se razumemo, vendar tako kot vam tudi njim še nisem odgovorila.« Bo čas za študij ali imate morda drugačne načrte?
»Tudi tega se zelo veselim in na to večkrat pomislim. Dobro leto bo še potrebno, da opravim vse študijske obveznosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer primerjalna književnost in sociologija kulture. Dokončanje študija je moj prvi cilj. Veselim se življenja, ki me čaka po smučanju, čeprav moram priznati, da po toliko letih kljub vsem prevoženim kilometrom v njem še vedno neizmerno uživam. Skratka, na katerokoli stran se bom obrnila, mi bo v bistvu zelo lepo.«
a Tatjana Podgoršek
Odbojkarji Šoštanja Topolšice v prvi ligi
Nastope v njej so si zagotovili tri kola ped koncem rednega dela 2. slovenske odbojkarske lige
Vstop v 1. slovensko odbojkarsko ligo so si zagotovili z zmago nad Calcitom iz Kamnika. Veselje je bilo nepopisno.
Šoštanj, 24. marca - Odbojkarji Šoštanj Topolšice so si v soboto, tri kola pred koncem rednega dela druge slovenske odbojkarske lige, zagotovili 1. mesto v skupini in s tem vstop v nadaljevanje tekmovanj v prvi slovenski ligi. Na domačem terenu so premagali ekipo Calcita iz Kamnika z rezultatom 3 : 1.
Marko Pokleka, glavni trener in tvorec uspeha, je bil ob čestitkah skromen: »Za to je zaslužna cela ekipa, predvsem pa igralci z dobro igro in funkcionarji, ki so prispevali osnovo za to. «
Cilj pred začetkom sezone je bil jasen, pravi. »1. ali 2. mesto. Po tihem smo si želeli prvega, da nam ne bi bilo treba igrati kvalifikacij. Na uspeh smo ponosni, toliko bolj, ker smo v celi sezoni doživeli samo en poraz.«
Zadnja leta jim niso šla na roko. »S
težavo smo se prebijali, igrali v prvi, pa v drugi, pa v prvi ligi. Kolikor so nam dopuščale finance. Saj veste, kako je. Denarja za kake okrepitve nismo imeli. Tega uspeha smo toliko bolj veseli, ker celo ekipo sestavljajo domači igralci.« To je spodbudno tudi za mlade: »Prva ekipa je gotovo vzor mlajšim. Če je v klubu močna ekipa, ki nastopa v prvoligaških tekmovanjih, mlajši vidijo v njej vzornike. Običajno se takim klubom za podmladek ni bati.«
Z vstopom v prvo ligo se začenja zahtevno obdobje. Ustvariti bo treba pogoje, tudi finančne, da bodo lahko v njej tudi uspešno nastopili, pa pravi športni direktor Alimipije Košarko-ski (funkcijo opravlja povsem prostovoljno): »Čakajo nas številni pogovori s potencialnimi sponzorji. Šli bomo povsod. Finančna konstrukcija mora
biti trdna. Upamo, da bomo uspeli. Želimo postati standardni prvoligaš.«
Želijo si tudi tega, da bo dvorana na tekmah spet polna, tako kot je nekoč že bila. Članska ekipa OK Šoštanj To-polšica je bila v sezoni 2003/2004 državni prvak. Posebej so ponosni na to, da so kot prvi v Šaleški dolini nosili ta naslov.
a Milena Krstič - Planinc
rekli so ) Župan Šoštanja Darko Menih (tudi sam dolgoletni aktivni odbojkar, kasneje trener in sodnik): »Zelo sem vesel tega uspeha, zelo ponosen. Ne samo jaz, vsi na občini. K temu, da bodo lahko uspešno nastopili, bomo gotovo z določenimi sredstvi pomagali tudi mi.«
Orientacijsko tekmovanje in še kaj
Sredi marca smo člani Planinskega društva Vinska Gora po dveh letih spet prevzeli organizacijo planinskega orientacijskega tekmovanja (POT) v Ligi A Smrekovec. Nanj smo se dobro pripravili na čelu z odlično vodjo tek-^^ movanja Manco ^ Dremel. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno in je bil dan meglen, deževen in turoben, mladih tekmovalcev to ni odvrnilo. Lahko rečem, da je tovrstno tekmovanje ena od življenjskih preizkušenj, kar je vsekakor pozitivno. Čeprav blatni, mokri, pa tudi premraženi, se med njimi nihče ni pritoževal, o čemer so se prepričali organizatorji, ki so jih sprejemali na cilju. Veselo razpoloženi so pričakovali izid rezultatov in se zadovoljni vračali v svoja matična planinska društva. Čestitke vsem tekmovalcem, saj so še posebej v takšnem vremenu bili vsi po svoje zmagovalci.
Nekaj dni zatem smo se v okviru varstva gorske narave v domu na Svetini pridružili Manci Čujež in prisluhnili njenemu predavanju Za dva groša fantazije - Nepal po potresu. Pred leti ga je v živo doživela v enem od narodnih parkov v Nepalu na območju Katmanduja. Vsebina predavanja v prijetnem vzdušju doma ob prasketanju ognja v kaminu se je dotaknila vseh prisotnih. Prava »učna ura« medsebojnih odnosov in solidarnosti v težkih razmerah.
Ko smo se z avtomobili
vzpenjali proti vrhu Svetine, je za izredno lepoto narave poskrbelo zahajajoče sonce. Zlatilo je sveže zapadel sneg in prav vsaka bilka je bila obložena z debelo plastjo iv-ja. Že zaradi te podobe smo
obdelanimi vinogradi s krasnimi razgledi, preči pobočja mimo Krkinega hrama in se z vzhodne strani spet spusti do izhodišča. Uživali smo v lepoti pokrajine in se domov grede ustavili še
Družina Kuzman dobro ve, da se vzgaja z zgledom
in dobro voljo.
bili bogato nagrajeni.
Ker se rad vračaš tja, kjer je lepo, smo se s planinci UNI 3 podali na Trško goro, ki me je očarala pred nedavnim. Tokrat je bil izjemno lep sončen dan, ki je naravo še polepšal. Na izhodišču poti v Sevnem je informacijska tabla Slakove poti, na katero smo se podali. Sprva se vzpenja do vrha s cerkvijo sv. Marije, nato pa zavije levo v smeri Slakove zidanice. Vseskozi vijuga med skrbno
pri Grosupljah, kjer smo se podali na Magdalensko goro. Lična cerkvica na vzpetini spominja na davne čase nekdanjih prebivalcev, ki so pritegnili arheologe, da so odstrli skrivnost njihovih domovanj, s katerih so bili pregnani. Še razgled na sveže zasnežene Kamniško-Sa-vinjske Alpe, v smeri katerih smo se zadovoljni vrnili domov.
a Marija Lesjak
Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 22
22
SOCIALA
«»^AS
5. aprila 2018
Kombi je srce in duša društva
Akcija Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske obrodila sadove - Nov prilagojen kombi za potrebe članov - Mestna občina Velenje zlati boter z 12 tisoč evri
Tatjana Podgoršek
Velenje, 29. marca - Novembra lani se je Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske, ki ima sedež v Celju in združuje 135 ljudi s poškodbami hrbtenjače, pridružilo akciji Kar me ovira - me motivira, v kateri so zbirali denar za nakup novega prilagojenega kombi vozila. Devet let star kombi, s katerim so prevozili dobrih 420 tisoč kilometrov oziroma več kot 50 tisoč kilometrov na leto, jih je namreč pustil na cedilu. Pred tednom dni so novo kombinirano vozilo na priložnostni prireditvi v prostorih Mladinskega hotela v Velenju simbolično prevzeli v uporabo. Zanj so odšteli več kot 45 tisoč 300 evrov.
Mestna občina Velenje donirala 12 tisoč evrov
V akcijo zbiranja denarja se je sicer vključilo vseh 33 občin na območju, za katero je s svojo dejavnostjo pristojno društvo (izdatneje Mestni občini Velenje
in Celje s po 5000 evri), nekateri Lions klubi, podjetja in 520 posameznikov, a se jih je zbralo premalo. Društvo si je zato izposodilo blizu 7.000 evrov. Skrbi, kako jih bo zagotovilo, danes
vozilo donirala 12 tisoč evrov in postala zlati boter.
Janez Hudej, predsednik društva, je dejal, da je nov kombi za člane poseben dogodek, saj je od pridobitve odvisna dejavnost
ali pa zaradi svoje težke invalidnosti ne morejo voziti svojega vozila. Služil bo za prevoze na preglede v bolnišnico, na rehabilitacijo, k zdravniku, na servis invalidskega vozička, za prevoze
nima več. Na prireditvi se je namreč župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič odločil, da bo ta denar zagotovila lokalna skupnost iz občinskega proračuna. Tako je Mestna občina za novo
društva vsaj naslednjih 10 let. »Kombi je srce in duša našega društva. Brez njega si ne moremo zamisliti nobene aktivnosti.« Prvenstveno bo namenjen čla-
Novo prilagojeno kombi vozilo bo omogočilo, da člani društva ne
bodo socialno izključeni.
S prireditve ob simboličnem prevzemu novega vozila
športnikov društva na tekmovanja po domovini in zunaj njenih meja ... »Velika zahvala in hvaležnost vsem, ki so pomagali pri nakupu. Storili ste zelo plemeni-
nom, ki nimajo svojega prevoza to dejanje, saj ste mnogim našim
uporabnikom prižgali iskrico v očeh. Omogočili ste, da naši ljudje ne bodo socialno izključeni. Še enkrat hvala vsem!« je dejal Janez Hudej.
Izrazit čut za ljudi, še posebej za invalide
Da so se invalidi paraplegiki društva JZ Štajerske veselili nove pridobitve v Velenju, ni naključje. Mestna občina Velenje je bila namreč med prvimi, ki je akcijo društva podprla z denarjem, namenjenim za novoletni ognjemet. »Prav je, da smo akcijo simbolično končali v Velenju, saj imamo v tukajšnjem okolju izjemen čut za ljudi, ki so potreb-
ni pomoči, še posebej za invalide. Že nekaj let se ponašamo z nazivom Invalidom prijazna občina, saj si že vrsto let prizadevamo za odpravljaje ovir. Člani društva ste pravi borci, optimisti in vam ovire, ki jih uspešno premagujete, predstavljajo izzive. Če bi vsi ljudje imeli delček vašega zavedanja, bi nam bilo v Sloveniji lepše. Prav je, da si pomagamo in s tem prispevamo k višji kakovosti življenja vseh nas.« Kontič je ob tem izrazil še zadovoljstvo, ker so se zavedale družbene odgovornosti tudi ostale občine in po svojih zmožnostih pomagale v akciji, ki je obrodila želeni sad.	■
Po več letih v rdečih številkah
V Domu za varstvo odraslih Velenje dvignili cene oskrbe za dober odstotek -Od 120 do 130 prošenj - Do preobrazbe z javno-zasebnim partnerstvom?
V Domu za varstvo odraslih Velenje je 47 enoposteljnih in prav toliko dvoposteljnih sob, v treh sobah so 3, v 10 sobah pa 4 postelje.
Povprečna starost varovancev je 80,97 let, najmlajši uporabnik je star 52, najstarejša uporabnica 98 let.
Od 1. marca letos znaša cena osnovne oskrbe v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij 17,48 evra na dan, v enoposteljni sobi s souporabo sanitarij 19,23, v triposteljni sobi 16,61 in v štiriposteljni sobi 15,73 evra na dan.
Tatjana Podgoršek
V domovih za starejše se srečujejo z vse večjimi prostorskimi in finančnimi težavami. Tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje?
Čakalne dobe razumno
dolge
»Takšnega navala za domsko varstvo v Sloveniji v domovih ne pomnimo že zadnjih 20 let. Začelo se je lani aprila, čakalne dobe pa so vse daljše. Tudi v našem domu beležimo pomanjkanje prostorskih zmogljivosti. Dom je poln, v njem je 197 oskrbovalcev. O zelo nujnem povečanju zmogljivosti še ne govorimo, je pa dejstvo, da bo potrebno v naslednjih petih letih poskrbeti za dodatne postelje. Zaradi tega smo v prevetritvi načrtov za prenovo doma v dom četrte generacije predvideli več mest, kot smo jih prvotno,« je dejala direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc. Zatrdila je tudi, da
se srečujejo s čakalnimi vrstami, te pa so v precejšnji meri bolj posledice tega, da vsi, ki čakajo na sprejem v dom, niso vedno primerni za posteljo, ki se je sprostila. »Čakanje na prosto mesto lahko traja od 1 dneva pa tudi do 1 leta, odvisno od potreb čakajočega. Slišimo očitke, da je kdo sprejet prej kot tisti, ki čaka na sprejem že dalj časa, vendar - na primer - v sobo, kjer imamo varovance z bolnišnično okužbo, ne moremo namestiti osebe, ki je nima. Moramo biti pozorni na vrsto dejstev.« V tem času imajo na seznamu od 120 do 130 prošenj, od tega je polovica takih, ki bi domsko varstvo potrebovala takoj.
