Ksaver Meško: Popotnikova pesem. — Borisov : Kot da majski topli dihi.     375

.
f
Popotnikova pesem.
o hribu sneg, dolina polna megle,
na jasnem nebu lune bled obraz —
po poti tiho spem, z menoj gredo spomini,
gorko je v srcu, dasi v lice mraz.
Kaj meni mraz, kaj meni mrzla zima, in kaj mi smrt, ki tam po polju gre! Spomin na njen smehljaj drhti mi v srcu, zato je polno radosti srce.
Spomin na njeno sladko govorico, spomin na čar nje čudesnih oči, nje duša gre z menoj — in v mrzli zimi mi v srcu žar močan in vroč plamti . . .
Ksaver Meško.
Kot da majski topli dihi . . .
da majski topli dihi nad menoj zaveli so, v srcu radostni spomini nate oživeli so . . .
Kje živiš, kako življenja ti beži najlepši čas? Al za mrzlimi zidovi vene svetu tvoj obraz? . . .
v
Crn oblak morečih slutenj lega, pada na srce; za oblaki ugasnili žalostno sta zvezdi dve . . .
Borisov.