Slabih 27 tisoč evrov izgube
Pestijo jih tudi finančne težave. Po več letih so se znašli v rdečih številkah. Poslovno leto 2017 so sklenili z blizu 27 tisoč evri izgube, »pridelali« pa so jo na pro-
gramu zdravstvene nege. Razloge zanjo sogovornica pripisuje lanskemu dvigu plač zdravstvenim delavcem do 26. plačnega razreda, za kar pa zdravstvena
Violeta Potočnik Krajnc: »Čepravgovorimo o prenovi doma že nekaj let, se je pokazalo, da so bile želje večje od realnih možnosti.«
zavarovalnica denarja ni zagotovila, prav tako ni izpolnila vseh določb podpisane pogodbe. Zato se je velenjski dom pridružil zahtevku Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki pripravlja tožbo, če omenjena zavarovalnica svojih obveznosti ne bo poravnala.
So zaradi izgube dvignili ceno oskrbnega dne? »Ne, ampak smo cene dvignili za dober odstotek (v povprečju za 7 evrov na mesec za osnovno oskrbo) zaradi metodologije, po kateri jih obračunavamo. Stroški so porasli, višja je tudi amortizacija, saj vlagamo v zagotavljanje potrebnega standarda. Še vedno pa smo med domovi z najnižjo ceno v Sloveniji.« V teh dneh jih je zdravstvena zavarovalnica obvestila o dvigu cene storitve zdravstvene nege za 5,7 odstotka od 1. marca dalje, kar bo omililo finančne težave, še vedno pa ne bo dovolj za pokritje stroškov. Precej višjih cen si - tako Viole-
ta Potočnik Krajnc - niti ne morejo privoščiti, ker tega ne dovoljujejo bivalne razmere.
Fazna prenova ali javno--zasebno partnerstvo
Bodo finančne težave vplivale na možnost izvedbe načrtovanega več milijonov evrov vrednega projekta preobrazbe doma v dom četrte generacije, v katerem so predvideli tudi delež lastnih sredstev? Bo, v kolikšni meri, pa za zdaj ne more odgovoriti, saj finančno konstrukcijo naložbe še sestavljajo. »Naj ob tem povem, da iščemo za izvedbo projekta tudi možnosti za javno-za-sebno partnerstvo. Država kot ustanoviteljica doma denarja za ta namen nima, mi pa dom moramo obnoviti. Izračuna, kaj bi nam to prineslo, še nimamo.«
Ko ga bodo imeli, se bodo odločili, ali bodo dom obnavljali po fazah, kot so prvotno načrtovali, in z zavedanjem, da bo to izvedbo preobrazbe bistveno podaljšalo, ali bodo lahko zadostili vsem merilom in standardom kako drugače in hitreje. Violeta Potočnik Kranjc upa, da bo pristojno ministrstvo sodelovalo pri naložbi in prižgalo zeleno luč za objavo natečaja, na katerem bodo preverjali zanimanje za jav-no-zasebno partnerstvo. Ta možnost je v tem trenutku, pravi, najsprejemljivejša. Upa, da bodo v prvi polovici tega leta nekoliko spremenjene načrte za rekonstrukcijo doma že lahko predstavili širši javnosti.
, a nekatere lahko
Vabilu za sprejem so se odzvali skoraj vsi vabljeni.
Šmartno ob Paki, 28. marca - V občini Šmartno ob Paki ob materinskem dnevu že nekaj let pripravljajo sprejem za novorojenčke. Letošnjega so minulo sredo v dvorani Marof tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center.
Po mnenju župana Občine Šmartno ob Paki Janka Kopušarja je generacija 2017 kar številna. Rodilo se je 36 otrok, od tega 19 fantov in 17 deklic. Po njegovih besedah so veseli vsakega novega občana. Ne glede na skromnejši proračun v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami in precejšnjimi potrebami si po svojih močeh trudijo zagotoviti najmlajšim čim boljše pogoje predšolskega varstva in osnovnošolskega izobraževanja. »Poleg javnega deluje v lokalni skupnosti tudi zasebni vrtec. Prizadevamo si za izgradnjo prizidka k javnemu vrtcu. S tem bi združili vseh osem oddelkov pod skupno
streho. Srčno si želim, da bi vsaj del te generacije že užival v prostorih novega prizidka in energetsko obstoječega objekta. Tudi v osnovni šoli skrbimo za dobre pogoje. Vem, da imate veliko skrbi, a nekatere lahko pustite ob strani.«
Kopušar je še povedal, da so poleg 150 evrov simboličnega darila tudi letos nameravali podariti na sprejemu vsakemu malčku medovito drevo, vendar je dolga zima vegetacijo zamaknila na poznejši čas. Zato jim bodo simbol rasti izročili v naslednjih dneh.
Sprejem so novorojenčkom in njihovim staršem popestrili mladi plesalci in plesalke plesne šole Mdance.
•Tp
Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 23
12. aprila 2018
""^Jis
KRONIKA, UTRIP
21
Kako blizu so ničelni viziji?
Največja nagrada za opravljeno delo so prostovoljcem, ki delujejo pod okriljem Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje, dobri rezultati
HOROSKOP
Milena Krstič - Planinc
Velenje - »Vse, kar delamo, delamo odgovorno in s ciljem zmanjšanja prometnih nesreč,« pravi predsednik Sveta za preventivo in vzgojo (SPV) v cestnem prometu Mestne občine Velenje Karel Drago Seme. Vse aktivnosti in akcije, med letom jih zvrstijo veliko, izvajajo kot prostovoljci.
SPV je v lanskem letu za vse, kar so izvedli, posvečali pa so se vsem generacijam, od najmlajših do najstarejših, porabil dobrih 15.000 evrov denarja.
Aktivnosti pa ni bilo malo. Če jih naštejemo samo nekaj: Bodi (pre)viden, Obnovimo in preverimo svoje znanje o prometu
(voznik-voznica), tehnični dan za devetošolce osnovnih šol, projekt Pasavček in Kolesarček, Kolesarski izpiti za petošolce osnovnih šol, Otroci odraslim -likovna dela, Zadnji šolski dan, Začetek pouka, Za večjo varnost mladih v srednjih šolah, pregledi in priprava vozil na zimsko vožnjo, Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč in številne akcije v sodelovanju z drugimi.
»Pri svojem delu smo tesno povezani tako z vladnimi kot nevladnimi organizacijami. Tesno sodelujemo z vodstvi mestnih četrti in krajevnih skupnosti, zvezo in društvi upokojencev v Šaleški dolini, Policijsko postajo, Zvezo šoferjev in avtomehanikov, re-
cestnem prometu, uveljavljanje cestnoprometnih predpisov, povečati varnost cestne infrastrukture in zaščiti ranljive udeležence v cestnem prometu.
Letos bodo, kot pravi predsednik, nadaljevali z vsemi vsebinami, ki so jih izvedli tudi lani. Program bodo nadgrajevali na osnovi potreb, pobud in predlogov, pri čemer bi bili veseli tudi vaših. »Naloge imamo terminsko razdelane. Vsake tri mesece jih ocenimo in dopolnimo. K takšni metodi operativnega dela so nas napeljale dosedanje izkušnje.«
POLICIJSKA kronika
Prehitro v Starem Velenju
Velenje, 28. marca - V sredo okoli 13. ure je počilo v Starem Velenju. K sreči se je končalo zgolj z zveriženo pločevino. Nesreči je botrovala neprilagojena vožnja glede na stanje in razmere na vozišču. Policisti so povzročitelja oglobili.
Kdo bo dišal?
Mozirje, 28. marca - Neznanec je iz trgovine v Mozirju v sredo ukradel več parfumov, skupaj vrednih okoli 500 evrov.
Nasilje v razhajanju
Velenje, 28. in 29. marca - Velenjski policisti so se v dneh pred prazniki ukvarjali z dvema primeroma nasilja v družini, ki jima sledita kazensko ovadbi. Obe sta z območja Šaleka, obema je skupno to, da partnerski zvezi razpadata. V obeh primerih so policisti nasilnežema izrekli prepoved približevanja, sledili pa bosta, kot že rečeno, kazenski ovadbi.
Soseda mu je ukradla tablete
Velenje, 29. marca - V četrtek popoldan se je pri policistih oglasil občan in povedal, da mu je soseda, ko je bila pri njem na obisku, ukradla tablete. Opazil je tudi, da je z otrokom, ki je bil na obisku z njo, grdo ravnala. Policisti bodo zbrali obvestila. Ovadili jo bodo za kaznivo dejanje tatvine, morda pa tudi za kaznivo dejanje zanemarjanja otrok.
Ogoljufana preko spleta
Velenje, 30. marca - V petek je Velenjčanka policistom naznanila spletno goljufijo pri prodaji igralne konzole. Denar zanjo bi morala prejeti preko računa Pay Pal, vendar ga ni. O tem je bil obveščen Pay Pal, ki velja za varno plačilno transakcijo in praviloma denar oškodovanim vrne. Policisti pa so popisali podatke storilcev. Sledila bo kazenska ovadba.
Karel Drago Seme: »Vsake trti mesece naloge ocenimo in dopolnimo.«
darsko službo, vrtci, osnovnimi šolami, Šolskim centrom, PUP--om in številnimi posamezniki,« pravi Seme. »Naše delo pa poteka tudi v sodelovanju z Agencijo za varnost v cestnem prometu Republike Slovenije.«
Pri delu sledijo strateškim ciljem - izboljšati izobraževanje in usposabljanje udeležencev v
>
Priznanja Agencije za varnost v prometu so lani prejeli Vinko Meža (zlati znak), Goran Semečnik (srebrni znak) in Herman Klemenc (bronasti znak).
Iz POLICISTOVE beležke
Četrtošolka z nožem v šoli
Velenje, 28. marca - V sredo dopoldan so šli policisti v Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. Učenka četrtega razreda je namreč v šolo prinesla nož na preklop in klešče. Učiteljica je to opazila, predmeta zasegla, policisti pa so se o tem pogovorili s starši.
Učenec višje stopnje z igračo pištole
Velenje, 29. marca - V četrtek okoli poldneva so policisti na željo ravnatelja posredovali na Osnovni šoli Antona Aškerca, kamor je učenec višje stopnje prinesel kovinsko pištolo - igračo. Učiteljica mu jo je zasegla. Pred tem se je eden od učencev, ki je pištolo našel pri drugem, z njo bahal po razredu. Policisti bodo o neprimernem ravnanju obvestili CSD.
Grozil prodajalcu
Velenje, 30. marca - V petek je v Telekomovi prodajalni v Nakupovalnem cen-
tru nezadovoljna stranka grozila prodajalcu. Posredovali so policisti.
Sosed žalil sosedo
Velenje, 30. marca - V četrtek je na Kidričevi cesti sosed žalil sosedo. Posredovali so policisti, ki so kršitelja pozvali, da se o tem izjavi. Sledila bo odločba o prekršku.
Zasegli belo praškasto snov
Velenje, 1. aprila - V nedeljo je policijska patrulja občanski zasegla belo praškasto snov, podobno prepovedani drogi. Kako bodo ukrepali, bo znano, ko bodo prejeli poročilo o opravljeni analizi.
Po bloku hodila gola
Velenje, 1. aprila - V nedeljo so policisti posredovali v enem od stanovanjskih blokov v Velenju, kjer je stanovalka stanovalce motila z nespodobnim vedenjem. Zdravnik je ugotovil, da potrebuje zdravljenje, zato so jo hospitalizirali.
Mnenja in odmevi
Laži, polresnice in volilni golaž
(odgovor Mestni občini Velenje)
Kot sem že zapisal (pismo bralcev NČ, 8. 3. 2018 in v odgovoru NČ, 22. 3. 2018), ponosen sem na nagrade, ki jih je Velenje dobilo. A na niti eno vprašanje iz MO Velenje nisem dobil konkretnih, argumentiranih odgovorov. Torej vse moje zapisane trditve še vedno držijo. Nadaljujejo pa se poizkusi osebne diskreditacije.
Potrjuje se tudi trditev, da Velenje ni turistični kraj. Na MOV nimajo statistike, ne povedo, koliko so investirali, ne vedo, koliko smo zaslužili s turizmom, niti koliko novih delovnih mest se je ustvarilo ... To, da je Velenje pod vodenjem županov (Meh-Kon-tič) in stranke SD padlo pod slovensko povprečje po prihodkih,
v odgovorih niso niti omenili.
Naj bralcem pojasnim, da služba za stike z javnostjo deluje po navodilih župana Konti-ča. V politiki pa lahko vidite, ko zmanjka argumentov, se s polresnicami, namigovanji in kleveta-njem preide na osebno diskre-ditacijo. Na insinuacije MOV in župana Kontiča sem javno že odgovarjal in jih z argumenti ovrgel. A bom še enkrat ponovil, vsa sredstva (2.700 evr./ leto, stranka SD jih ima 43.600 evr.) so bila porabljena izključno za potrebe boljšega dela v mestnem svetu in v skladu s predpisi. Nič ni bilo nelegalnega ali nezakonitega! Tudi župan Kontič priznava, da je to ugotovil nadzorni odbor MOV. A z aroganco, kot jo izkazuje, ne želi poslušati, kaj šele slišati ali razumeti mojih pojasnil. Na zadnji seji mi je onemogočil, da ovržem njegove polresnice -
celo izklopiti je dal mikrofon! Tudi to jemljem za zlobno in zlonamerno. A Župan Kontič javno ne pove, da je konec lanskega leta samovoljno oziroma sam spremenil pravila koriščenja sredstev, čeprav so že bila z odlokom, sprejetim v mestnem svetu, natančno določena! In to tako, da pravilo uveljavlja za nazaj! S tem se me želi oškodovati že tretjič (v letih 2016/17 so mi že onemogočili koristiti sredstva, ker računov niso »dobili« pravočasno, želi, da vrnem nabavljena osnovna sredstva in sedaj mi je zamrznil vsa sredstva za delovanje). Tudi tega ne pove, da so vsa osnovna sredstva v lasti občine, da jih imamo svetniki le v uporabi ...
Kot svetnik vidim, da Velenje nujno potrebuje vizijo, razvojne projekte, drugačno razmišljanje in vodenje, kot nam to ponuja sedanja politika z »glasovalnim
strojem«, ki noče sodelovanja. Res je, Velenje vzdržuje lepote v mestu, a zaposleni imajo vedno manjše prihodke. Velenj-čani smo po prihodkih padli že pod slovensko povprečje, a bili smo drugi! In tudi higienski razlogi niso zanemarljivi! Velenje že 30 let vodi stranka SD.
Med tem ko opazujemo bančne luknje velenjskih podjetnikov ter politične in škodljive posledice projekta TEŠ-6 (npr. podražitev ogrevanja), lahko župana Kontiča poslušamo, koga vse bo tožil, ljudi okrog sebe pa zmerja z lažnivci ... od poslancev do svetnikov! Ob vsem zapisanem pa se nekateri ljudje blizu stranke SD in župana »kopajo v zlatu« ...
a Matej Jenko neodvisni svetnik v MO Velenje
Oven od 21. 3. do 21. 4.
V	naslednjih dneh boste imeli veliko dela, a si boste priznali, da vas to tokrat osrečuje. Zato boste vse opravljali z nasmehom na obrazu. Če boste tarnali, boste zaradi zdravja. Oglasile se bodo stare težave, ki ste jih že skoraj pozabili. To bo ovira na poti do cilja, ki ste si ga zastavili na poslovnem področju. Če se boste še
tako trudili, boste težko ujeli rok, do katerega želite končati delo. Tokrat brez obiska zdravnika ne bo šlo. Sorodniki bodo v teh dneh zelo prijazni, prav razvajali vas bodo. To vam bo sprva godilo, a ne več dolgo, saj boste imeli občutek, da imajo nekaj za bregom. Res bodo imeli, kar vam bodo povedali že konec tega tedna. Ni treba, da jim ugodite. Tokrat najprej pomislite nase.
Bik od 22.4. do 20.5.
Do konca tega tedna vam bodo dobri prijatelji in sorodniki, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videvali, polepšali kar nekaj ur. Žal pa prihodnji teden ne bo v celoti lep. Največ težav boste imeli na poslovnem področju, kjer bo prišlo do kratkega stika med vami in sodelavci. Le šef vas bo razumel, ostali ne. Stisniti bo treba zobe in prebroditi kadrovsko krizo, saj boste morali delati tudi stvari, ki niso del vašega običajnega dela. Kar se čustev tiče, bo teden prijeten. Precej boste sanjarili, kar vam bo v teh dneh res dovoljeno. Nekatere sanje se bodo uresničile prej, kot si predstavljate. Prvo presenečenje pričakujte že v soboto. Pomlad bo letos res vaš letni čas.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Ustvarjalni boste kot že dolgo ne. Tega ne boste občutili le vi, odkrito vam bo to priznalo veliko ljudi, ki so vam blizu. Res bodo iskreni, vam pa bo godilo. Med dogodki, ki se vam obetajo v naslednjih dneh, bodo na prvem mestu tisti, povezani z ljubeznijo. Življenje bo res prijazno do vas, saj boste imeli več kot le enega občudovalca. To vas bo sprva begalo, a kmalu boste trdno vedeli, kam vas vleče srce. Dobra prijateljica vas bo pravočasno opozorila na neko uradno zadevo, ki ste jo odlagali, dokler ste lahko. Ukrepali boste pravilno. Neko slovo bo zelo težko. Še dobro, da bo veljalo le za kratek čas, saj boste osebo zelo pogrešali.
Rak od 22.6. do 22.7.
Spet imate radi svoje življenje, zato boste znali uživati v prav vsakem dnevu tega tedna. Zakaj ste tako zadovoljni, veste le vi in še nekdo, ki pa še ostaja malce zadržan. Ve, da niste ravnodušni do njega, ne ve pa, kako resno gledate nanj. Razumite ga, njemu je tokrattežjekotvam, saj lahko tudi izgubi več kot vi. Sreča bo na vaši strani tudi kar se financ tiče. Višek dajte na kupček. Sploh, če načrtujete večja vlaganja. Dolgo že odlašate z njimi, sedaj je čas, da se lotite dela. Počasi in premišljeno, kot znate le vi. To vam bo zamotilo grešne misli, pa še za pomladansko utrujenost ne boste imeli časa.
Lev od 23.7. do 23.8.
V	veliki dilemi boste, saj ne boste vedeli, ali naj nadaljujete projekt, ki je nastajal kar nekaj mesecev. Vzrok za pomisleke bo predvsem finančne narave, saj se vam bo žal zalomilo na celo črti. Zadeva je tako vroča, da bo najbolje, če jo dobro prespite. Včasih se dan ne pozna po jutru in tokrat zna to držati tudi za vašo
trenutno situacijo. Po tem, ko je odlično kazalo, pač ni več tako. V tolažbo naj vam bo, da se to ni zgodilo po vaši krivdi. Mirno lahko vse skupaj pripišete višji sili, zato vsega skupaj ne jemljite kot oseben poraz. Bodite pa bolj zviti kot nasprotna stran, ki vas očitno podcenjuje. Zdravje bo odlično.
Devica od 24.8. do 23.9.
Sedaj, ko je končno prišla prava pomlad in so temperature bolj prijazne, boste spet polni načrtov. Družina vas bo podprla v vsem, kar si boste zaželeli v teh aprilskih dneh, saj vsi njeni člani vedo, da je za vami težko obdobje. Malo manj razumevanja bodo imeli v službi, saj tam vidijo le, kaj vse je treba postoriti. Če boste spretni, boste rešili tudi to. Sploh, ker boste že do konca tedna imeli natančen načrt vašega pomladnega odklopa. Ni treba, da bo dolg, pomembno je, da boste pozabili na vse, kar vas teži. Če se boste držali navodil zdravnika in poslušali notranji glas, bodo naslednji dnevi res lepi.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Lepši dnevi vam ne bodo čisto po godu, saj dobro veste, da ne boste imeli veliko od njih. Čaka vas namreč ogromno dela, večina pa bo take narave, da ga boste opravljali v zaprtih prostorih. Od torka dalje boste imeli spet čas, da se posvetite partnerju, družini in tudi sebi. Do takrat pa stisnite zobe in zdržite, saj bo vredno. Sploh, ker dobro veste, da tako napeto življenje ne bo več dolgo trajalo. Veselite se že dni, ko boste lahko izpregli. Po drugi strani pa se jih kar malo bojite. Brez skrbi, znali se boste zamotiti, dolgčas vam ne bo nikoli, saj ste tip človeka, ki nikoli ne miruje. Tako je bilo in tako bo ostalo. April bo letos vaš srečni mesec.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Življenje se vam bo končno umirilo. Nič več ne boste ponoči prepoteni skakali pokonci od skrbi, nič več se ne boste spraševali, ali ste naredili prav ali narobe. Odgovor bo jasen. Niste naredili prav, a sedaj vse kaže, da se vam življenjska prelomnica nagnila v pravo smer. Spoznali boste, komu lahko zaupate. Med njimi žal ni osebe, ki ste ji še do pred nekaj dnevi slepo verjeli in zaupali. Sedaj je pokazala svoj pravi obraz. Čeprav vas boli, da je niste spregledali, ste po drugi strani srečni. Sedaj veste, da je ljubezen res lahko slepa. Ne bo vam težko preboleti, saj je na obzorju nova simpatija. Počutje bo iz dneva v dan boljše.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Naslednji dnevi bodo zelo aktivni in polni. Žal vam bo, ker se ne bodo v celoti vrteli po vaših željah in načrtih. Po drugi strani pa bo prav delo izgovor zato, da bi več časa preživeli s partnerjem. Tega si trenutno ne želite, saj živite v svojem sanjskem svetu. Ob tem se zavedate, da se vse bolj odtujujeta. Nič čudnega ne bo, če vam jo bo zagodlo še zdravje. Glavoboli so lahko tudi posledica preobremenjenosti, nespečnost pa bo le še znak več, da trenutno niste srečni. Gre za težave, ki niso od včeraj. Poznate jih in tudi veste, kaj jih povzroča. Volje, da bi to spremenili, pa ne najdete. Finančno stanje tudi ne bo takšno kot si želite.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Siti ste kislih obrazov ljudi, ki vas obdajajo. Željo, da zamenjate družbo, si boste uresničili že ob koncu tega tedna. Če boste šli od doma le za en dan, ne bo dovolj. Tokrat potrebujete konkreten odklop. Tudi zato, da uredite misli in želje, saj se v vaši glavi že nekaj časa dogaja pravi vihar. Prvi zametki sprememb v načinu vašega življenja bodo začeli dobivati obrise sredi prihodnjega tedna. Športne aktivnosti ali delo okoli hiše vam bodo pomagale prebroditi čudne občutke, s katerimi se borite zadnje čase Žal tudi ljubezensko življenje ne bo prav nič razburljivo. A to vas ne bo motilo. Vsaj še nekaj časa vam bo vseeno.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Postavili so vas pred življenjski izziv. Bojite se, da mu ne boste kos, zato boste oklevali. Žal pa vam ne bodo dali prav veliko časa. Morda je tako še najbolje, saj se boste morali osredotočiti na prihodnost in načrte, povezane z njo. Za strah, ali so vaši načrti dobri, pa ne boste imeli časa. Veseli boste, ko jih boste predstavili in zanje poželi veliko pohval. Ljudje bodo čutili, da mislite resno in da ste iskreni. To vam bo dalo novo energijo, zato bo izziv vsak dan lažje prenašati. Prisluhnite tudi sodelavcem, saj dobro razmišljajo. Če jim boste, vam bodo še bolj zaupali. Predvsem pa pazite na svoje zdravje. Spet bo občutljivo, saj še vedno živite precej stresno.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Letos ste težko čakali, da je prišel april. Marec je bil namreč za vas precej naporen mesec, sedaj pa vam bo šlo vsak dan bolje. Ne le, da bo vreme bolj pozitivno in boste zato imeli več energije, tudi delo boste znali razporediti tako, da ne boste preveč utrujeni. Poleg tega boste spet znali poskrbeti, da si v redkih prostih urah naberete novo energijo in se dodobra sprostite. Nekdo, ki vam je bil dolga leta blizu, se bo začel umikati, česar si ne boste znali razložiti. Odgovorje jasen in enostaven, a ga nočete videti. Tudi zato, ker si sploh ne upate pomisliti, da vas je izdala oseba, ki ste ji v življenju res veliko pomagali. Spoznali boste, da šele v kriznih situacijah ljudje pokažejo pravi obraz. Zdravje? Obiščite zobozdravnika.
■
Četrtek, 5. aprila
Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 24
TV SPORED
»»^AS
5. aprila 2018
Petek, 6. aprila
Sobota, 7. aprila
Nedelja, 8. aprila
Ponedeljek, 9. aprila
Torek, 10. aprila
Sreda, 11. aprila
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Akcent: Gospodarske nagrade
skozi čas 14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava
15.50 Prava ideja: Eurosender, spletno
16.25 plata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 17.55 Novice
18.00 Utrinek: Hiša evropske unije 18.05 Mala kraljična, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu: Rembrandt - iz londonske Narodne galerije in amsterdamskega Rijksmuseuma, dok. ser.
00.35 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.20 Info-kanal
TV SLO T
06.30 07.00 07.05 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.00 08.20 08.50
Otroški kanal Kravica Katka, ris. Telebajski, lutkovna nan. Primer za prijatelje, ris. Vrtni palček Primož, ris. Manja, ris. Živalski čira čara, ris. Vetrnica: Čistilna akcija Zlatko Zakladko: Stota Lottina dobrota, kratki dok. film Slovenski vodni krog: Savinja, dok. nan. 09.35 Med valovi 10.15 Nigel Latta dela eksplozivne
poskuse, dok. ser. 10.55 Fani Okič: Polepšali ste mi dan,
dok. film 12.00 Halo TV 12.55 Dobro jutro 15.50 Koda, izob. odd. 16.30 Halo TV
17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.00 Mulčki, ris.
19.05 Pesem iz oblakov, kratki dok. film 19.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Prvinska preizkušnja, dok. ser. 20.55 Avtomobilnost 21.30 Stranski učinki, am. film 23.20 Slovenska jazz scena: Vito
Marence z gosti 00.30 Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
6.00 24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Telebajski, ris.
7.15	Gospodična Žuža , ris.
7.25	Peter Pan, ris.
7.50	Hotel 13, 2. sez., 56. del
8.05	TV prodaja
8.20	Dr. Oz, 5. sez.
9.25	TV prodaja
9.55	Padli angel, 1. sez., 113. del
11.00	TV prodaja
11.15	Resnične ljubezni, 1. sez., 149. del
12.15	TV prodaja
12.30	Iskre treh src, 1. sez., 10. del
13.30	Usodno vino, 2. sez., 4. del
14.30	Jaz sem Luna, 2. sez., 24. del
15.35	Padli angel, 1. sez., 114. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Iskre treh src, 1. sez., 11. del
17.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 150. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 2. sez., 24. del
21.00	MasterChef Slovenija
22.30	24URzvečer
23.05	Riviera, 1. sez., 10. del
0.05	Brez sledu, 5. sez., 3. del
1.00	Vampirski dnevniki, 6. sez., 22. del
1.55	24U R zvečer, ponovitev
2.30	Zvoki noči
©
08.25 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.00 Lažnive novice, pogovor s Petrom
Jančičem 11.00 Popcorn
12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2559. VTV magazin, 17.15 Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Lestvica zabavnih in
narodnozabav. 23.15 Videostrani, obvestila
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.15	Vem!, kviz
11.55	Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
12.25	Zlata dekleta, am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Tarča, Globus, Točka preloma
15.20	Mostovi, odd. TV Lendava
16.05	Duhovni utrip: Smisel trpljenja
16.25	Zlata dekleta, am. hum. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom, tednik za mlade
18.10	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00	Slovenski pozdrav, zab. odd.
21.25	Na lepše
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, kultura, vreme
23.10	Mali veliki mož, am. film
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
02.50	Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Kravica Katka, ris.
07.05	Telebajski, lutkovna nan.
07.30	Primer za prijatelje, ris.
07.35	Vrtni palček Primož, ris.
07.45	Manja, ris.
07.55	Živalski čira čara, ris.
08.00	Iz popotne torbe: Pogumna dejanja
08.15	Prvak, kratki igrani film
08.30	Slovenski vodni krog: Soča, dok. nan.
09.00	Bleščica, odd. o modi
09.50	Hišica v preriji, am. nad.
11.00	Halo TV
11.50	Dobro jutro
14.30	Dober dan
15.35	O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
16.00	Na vrtu, izob. odd. TV Maribor
16.30	Halo TV: Nakup in prodaja
avtomobilov; gost: Igor Matko
17.15	Hišica v preriji, am. nad.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
19.05	Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz
19.50	Mulčki, ris.
20.05	Drugi sin, fran. film
21.55	Zvezdana
22.40	Zackovo čarovniško popotovanje:
Toronto
23.05	Nocoj v Palladiumu
00.10	Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Telebajski, ris.
7.15	Gospodična Žuža , ris.
7.25	Peter Pan, ris.
7.50	Hotel 13, 2. sez., 57. del
8.05	TV prodaja
8.20	Dr. Oz, 5. sez.
9.25	TV prodaja
9.55	Padli angel, 1. sez., 114. del
11.00	TV prodaja
11.15	Resnične ljubezni, 1. sez., 150. del
12.15	TV prodaja
12.30	Iskre treh src, 1. sez., 11. del
13.30	Usodno vino, 2. sez., 5. del
14.30	Jaz sem Luna, 2. sez., 25. del
15.35	Padli angel, 1. sez., 115. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Iskre treh src, 1. sez., 12. del
17.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 151. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 2. sez., 25. del
21.00	MasterChef Slovenija
22.20	24UR zvečer
22.55	Eurojackpot
23.00	Trans (Trance), angleški film
1.05	Lahko se zgodi tudi vam, ameriški film
3.05	24UR zvečer, ponovitev
3.40	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in
narodnozabav.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.45	Lestvica zabavnih in
narodnozabav.
12.10	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in
narodnozabav.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2560. VTV magazin,
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice, Etiopija
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop corn
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in
narodnozabav.
23.30	Videostrani, obvestila
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Srečo kuha Cmok: Tista o solati
07.15	Biba se giba, ris.
07.40	Marcelino Kruh in vino, ris.
08.00	Vila Mila, ris.
08.10	Čudogozd, igrane domiš. zgodbe
08.20	Od popka do zobka, poučna odd. za otroke
08.35	Govoreči Tom in prijatelji, ris.
08.45	Armanova skrivnost, mlad. nad.
09.10	Mulčki, ris.
09.20	Male sive celice: OŠ Cerkno in OŠ
Franceta Bevka Ljubljana, kviz
10.05	Infodrom, tednik za mlade
10.20	Posebne zgodbe, dok. film
10.50	Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek
11.45	Intervju: Franci Pivec
12.40	NaGlas
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
13.50	Na vrtu, izob. odd. TV Maribor
14.45	Mame, slov. nan.
15.10	Ambienti
15.45	Profil
16.20	Cesarjev kuhar, jap. ser.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.20	Nigel Latta dela eksplozivne
poskuse, dok. ser.
17.45	Popolna družina, hum. nan.
18.00	Kuharija na kubik, kuharska odd.
18.30	Ozare
18.40	Miriam, ris.
18.45	Pujsa Pepa, ris.
18.50	Živalski čira čara, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, utrip, šport, vreme
20.00	Kdo bi vedel, zabavni kviz
21.15	Bučke, izmišljene novice
21.45	Zapuščina, danska nad.
22.45	Poročila, šport, vreme
23.20	Dobrodušni velikan, islan. dan. film
01.00	Profil
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, utrip, šport, vreme
02.45	Info-kanal
TV SLO T
06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.55 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Na lepše 11.25 10 domačih 11.55 Slastna kuhinja: Fondi 12.25 Čarokuhinja pri atu: Amerika 12.55 Slovenski vodni krog: Sava, dok. nan.
13.35 Zackovo čarovniško popotovanje: Toronto
14.10 Od kamna do kristala, portret
Roka Petroviča 15.25 Neznana Slovenija - Razgledi s
stolpov, dok. odd. 16.10 Glasbeni svet Andreja Rieuja:
Britanci prihajajo 16.50 Hišica v preriji, am. nad. 17.50 Romanje k svetemu Jakobu, dok. odd.
19.10 Infodrom, tednik za mlade 19.25 Posebne zgodbe, dok. film 20.00 Umori na podeželju, brit. nan. 21.45 TV klub 22.40 Pot na SP v nogometu 23.15 Koncert ob svetovnem dnevu Romov: Imer Traja Brizani & Amala z gosti 01.05 Glasbeni spoti 02.05 Pot na SP v nogometu 02.35 Zabavni kanal, glasbeni spoti
07.00 Čarli in Mimo, ris.
07.05 Penelopa, ris.
07.10 Primer za prijatelje, ris.
07.15 Vrtni palček Primož, ris.
07.25 Gozdna druščina, ris.
07.40 Profesor Baltazar, ris.
07.45 Manja, ris.
07.55 Svet živali, ris.
08.00 Žvenkci, ris.
08.10 Dinko pod krinko, ris.
08.15 Miriam, ris.
08.20 Lili in Čarni zaliv, ris.
08.30 Kalimero, ris.
08.40 Mili in Moli, ris.
08.55 In to je vse!, ris.
09.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris.
09.20 Nabriti detektivi, nemška nan.
10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije
Postojna 10.55 Prisluhnimo tišini 11.25 Obzorja duha: Cerkev in zlorabe 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zab. odd. 15.05 Garaža št. 27, belg.-fran. film 16.45 Kino Fokus
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 In to je vse!, ris. 18.45 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme 20.00 Mame, slov. nan. 20.30 Intervju
21.20 Neznana Slovenija - Razgledi s
stolpov, dok. odd. 21.50 Poročila, šport, vreme 22.20 Pričevalci: Boris Pahor - slovenska
vest stoletja, dok. odd. 00.05 Za lahko noč: J. Massenet - V. Dedovič: Meditacija iz opere Thais, tv balet 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme 01.30 Info-kanal
TV SLO T
07.00 Duhovni utrip: Smisel trpljenja 07.15 Slovenski vodni krog: Soča, dok. nan.
08.00 Glasbena matineja 08.00 Festival Radovljica: Kvartet
čembalov 08.40 Ah, te orglice! Mednarodni
festival ustnih harmonik, posn. iz Mokronoga 09.30 Hišica v preriji, am. nad. 10.35 Slastna kuhinja: Fondi 11.05 Nigel Latta dela eksplozivne
poskuse, dok. ser. 11.45 Koda, izob. odd. 12.35 Koncert ob 50-letnici delovanja
New Swing Quarteta, posn. 13.40 Svetovni popotnik:
Najzanimivejše južnoameriške pustolovščine 14.50 Zvezdana
15.50 Glasbeni svet Andreja Rieuja: Na poti
16.35 Hišica v preriji, am. nad. 17.45 Meje svetlobe, dok. odd. 18.40 Z glasbo in s plesom - svetovni dan Romov: Imer Traja Brizani in Amala v SNG Drama v Ljubljani 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zgodba o Bogu, am. dok. ser. 20.55 Nesmrtni, odd. o športnih
velikanih 21.25 Ambienti 21.55 Avtomobilnost 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.00 Bučke, izmišljene novice 23.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz 00.45 Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop pop
C. f\f\ 1/11 ID nnnnuitnu
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, ris.
7.15	Čebelica Maja, ris.
7.30	Divja brata Kratt, ris.
7.55	Super krila, ris.
8.20	Tashijeve pustolovščine, ris.
8.45	Mia in jaz, ris.
9.10	Jaz sem Luna, 2. sez., 21. del
10.10	TV prodaja
10.25	Jaz sem Luna, 2. sez., 22. del
11.25	Jaz sem Luna, 2. sez., 23. del
12.25	TV prodaja
12.40	Savannah, ameriški film
14.55	Zvezde plešejo
17.55	Preverjeno, ponovitev
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Ljubezen po domače
21.10	Delovna akcija
22.10	Prtljaga, ameriški film
0.00	Prepovedana ljubezen, ameriški film
1.45	Zvoki noči
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Zajčje uganke, ris. 7.05	Dibo, ris.
7.20	Smrkci, ris.
7.35	Čebelica Maja, ris.
7.50	Divja brata Kratt, ris.
8.15	Super krila, ris.
8.40	Tashijeve pustolovščine, ris.
9.05	Mašine strašljivke, ris.
9.10	Grizzy in glodavčki, ris.
9.20	Mia in jaz, ris.
9.45	Jaz sem Luna, 2. sez., 24. del
10.45	TV prodaja
11.00	Jaz sem Luna, 2. sez., 25. del
12.00	TV prodaja
12.15	Prtljaga, ameriški film
14.10	Aquamarine, ameriški film
16.05	Delovna akcija
17.05	Ljubezen po domače
18.15	Vrtičkanje
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Zvezde plešejo
22.50	Lov za nevesto, kanadski film
0.45	Izvirni strah, ameriški film
3.25	Zvoki noči
©
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Miš maš
09.40	Videospot dneva
09.45	Napovedujemo
09.50	Popotniške razglednice, Etiopija
10.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.15	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Naj viža, Ans. Petra Finka, Ans. Udar
17.10	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Krava na mesecu, gledališka
predstava Vrtca Velenje
18.25	Ustvarjalne iskrice (236)
18.40	Videospot dneva
18.45	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2561. VTV magazin
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Koncert skupine The Plut family
22.00	Napovedujemo
22.05	Jutranji pogovori
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.00	Videostrani, obvestila
09.55 Napovedujemo 10.00 2560. VTVmagazin
18.00
18.30 19.00 19.55 20.00
06.10	Utrip, zrcalo tedna	06.00
07.00	Dobro jutro, poročila	07.00
10.15	Kuharija na kubik, kuharska odd.	10.05
10.50	10 domačih	
11.20	Vem!, kviz	11.15
12.05	NaGlas	11.45
12.25	Zlata dekleta, am. hum. nan.	12.25
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme	13.00
13.35	Sveto in svet: Ljubezen in	13.35
	spoštovanje	14.45
14.30	S-prehodi	15.00
15.00	Doberdan,Koroška	15.30
15.30	Osmi dan	15.40
16.00	Z glasbo in s plesom: Operne arije:	15.55
	Sopranistka Milena Morača	16.25
16.25	Zlata dekleta, am. hum. nan.	17.00
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme	17.25
17.30	Osvežilna fronta: Volilna pravica	17.55
17.55	Novice	18.05
18.00	YoungVillage Folk	18.20
18.10	Lili in Čarni zaliv: Pošast izza	18.55
	Divjih skal, ris.	19.00
18.20	Vem!, kviz	
18.55	Vreme	20.00
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport,	
	vreme	20.55
20.00	Tednik	
21.00	Studio City	21.55
21.55	Vreme	22.00
22.00	Odmevi, šport, kultura, vreme	23.10
22.55	Umetnost igre: Gledališča manjšin	
	- Velikani gore	00.50
23.35	Glasbeni večer: Dunajski	01.15
	filharmoniki in Zubin Mehta,	
	koncert iz Budimpešte	02.10
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji	
01.45	Dnevnik, slovenska kronika, šport,	
	vreme	r
02.40	Info-kanal	
Kultura, odmevi
Dobro jutro, poročila
Dober dan: Kuhanje v koprskem
studiu
Vem!, kviz
Obzorja duha: Cerkev in zlorabe Zlata dekleta, am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Studio City Kino Fokus
Potepanja, odd. TV Lendava Kalimero, ris.
Čudogozd, igrane domiš. zgodbe
City folk - Obrazi mest, dok. odd.
Zlata dekleta, am. hum. nan.
Poročila ob petih, šport, vreme
Koda, izob. odd.
Novice
Žvenkci, ris.
Vem!, kviz
Vreme
Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nad.
Razkošje lepega; 100 let Narodne je, dok. film
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Primer za prijatelje, ris. 07.35 Vrtni palček Primož, ris. 07.45 Manja, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Vetrnica: Gusarska papirnata ladjica
08.00 Sprehodi v naravo: Travniške cvetlice
08.15 Aktivatorji: Mi smo resno glasilo 08.45 Prideš z nočjo, dok. film 09.40 Hišica v preriji, am. nad. 10.40 Halo TV: Nakup in prodaja
avtomobilov; gost: Igor Matko 11.35 Dobrojutro 14.05 Ljudje in zemlja 15.15 Avtomobilnost 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, svet.
odd. TV Maribor 16.30 Halo TV
17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.00 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 19.05 Animiranka, anim. pravljica 19.10 Vetrnica: Bolna punčka 19.20 Bukvožerček, otroška odd. o knjigah
19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Svetovni popotnik: Oddaljeni
otoki: Sveta Helena 21.00 Oproščen, norveška nad. 21.55 Broadchurch, brit. nad. 22.50 Sanje o prihodnosti: Spolnost
prihodnosti, dok. ser. 23.50 Glasbeni spoti, zabavni kanal
Odmevi, šport, kultura, vreme Spomini: Zora Konjajev, 1. del, dok. odd.
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka: Most, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Primer za prijatelje, ris. 07.35 Vrtni palček Primož, ris. 07.45 Manja, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Srečo kuha Cmok: Tista o solati 08.15 Martina in ptičje strašilo: Nalezljivo
08.25 Slovenski vodni krog: Meža, dok. nan.
09.05 Village Folk - Ljudje podeželja,
dok. ser. 09.30 Slovenski magazin 10.10 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Halo TV 11.35 Dobro jutro
13.15 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu
14.05 Kdo bi vedel, zabavni kviz 15.20 Čarokuhinja pri atu: Južna Afrika 15.50 Nogomet (Ž) - kvalifikacije za SP, Slovenija : Nemčija, pren. iz Domžal
18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.00 Kdo si pa ti?, dok. ser. o
mladostnikih 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Mami, strah me je, dok. odd. 20.55 Prava ideja 21.35 Akcent
22.30 Mejniki zvoka, am. dok. ser. 23.25 Ruska opozicija, dok. odd. 00.30 Glasbeni spoti 01.30 Nogomet (Ž) - kvalifikacije za SP, Slovenija : Nemčija, posnetek iz Domžal
03.15 Zabavni kanal, glasbeni spoti
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.00 Vem!, kviz
11.35 Slastna kuhinja: Cvetačna juha s
palčkami iz listnatega testa 11.50 Umetnost igre: Gledališča manjšin
- Velikani z gore 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Intervju
14.35 Duhovni utrip: Smisel trpljenja 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Cerkno in OŠ
Franceta Bevka Ljubljana, kviz 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice
18.05 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.10 Mimi in Liza, ris. 18.15 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.05 Film tedna: Dobrodošli na
Norveškem, norv. film 21.35 Mario je gledal morje z
zaljubljenimi očmi, kratki igrani film 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Panoptikum 23.55 Turbulenca, izob. odd. 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.05 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Primer za prijatelje, ris. 07.35 Vrtni palček Primož, ris. 07.45 Manja, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Ribič Pepe: Moj očka ima konjička dva
08.15 Nekega dne, kratki dok. film 08.50 Neznana Slovenija - Razgledi s
stolpov, dok. odd., 09.30 10 domačih 10.15 Svetovni popotnik: Oddaljeni
otoki: Sveta Helena 11.20 Dobro jutro
14.00 Dober dan: Iz mariborskega studia 14.40 Vikend paket 16.00 Ambienti 16.30 Halo TV
17.10 Nogomet - pokal Slovenije: Celje : Olimpija, polfinale, povratna tekma, pren. iz Celja 19.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Glasba skozi čas, dok. ser.
20.55 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek
21.50 Bleščica, odd. o modi 22.25 Prevara, am. nad. 23.30 Glasbeni spoti 00.30 Nogomet - pokal Slovenije: Celje : Olimpija, polfinale, povratna tekma, posn. iz Celja 02.10 Zabavni kanal, glasbeni spoti
prihodnosti,dok.ser.	a"»"""jk»"
Glasbeni spoti, zabavni kanal	^^^ ^^^ ^^^
nnn	juj
IJ u IJ	ms^ t: ^Eitev
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Telebajski, ris.
7.15	Gospodična Žuža, ris.
7.25	Peter Pan, ris.
7.50	Hotel 13, 2. sez., 58. del
8.05	TV prodaja
8.20	Dr. Oz, 5. sez.
9.25	TV prodaja
9.55	Padli angel, 1. sez., 115. del
11.00	TV prodaja
11.15	Resnične ljubezni, 1. sez., 151. del
12.15	TV prodaja
12.30	Iskre treh src, 1. sez., 12. del
13.30	Usodno vino, 2. sez., 6. del
14.30	Jaz sem Luna, 2. sez., 26. del
15.35	Padli angel, 1. sez., 116. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Iskre treh src, 1. sez., 13. del
17.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 152. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 2. sez., 26. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 102. del
22.00	24UR zvečer
22.35	Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 1.
23.35	Brez sledu, 5. sez., 4. del
0.30	Downton Abbey, 4. sez., 1. del
1.50	24UR zvečer, ponovitev
2.25	Zvoki noči
24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Gospodična Žuža, ris. Peter Pan, ris. Hotel 13, 2. sez., 59. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Padli angel, 1. sez., 116. del TV prodaja
Resnične ljubezni, 1. sez., 152. del TV prodaja
Iskre treh src, 1. sez., 13. del Usodno vino, 2. sez., 7. del Jaz sem Luna, 2. sez., 27. del Padli angel, 1. sez., 117. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 14. del Resnične ljubezni, 1. sez., 153. del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 2. sez., 27. del Moja boš, 1. sez., 103. del Preverjeno 24UR zvečer Brez sledu, 5. sez., 5. del Downton Abbey, 4. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš
09.40 Ustvarjalne iskrice (235), Cvetoče veje
" ivedujei '. VTVm
10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2561. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Slomškove sestre, prva redovna ustanova, ustanovljena na Slovenskem 11.55 Štirje letni časi z Biseri, posnetek
2. dela koncerta 14.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo
Začarana Ela, gledališka predstava Vrtca velenje Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo kogledu Naj viža, Šentjurski muzikanti, Ans. Brloga 21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Videostrani, obvestila
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.10	2561. VTV magazin,
10.30	Kultura, informativna oddaja
10.35	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Lažnive novice, pogovor s Petrom Jančičem
16.55	POP CORN Dejan Stojanov,Gašper Rifelj
17.55	Napovedujemo
18.00	Kmetijski razgledi
18.30	Regionalne novice
18.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Aktualno, Razvoj bolnišnice
Topolšica
21.00	Regionalne novice
21.10	Koncert skupine The Plut family
22.45	Napovedujemo
22.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.15	Videostrani, obvestila
6.00
7.00
7.01 7.15 7.25 7.50 8.05 8.20 9.25 9.55 11.00 11.15 12.15 12.30 13.30 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.30 2.05
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Aktualno, Razvoj bolnišnice Topolšica
11.05	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo. Svet kriptovalut. Kaj je
blockchain?
18.40	Videospot dneva
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2562. VTV magazin,
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Dotiki gora
20.50	Aktualno: prehod mladih s
posebnimi potrebami na trg dela
21.20	Vabimo k ogledu
21.25	Iz oddaje Dobro jutro
22.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Telebajski, ris.
7.15	Gospodična Žuža, ris.
7.25	Peter Pan, ris.
7.50	Hotel 13, 2. sez., 60. del
8.05	TV prodaja
8.20	Dr. Oz, 5. sez.
9.25	TV prodaja
9.55	Padli angel, 1. sez., 117. del
11.00	TV prodaja
11.15	Resnične ljubezni, 1. sez., 153. del
12.15	TV prodaja
12.30	Iskre treh src, 1. sez., 14. del
13.30	Usodno vino, 2. sez., 8. del
14.30	Jaz sem Luna, 2. sez., 28. del
15.35	Padli angel, 1. sez., 118. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Iskre treh src, 1. sez., 15. del
17.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 154. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 2. sez., 28. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 104. del
22.00	24UR zvečer
22.35	Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 2.
23.30	Brez sledu, 5. sez., 6. del
0.25	Downton Abbey, 4. sez., 3. del
1.25	24UR zvečer, ponovitev
2.00	Zvoki noči
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Napovedujemo
10.05	2562. VTVmagazin,
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Aktualno: prehod mladih s
posebnimi potrebami na trg dela
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobrojutro, ponovitev
16.55	Aktualno: prehod mladih s
posebnimi potrebami na trg dela
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice
18.15	Otroški program
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
18.55	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Ob prazniku MO Celje, pogovor z
Bojanom Srotom
21.00	Regionalne novice
21.05	Pop corn, Stray train
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila
Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 25
12. aprila 2018
""^Jis
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
Demšar, Avgust: Evropa
Od- Odrasli / 821-311.2 Družbeni roman
Jesen leta 2006. Močno dežuje in zunaj je temno. Črni mercedes drvi po cesti. Ob šoferju sedijo še trije potniki, ki so prvič pripotovali v Maribor, dva izmed njiju sta celo prvič v Evropi. Kmalu prispejo na cilj in od celodnevnega potovanja utrujeni gostje se dogovorijo, kdaj naj šofer zjutraj pride ponje. Vsi so udeleženci mednarodne konference o Evropi danes, ki jo organizira Mariborski inštitut za evropske študi-
Nekega dne, ko je že navsezgodaj dežura-la pri oknu svojega pritličnega stanovanja in z budnim očesom motrila stanovalce bloka, si zlomi nogo in pristane na invalidskem vozičku. Ko se je pozno popoldan izmučena vrnila domov, je z grozo ugotovila, da sedeč na invalidskem vozičku ne vidi skozi okno. In kdo ji bo pomagal pri hišnih opravilih? Čeprav je že celo večnost živela v bloku, se ni z nikomer razumela. Njena najboljša prijateljica čaplja Zofija, upokojena knjižničarka in strastna ljubiteljica poezije, je živela čisto na drugem koncu mesta in veliko presuha je bila, da bi lahko porivala naokoli obilno kokoško. Na pomoč ji tako priskoči nečakinja Krišna in njen prijatelj, deževnik Hari. Koko Dajsa v mestu je zbirka duhovitih zgodbic, ki nosijo pomembno sporočilo o vrednosti prijateljstva in neobremenjeno opozarja na tegobe osamljenosti starejših.
Sanža, Silvie: Poklici
ml - Mladina / 33 - Gospodarstvo
Pes Urh je ravno tulil v luno in nenadoma ga je prešinilo, da bi se lahko odpravil tja in si jo malo ogledal. Tako je postal astronavt. Toda v breztežnosti so mu kosti lebdele okoli glave in nobene mu ni uspelo ujeti. Odločil se je poiskati nekaj mirnej-
je. Med njimi je tudi eden najbolj opaznih povabljenih, tako rekoč zvezda mednarodnega srečanja, Kevin Douglas. Naslednje jutro ribič v Dravi najde Douglasovo truplo. Raziskovanje motiva za njegov umor je oteženo, kajti možak Evropo pozna le iz literature in medmrežja, o njej modruje, ne da bi jo dejansko kdaj videl. Avgust Demšar je mariborski pisatelj, ki piše izključno detektivske zgodbe. Ustvaril je enega prvih slovenskih cikličnih detektivskih romanov s skupnim imenom Primeri inšpektorja Vrenka.
Stein, Siegfried: Visoke grede
Od- Odrasli / 635 Vrtnarstvo
Vrt je ena zadnjih oaz, v kateri lahko neobremenjeno razvijamo svojo ustvarjalnost in uživamo. Visoke grede omogočajo vrtnarjenje tistim, ki so se naveličali velikih zelenjavnih vrtov, vendar kljub temu radi pridelajo svojo solato, sem in tja poberejo melono ali kumarico. Poleg tega je vrtnarjenje lepše brez mučnega kopanja, pletja in bolečega sklanjanja, kajti z visoko gredo vrtnarimo in obiramo stoje. Knjiga nam nudi navodila za izdelavo lastne grede. Svetuje nam o izbiri primernega prostora, o načinih zasaditve, o najboljši zelenjavi in začimbah za visoko gredo. Nudi tudi nasvete o gojenju - od setve do žetve itd.
Ogrizek, Maša: Koko Dajsa v mestu
ml - Mladina / C - Leposlovje do 9. Leta
Koko Dajsa je nergava stara kokoš, ki sama živi v pritličnem stanovanju bloka in nenehno nadzira in kritizira vse po vrsti.
šega. V slikarskem studiu je bilo toplo, barve so prijetno dišale. Toda ni mu bilo všeč, da je moral vsak večer izpirati tempera barvice iz kožuščka. Začel je loviti boljši poklic ... Kaj počne mizar? Kje bom zaposlen, ko bom odrasel? Knjiga bo mladim bralcem pomagala odgovoriti na ta vprašanja. V knjigi je približno 300 poklicev, ki bodo morda otrokom pomagali izbrati njihovo sanjsko službo.
Carnavas, Peter: Zadnje drevo v mestu
ml - Mladina / C- S Slikanice
Edi je živel v mestu. To je bil kraj betona in avtomobilov ter svet brez barv. A Edi je poznal kotiček na koncu njegove ulice, kjer je stalo zadnje drevo v mestu. Tam je pozabil na beton in avtomobile. Nato je prišel dan, ko drevesa ni bilo več. Brez drevesa so bili Edijevi dnevi prazni. Ni vedel, kam naj gre. Nekega dne je kljub vsemu pognal svoje kolo. Na koncu njegove ulice je opazil nekaj, kar mu je pogrelo srce.
V šoštanjski knjižnici bo gostoval Matjaž Ograjenšek s kitaro
Šoštanj, 10. april - Na glasbenem večeru v Mestni knjižnici Šoštanj bo gostoval kitarist Matjaž Ograjenšek, ki bo poslušalcem zaigral nekatere največje uspešnice iz zgodovine slovenske popularne glasbe v akustični izvedbi. Na klavirju ga bo spremljal dolgoletni prijatelj, glasbenik Jože Anclin, skupaj pa bosta odigrala tako Gorsko rožo in Dan ljubezni kot uspešnice skupine Chateau. Druženje ob pesmi se bo začelo 18.30.
Pletarske mojstrovine v Zimzelenu
Topolšica - Danes (v četrtek, 5. aprila) ob 16.30 bodo v DEOS Centru starejših Zimzelen odprli gostujočo razstavo pletar-skih mojstrovin vrbopletarja Ivana Verdnika (1928-2006) iz Šoštanja. Razstava je nastala pod okriljem Vile Mayer in bo na ogled do 11. maja.
a mkp
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 5. april
10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Trening starševstva: Jezik ljubezni v vzgoji najstnikov 13.30 Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni krožek za priseljence 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Velenje 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Velenjski plesni oder: Revija plesnih skupin območnih izpostav Velenje in Žalec
19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Toskanski vrtovi, potopisno predavanje 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dv.
Koncert godalcev Glasbene šole Velenje 20.30 Max klub Velenje
Marina Martensson Band, 6. koncert Max klub jazz festivala 2018
Petek, 6. april
13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Družabna igra: Gremo pamet brusit 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, pogovor o stripu Superga
18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Digitalizacija in globalni plačilni sistem 18.00 Velenjski grad
Tajska, potopisno predavanje 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Vesna, slovenski avtorski muzikal 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana in zgornja avla Večer 3. u: Galerija glasbe 21.00 eMCe plac Jam session
Sobota, 7. april
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 9.00 Velenjska promenada
Velenje - mesto zdravja 9.00 Večnamenski dom v Vinski Gori Očiščevalna akcija v krajevni skupnosti Vinska Gora 10.30 Galerija Velenje
Galerijska sobotnica: Zelenjavni škrati 16.00 in 19.00
Glasbena šola Velenje, vel. dvorana
Pozdrav pomladi 2018: Območna revija odraslih pevskih zborov Šaleške doline 18.00 Vila Bianca
Naj prostovoljec MOV 2018 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Moški so z Marsa, ženske so z Venere, komedija 21.00 eMCe plac
Sound Arson 8.1.: Sudoku Killer (I), USIL
Nedelja, 8. april
15.00 Dom krajanov Šentilj
Salamiada 15.00 Večnamenski dom v Vinski Gori
Prav luštno je res na deželi 15.00 Grilova domačija
Pomlad na Grilovi domačiji
Ponedeljek, 9. aprila
11.00 Društvo Novus, Center za družine za Harmonija Neformalno druženje: Računalništvo za starejše 16.00 in 17.00
Kino Velenje, velika dvorana Kinozaver, zaključna prireditev filmsko-vzgojnega projekta 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Kokošja družina - mobile, otroška ustvarjalna delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v bosanskem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje Zvočna kopel z gongi
Torek, 10. april
9.30 Galerija Velenje
Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Borisa Jesiha 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Dopustiti otroku odrasti, pogovorna delavnica 11.00 Vila Rožle
Postavimo svoj vrtiček, ekološko-kreativna delavnica 17.00 Vila Rožle
Torkova peta: Pomladne grafike, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Velenjski grad
Mesec krajinske arhitekture: Zgodovinski vrtovi Šaleške doline, voden pogovor z uvodnim predavanjem Milane Klemen 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana
Športnik leta 2017 18.00 Glasbena šola Velenje, Modra dvorana
Nikola Pajanovič, violina Sreda, 11. april
10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Moč branja, bralni klub za odrasle 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Zdrav življenjski slog: Limfna drenaža
10.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Numerologija 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje, ob Sončni steni
Ustvarjalno druženje 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Ajurveda, starodavni sistem zdravja in dobrega počutja
ŠOŠTANJ
Četrtek, 5. april
8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov
16.30 DEOS Center starejših Zimzelen Topolšica
Vse nam je naredu, kar smo ga fehtali. Odprtje gostujoče pletarske razstave Ivana Verdnika
17.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Bachove esence
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom
Petek, 6. april
9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine
Nedelja, 8. april
x Odhod iz AP Šoštanj HR: Čičerija - Žbevnica
Ponedeljek, 9. april
8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 10. april
8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Akustični večer z Matjažem Ograjenškom
19.00 Kulturni dom Šoštanj
Letni koncert glasbene šole
Sreda, 11. april
10.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Festival Velenje na Kulturnem bazarju
V četrtek, 5. aprila, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala tradicionalna nacionalna prireditev Kulturni bazar, ki je letos tematsko usmerjena v Evropsko leto kulturne dediščine 2018, posebno pozornost pa namenja tudi Cankarjevemu letu 2018 ter medgeneracijskemu povezovanju na področju kulture. Festival Velenje bo na Kulturnem bazarju sodeloval kot producent s predstavitvijo plesnega projekta Pohujšanje v dolini šen-tflorjanski, obenem pa bo že tretje leto zapored pobudnik za organiziran obisk Kulturnega bazarja zaposlenih v javnih kulturnih zavodih in izobraževalnih ustanovah.	a
S
S
t
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
PETER ZAJEC
Peter Rabbit, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 80 minut (Italija)
Režija: Will Gluck
Slovenski glasovi: Voranc Boh, Maja Kun-šič, Matevž Mueller, Jan Bučar, Nina Ka-ludjerovic, Saša Pavlin Stošic Petek, Petek, 6. 4., ob 18.00 Sobota, 7. 4., ob 18.00 Nedelja, 8. 4., ob 16.00 - otroška matineja
NE Z MOJO HČERKO
Komedija, 102 minuti (ZDA) Režija: Jon Hurwitz, Brian Kehoe, Jim Ke-hoe, Eben Russell, Hayden Schlossberg Igrajo: Leslie Mann, John Cena, Kathryn
Newton, Ike Barinholtz, Graham Phillips, Gideon Adlon Petek, 6. 4., ob 19.45 Sobota, 7. 4., ob 22.00 Nedelja, 8. 4., ob 18.00
MARIJINA ZEMLJA
Mary's land, igrano-dokumentarna fikci-ja, 116 minut (Španija) Režija: Juan Manuel Cotelo Igrajo: John Bruchalski, Silvia Buso, Clara Cotelo, Juan Manuel Cotelo, Lola Falana, Rubén Fraile
Sobota, 7. 4., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 8. 4., ob 19.00 - mala dvor.
OBLIKA VODE
The Shape of Water, fantazijska drama, 123 minut (ZDA) - Film leta!
Režija: Guillermo Del Toro
Igrajo: Sally Hawkins, Michael Shannon,
Richard Jenkins, Doug Jones, Octavia
Spencer, David Hewlett, Nick Searcy
Petek, 6. 4., ob 21.45
Sobota, 7. 4., ob 19.45
Filmski ciklus: oskarjevci 2018
ŽAREK V SRCU
Les fantomes d'Ismael, romantična komična drama, 95 minut (Francija) Režija: Claire Denis
Igrajo: Juliette Binoche, Xavier Beauvois, Philippe Katerine, Josiane Balasko, Sandrine Dumas
Petek, 6. 4., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 7. 4., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 8. 4., ob 17.00 - mala dvor.
Računalniška delavnica 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine 17.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Predstavitev knjige Svetlobne nitke, avtorja Stojana Kneza
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 5. april
19.00 Kulturni dom Gorenje
Potopisno predavanje o Kolumbiji (Emil Šterbenk), KD Gorenje
Petek, 6. april
16.00 Dvorana Marof
Okuševalnica bobnov z Markom Berzelakom, MC Šmartno ob Paki
Sobota, 7. april
10.00 Športni park Šmartno ob Paki
Nogomet (U11) - NK Šmartno 1928
-	AS Sistem Šmarje pri Jelšah 15.00 Športni park Šmartno ob Paki
Nogomet (člani) - NK Šmartno 1928 - KNK Odred Kozje
Nedelja, 8. april
10.00 Prireditveni prostor MC
11. motozbor z blagoslovom, MC Šmartno ob Paki in MK Packenstein (V primeru slabega vremena bo prireditev v soboto, 14. aprila.)
Ponedeljek, 9. april
18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Ta vesela urica 19.00 Hiša mladih
Redno mesečno srečanje Svetniške skupine Liste za napredek občine 19.00 Hiša mladih - sejna soba
Svetniška in poslanska pisarna SD
Sreda, 11. april
17.00 Športni park Šmartno ob Paki
Nogomet (U13) - NK Šmartno 1928
-	NK Brežice 1929
Lunine mene
8. aprila, ob 9:17, zadnji krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 5.4., Biotržnica
•	Petek, 6.4., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 8.4., od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Zmaj v parku
•	Od 18. - 21. aprila - teden modnih revij
•	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb,
•	29.4.2018 na osrednjem prostoru - O radovednem gumbku, ki si je želel v svet, v izvedbi Gledališča Pravljičarna .
•	Vsak dan praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite .
NAJTEMNEJŠA URA
Darkest Hour, drama, 113 minut (Izrael, Švica, Nemčija, Francija) Režija: Samuel Maoz
Igrajo: Lior Ashkenazi, Sarah Adler, Yona-tan Shiray, Gefen Barkai, Dekel Adin Nedelja, 8. 4., ob 20.15
Filmski ciklus: oskarjevci 2018
MOŠKI NE JOČEJO
Muškarci ne plaču, vojna drama, 98 minut (BIH, Slovenija, Hrvaška, Nemčija) Režija: Alen Drljevič Igrajo: Boris Isakovič, Leon Lučev, Emir Hadžihafizbegovič, Sebastian Cavazza, Boris Ker, Ermin Bravo Ponedeljek, 9. 4. ob 20.00 - filmsko gledališče
■
Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC
"^AS
5. aprila 2018
Nagradna križanka Svečarstva Lesk
Lesk d.o.o.
Trgovina Velenje - Partizanska 2
Tel.: 059 061 150
Delovni čas:
Ponedeljek - petek: 8.00 - 16.00 Sobota: 8.00 - 12.00 Nedelja in prazniki: zaprto
DARILNI PROGRAM ZA BIRMANKE IN BIRMANCE
Koline
Iz Velenja sem šel, bilo je še pred vojno, na zimske počitnice k stari mami na Kozjansko v Podsredo. Nekega dne me je teta Ruža, ki je pravkar postala učiteljica in je kasneje službovala tudi v Velenju, vzela s seboj na obisk k sošolki na kmetijo ob So-tli. Prespala sva, zgodaj zjutraj pa so se domači namenili zaklati težkega prašiča. Mesar in dva pomočnika so poskrbeli za vse potrebno. Prašiča so iz svinjaka privedli na dvorišče in se pripravili, da ga zgrabijo. V tistem času še niso poznali pištole za omamljanje, s katero dandanes onesposobijo žival in ji brez težav spustijo kri.
Ko je eden od fantov pujsa prijel za nogo, da bi ga spodnesel, je ta, kakor da bi vedel, kaj ga čaka, podivjal, se izmuznil, prečkal dvorišče in zbezljal naravnost proti bližnji Sotli, ki je bila vsa prekrita z ledom. Ko je pridrvel na spolzko površje, se je opotekel in
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
PREKOPALNIK
TEXAS600BR - 423,20 €
LA ZAPPA B&S450 - 329,00 €
•	Sveče za vse priložnosti (dišeče, dekorativne, krstne, poročne, elektronske, steklene, oljne, nagrobne)
•	Vaze
•	Kipci
•	Rože - svilene
•	Dekoracija žalnih sveč
VSE ZA KRST
Krstne sveče - klasične ali sveče po naročilu z imenom, datumom rojstva ali sliko, prtički in darilni seti ...
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Lesk«, najkasneje do ponedeljka 16. aprila. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
PRODAJA
KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949
£ sif (BČS)
SADIKE
LjPETERŠIU, solata,
■/ŠPARGLJI/jagode... ----¿J-
INAJVECJAJ IZBIRA* SEMENSKEGA -
¡JkrompirjaTJ
ELITA IN j
Z vami in za vas! SUPEREUTAlf
z vso težo padel na ledeno površino. Na tistem mestu je bila debelina ledu tanjša, zato se je udrlo in ubogi prašiček je potonil. Vodni tok ga je takoj odnesel pod led in v hipu je izginil pred očmi.
Klavci so naglo stekli na prizorišče, toda o pujsu ni bilo več sledu. Še dolgo so ob zamrznjeni reki tekali gor in dol, da bi ugledali utopljenca, a žal se to ni zgodilo. Tako se je pujsek za vedno poslovil od domačije. Tudi kasneje niso nič zvedeli o njegovi usodi. Zelo verjetno ga je Sotla odnesla v Savo, Sava naprej v Donavo, in če ga je še kaj ostalo, se je njegova pot končala v Črnem morju.
Domači so se morali hočeš nočeš sprijaznili, da ga je vzela Sotla. Nekaj časa so modrovali, kako naprej. Ker so bili noži nabruše-ni, so se odločili, da koline vseeno bodo. Iz hleva so privedli naslednjega pujsa, ga tokrat pravočasno trdno zgrabili in mu skrajšali življenje. Koline so bile, a manj vesele.
a Bojan Glavač
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 26. marca do 1. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Skalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 26. marca do 1. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
ms „
RADIO VELENJE
Zdravniški nasveti, gost: Niki Jakol, univ. dipl. psihologinja iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: izgorelost
ČETRTEK, 5. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 6. aprila
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 7. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 8. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 9. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 10. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 11. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 26. marca do 1. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 26. marca do 1. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 5. 4. 2018, barve: CM K, stran 27
5. aprila 2018
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
27
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261
ISCEM
IŠČEMO zanesljivo in prijazno gospo za pomoč starejši osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi večkrat tedensko. Vaš dopis pošljite na info@ adriatikus.eu.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, za hteve iz vse d ržave. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, uležan hlevski gnoj z dostavo, prodam. Gsm: 041 687 371. HLEVSKI GNOJ, listnat, prodam. Gsm: 041 942 898
RAZNO
RAČUNALNIK, osebni, E-2180, pripravljen za uporabo (monitor, miška, tipkovnica). Prodam za 55 €. Gsm: O4I 692 995 SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ŽIVALI
DVA PRAŠIČA, domače reje, težka okoli 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 863 141 BIKCA Limuzin, težkega 100 kg in bikca ČB težkega 50 kg, prodam. Gsm: 041 693 313 NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo,8.4.2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.
NEPREMIČNINE
Manjše dvo-sobno stanovanje (+klet in mansarda) v dvojčku z zazidalno parcelo na Koroški 37, Velenje, prodam. Gsm: 041 954 089.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 7.4. do 8. 4. 2018 - Dita Aplinc, dr. dent. med.;
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE
. »USAR«
-	Ureditev dokumentacije
-	Organizacija pogrebnih ;swQn|sti
-	Prevoz in ureditev poKjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939 Na voljo smo vam
www.usar-pogrebne-storitve.com 24ur/dan
goittiose je
od 6. 4. do 12. 4.
-	na cvetno nedeljo 6. aprila 1941 se je z letalskim napadom na Beograd začela 2. svetovna vojna na tleh bivše Jugoslavije; nekaj dni kasneje so nemške enote vkorakale v Šaleško dolino, kjer se je čez štiri leta
s podpisom delne nemške kapitulacije pravzaprav tudi končala 2. svetovna vojna pri nas; zanimivo je tudi to, da je napad na Beograd vodil nemški letalski generalpolkovnik Alexander Lohr, ki je 9. maja 1945 v To-polšici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških enot za jugovzhodno Evropo in enot ar-madne skupine E;
-	6. aprila 1991 je bila v Velenju prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je dotedanjega predsednika Miha Ravnika zamenjal
habit
nepremičnine
Hablr. d.o.o. Komika 48, Vitanje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, GORIŠKA PRI OBRAČALIŠČU, 89,1 m2, 3-sobno, adaptirano l. 2005, P/5 nad., EI v izdelavi, 89.000 €
Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, EFENKOVA, 82,3 m2, adaptirano l. 2013, 4/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/ m2a), 82.000 €
več na
www.habit.si
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

C
IV >
o.
Dušan Semolič; delegati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so 4. oktobra leta 2017 s 86 glasovi za in petimi proti za novo predsednico zveze potrdili Lidijo Jerkič;
-	7. in 8. aprila 1978 je bila v Za-vodnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod;
-	v boj za severno mejo leta 1919 je bila vključena tudi Šaleška dolina; v Šoštanju je bila ena od postojank slovenskih oziroma jugoslovanskih enot; v mestu je bila zasilna bolnišnica za ranjene in bolne vojake in eno od izhodišč za akcije na Koroškem; zlom slabo pripravljene ofenzive slovenskih enot na koroški fronti aprila 1919 je močno vplival tudi na dogajanja v Šaleški dolini, ki je med proti-ofenzivo avstrijskih enot postala neposredno zaledje vojaških operacij;
-	8. aprila 1990 so bile v občini Velenje prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni;
-	na veliki četrtek, 10. aprila 1941, popoldne je v Šoštanj po cesti Črna na Koroške-Šo-
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
PRISTOVNIK SEAN, Velenje, Cesta talcev 18A in HAJDARI LULJETA, Velenje, Cesta talcev 18A
SMRTI
BOGDAN MIJO, roj. 1954, Velenje, Prešernova cesta 22A REZONIČNIK ELIZABETA, roj. 1945, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 41 MAZE FRANČIŠKA, roj. 1952, Šmartno ob Paki, Veliki Vrh 22A
Nagrajenci križanke »Optika Paka«, objavljene v tedniku Naš čas dne 22. marca 2018, so:
•	Darja Zdovc, Kajuhova 14, 3320 Velenje;
•	Ivan Tajnik, Ravne 180, 3325 Šoštanj;
•	Danica Štukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: OPTIKA PAKA
Rudnik lignita Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
štanj prodrl okrepljeni 99. polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je poveljeval general Hubert Lanz; naslednjega dne so Nemci preko Velenja prodirali proti Celju; nemškim enotam, ki niso naletele na odpor jugoslovanskih enot, je težave povzročalo le slabo vreme;
■ 11. aprila 1875 je raziskovalec premogovnih slojev Franc Mages po večletnem raziskovanju na globini 101,6 metra v bližini sedanjega jaška Škale odkril debel sloj premoga; ko so sloj prevrtali, so izmerili debelino 19 klafter, 4 čevlje in 5 col oziro-
ma 37,42 metra; to odkritje pomeni tudi pravi začetek premogovništva v Šaleški dolini;
-	zadnji partizanski napad na okupatorjeve postojanke v Šoštanju je opravila Šercerjeva brigada v noči na 11. april 1945;
-	11. aprila 1978 se je rodil trener rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Branko Tamše, ki je bil pred tem 25 let igralec in trener RK Gorenje Velenje;
-	12. aprila 1978 je bil namesto Nestla Žganka za predsednika Skupščine občine Velenje izvoljen Franjo Korun.
a Damijan Kljajič
; K «r -I Komunalno podjetje Velenje 1 * r	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
Dežurna ŠTEVILKA	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
" f	www.kp-velenje.si
rmmmmmmmm	
nite narocni
S
Za naročnike rfln 8 številk 7astnni!
Pokličite 03/ 898 17 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
ZAHVALA
Na pragu pomladi je od nas tiho odšla draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta
HEDVIKA KOLENC
rojena OCEPEK iz Kavč pri Velenju 32 a
19. 9. 1943 - 17. 3. 2018
Življenje niso dnevi,
ki so minili,
temveč dnevi,
ki si jih bomo zapomnili.
(Paulenko)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali
ob strani.
Hvala pogrebni službi Usar, župniku g. Andreju Mazeju za lep cerkveni obred ter go. Dragu Kolarju za poslovilne besede. Posebno se zahvaljujemo Diabetičnemu društvu Velenje. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, sv. maše, denar in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala tudi vsem, ki vas nismo posebej imenovali.
Žalujoči sin Vili z ženo Andrejo, sin Joži z ženo Romano, vnuki Nino s Tino, Tjaša z možem Tomažem, Hana s Sašom, pravnuka Nik in Tin ter ostalo sorodstvo.
u
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnj'e slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 28
Kos mesa, temen in ržen kruh, hren, jajca, sir, potica.
Praznovali so veliko noč!
Za nami so še eni velikonočni prazniki. Nekateri so jih morda ignorirali, spet drugi izkoristili za prosti čas, tretji ga zaužili predvsem v obliki energijsko bogate, slane, sladke in mastne hrane, oni četrti pa morda skušali ohraniti bistvene vrednote praznovanja. Ne zgolj zaradi tradicije. Ena slednjih je družina Štakne iz To-polšice. Oče in mama skrbita za pet otrok. Najstarejša je Livia (13 let), za njo je Flavia (12 let), pa Medea (9 let in pol), nato Tiara (8 let) in Tician (5 let in pol). Otroci so izjemno aktivni: Livia igra klavir in trenira odbojko, Flavia igra klarinet in trenira odbojko, Medea igra oboo, Tiara violončelo - mlajši deklici trenirata tudi rokomet. Tician že trenira judo, vsi otroci pa so taborniki in gasilci, dekleta tudi pojejo v cerkvenem pevskem zboru. Da imata tudi mama in oče veliko dela, najbrž ni treba posebej povedati.
Velikonočna nedelja je drugačen dan od ostalih
Minuli vikend je v hiši Štakneto-vih prijetno dišalo. Praznovali so veliko noč - praznik, s katerim se kristjani spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. V nedeljo zjutraj je bil po tradiciji pri Šta-knetovih na mizi kos mesa, pa temen in ržen kruh, hren, jajca, sir, potica. Dan je bil drugačen tudi zato, ker so šolske in ostale obveznosti obstale. »Vsi smo si malo
V družini Štakne ohranjajo tradicionalno praznovanje velike noči -Bistvo praznika je zanje druženje z najbližjimi, veselje, premišljevanje
oddahnili od nenehnega hitenja in vrveža,« je povedala mama družine Andreja Štakne. Njena velika noč se je začela zgodaj zjutraj, ko se je s starejšo hčerko in nekaj sosedami odpravila k prvi jutranji maši ob 5.30. »Potem smo uživali v velikonočnem zajtrku, nato pa so šli k maši še mož in ostali otroci. Sama sem medtem pripravljala kosilo, nato pa so otroci težko pričakovali botra,« pripoveduje Andreja in pojasnjuje, da je v njihovi družini ob veliki noči v navadi tudi pisanka za otroke. »Ponosna sem, da moji otroci ne pričakujejo bogatih daril, temveč so veseli res vsega. In vesela sem, da sva z možem izbrala botre, ki so najinim otrokom dober zgled ter jim prinesejo tisto, kar otroci potrebujejo,« pravi Andreja. Tudi letošnjo velikonočno nedeljo so v njeni družini izkoristili za pogovor in zabavo, v ponedeljek pa so se skupaj odpravili na sprehod. »Bistvo velike noči je za nas druženje z najbližjimi, s prijatelji; pa veselje, premišljevanje. Velikonočne navade in šege nas povežejo,« je poudarila Andreja.
Vsa zgodba se začne že z začetkom postnega časa
Kot je pojasnila, se vsa zgodba v bistvu začne že z začetkom
postnega časa. »Takrat se z otroki veliko pogovarjamo o pomenu posta. Vsak tudi pove, čemu se bo odpovedal, čeprav se v 40 dneh tega vedno ne držijo. Pravijo, da je težko, jaz pa mislim, da je pomembno, da imajo možnost preizkusiti svojo voljo in da se pri tem trudijo,« je dejala mama družine. Zaupala nam je, da v postnem času doma večkrat ugasnejo televizor, se pogovarjajo, berejo ali pa kaj zapojejo. »Začetek praznovanj je za nas cvetna nedelja, ki nam veliko pomeni. Vsako leto vsakemu od otrok naredim butaro, izberejo pa si tudi barvo, iz katere jim izdelam rože iz papirja,« pripoveduje Andreja. To leto je imela že drugič zapored tudi sama svojo butaro. »Merila je kar 4,5 metra in priznam, da je bila težka, ko sem jo nesla k blagoslovu v cerkev. Ampak sem bila ponosna in tudi otrokom so oči kar žarele,« meni Štaknetova.
Družina se z velikim ponosom vsako leto od velikega četrtka do velike sobote z večjimi otroki udeležuje tudi večernih praznovanj v cerkvi. »Poleg tega od velikega četrtka dalje ne opravljamo velikih del okoli hiše, prav tako ne v zemlji. Pospravljamo po hiši in postorimo še
kakšne malenkosti. Na veliki petek gremo z otroki na velikonočni pohod v naravo, zvečer pa barvamo jajčka. V soboto zjutraj pričakamo nečaka, ki nam prinese ogenj, s katerim blagoslovimo našo hišo, nato pa pričnemo pripravljati velikonočne jedi. Včasih kruh in potico spečemo sami, včasih nam jo podari moja mami. Popoldan v našo cerkev odnesemo košarice z jedmi. Vsaka deklica ima svojo, jaz pa imam seveda največjo,« je ponosna Andreja.
Najdragocenejši je skupni čas
Starša družine Štakne si želita, da bi njuni otroci ohranili velikonočne šege in navade ter vero in da bi znali oboje prenesti tudi na svoje otroke. »Najina želja je, da bi se - ko odrastejo -najbolj spominjali časa, ki jim ga nameniva. Časa, ko smo skupaj barvali jajca, skupaj nesli jedi k blagoslovu, šli skupaj k maši, se skupaj stiskali na sedežni,« pravi Andreja in poudarja, da se danes zdi, da je tudi za veliko noč mogoče vse kupiti v trgovinah - od čokoladnih jajčk, zajčkov, bombonov, okraskov, vsega mogočega. »Toda časa, ki ga preži-vimo skupaj, ni mogoče kupiti,« še pravi Štaknetova.
■ Mojca Štruc
Če pravkar iščete stanovanje v Velenju, lahko že pri pregledu oglasnikov in ponudb agencij ugotovite, da imate več konkurence kot izbire. Pravzaprav je seznam oglasov iskalcev stanovanj daljši kot seznam ponudnikov. Ti sicer lahko izbirajo med desetinami in desetinami interesentov, zvišujejo cene in znižujejo standarde, a stanovanja vseeno oddajajo z nelagod-jem, saj jih skrbi, koliko ljudi bo naposled živelo v njem in kako bodo zanj skrbeli. Medtem ko najemodajalci tarnajo, da kljub veliki izbiri najemnikov le z dobro mero sreče najdejo take, ki jim lahko zaupajo, pa se najemniki pritožujejo, da jim najemodajalci zaračunavajo mastne naje-
mnine za slabo vzdrževana in skromno opremljena stanovanja, nasprotujejo uveljavljanju subvencij, prikrivajo dohodke iz najemnine in najemnike obremenjujejo tudi s stroški, ki jih niso dolžni plačevati.
Skromna ponudba tržnih stanovanj
Na vodilni agenciji za upravljanje z nepremičninami v Velenju Habit potrjujejo, da v Velenju in okolici povpraševanje po najemniških stanovanjih močno presega ponudbo. »Vsa stanovanja, ki se ponudijo v najem, so navadno v nekaj dneh tudi oddana. Cene se razlikujejo glede na lokacije stanovanj in tudi njihovo ureje-
nost. Najemnine za opremljena trisobna stanovanja se gibajo med 300 do 500 evri na mesec, za eno- in dvosobna od 250 do 350, za garsonjere pa od 180 do 220 evrov na mesec,« pravi vodja nepremičninskega posredovanja Dejan Gor-šek. Zaradi slabih izkušenj z najemniki se marsikateri lastnik praznega stanovanja ne odloči za oddajanje. »Glavna zadržka pri oddajanju nepremičnin sta finančna nedisciplina tako pri plačevanju najemnine kot pri plačevanju položnic za stroške in strah pred poškodovanjem pohištva in opreme v stanovanjih. Sama varščina pogosto ne pokrije stroškov škode, ki je nastala med najemom,« pravi, a dodaja, da Habit z najemniki v stanovanjih, ki jih upravlja, nima veliko slabih izkušenj. »Prav nasprotno - večina najemnikov redno plačuje najemnino in primerno skrbno ravna z opremo v stanovanjih. Vseeno pa vsem najemodajalcem svetujemo, da se pred vselitvijo najemnika dogovorijo za varščino v vrednosti vsaj treh najemnin ter sklepajo najemne
pogodbe za krajši čas, nato pa jih v primeru dobrih odnosov z najemnikom podaljšajo z aneksi.«
Povečano zanimanje občank in občanov za najem tržnih stanovanj v zasebni lasti opažajo tudi na občini. »Predvsem pa opažamo veliko povpraševanja po nakupih tržnih stanovanj. To kaže na to, da si je nepremičninski trg res opomogel in da so ljudje (s pomočjo bank) trenutno zmožni financiranja za nakup stanovanj,« je zapisala vodja kabineta župana Saša Sevčnikar.
Dolga čakalna doba za dodelitev občinskega stanovanja
Na čakalni listi za dodelitev neprofi-tnih stanovanj Mestne občine Velenje iz novembra 2015 je danes še približno 90 prosilcev. Tem bo občina dodeljevala sproti izpraznjena stanovanja še vse do pravnomočnosti nove liste - predvidoma do novembra letos, medtem ko bo nov razpis za najem občinskih stanovanj predvidoma objavljen maja. Koliko stanovanj bo Mestna občina Velenje dodelila po letošnjem razpisu, še ni znano, saj prostih stanovanj trenutno ni, nova pa so še v izgradnji.
■ Tina Felicijan
Osnovni stroški za 65 kvadratnih metrov veliko trisobno stanovanje v središču mesta, v katerem biva ena oseba, so v januarju presegli 200 evrov. Povprečna najemnina za tako stanovanje znaša 300 evrov. Če bi v stanovanju bivala štiričlanska družina in bi plačevala še internet in televizijo, ki sta v sodobnem slovenskem domu praktično nepogrešljiva, bi se stroški bivanja približali minimalni neto plači.
V Velenju primanjkuje stanovanj
Dolga čakalna doba za dodelitev občinskih stanovanj na eni strani in skromna ponudba tržnih stanovanj na drugi, medtem ko je povpraševanja po obojih v Velenju vse več
Kinozaver zabaval in vzgajal
Velenje - Kino Velenje je v okviru Festivala Velenje v mesecu marcu ob podpori Mestne občine Velenje že tretje leto zapored uspešno izvedel kulturno-vzgoj-ni projekt Kinozaver, ki je namenjen najstarejši generaciji otrok iz šestih enot Vrtca Velenje. Kar 20 vrtčevskih skupin, kar šteje 458 otrok, je od ponedeljka, 26., pa do petka 30. marca, obiskalo prostore Kina Velenje, kjer jih je maskota Kinozaver seznanila z opremo in dejavnostmi kina, projekt pa zajema tudi aktivnosti predpriprave in poustvarjanja v enotah velenjskih vrtcev. Zaključna slovesnost bo v ponedeljek, 9. aprila, v prostorih Kina Velenje.	a