32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 Primer katastrske občine Zadobrova IZVLEČEK Z namenom prikaza geografskih učinkov zemljiških operacij je bila preučena katastrska občina Zadobrova, ki spada med kmetijsko najbolj ugodna in intenzivno obdelana območja Mestne občine Ljubljana. Poudarjen je vidik lokalnega kmečkega prebivalstva, ki je vir pobud, interesa in inovativnosti za posodabljanje in izboljšanje podeželskega prostora. Pomembna je smotrna izvedba operacij, ki neposredno vpliva na učinkovitejše delo kmetov, večji donos in večja zanesljivost pridelka čez leto pa vplivata na povečano in izboljšano lokalno samooskrbo. Ključne besede: agrarna geografija, podeželje, zemljiške operacije, komasacije, namakanje, k. o. Zadobrova, Slovenija. ABSTRACT Land operations in the rural areas as a challenge and opportunity for development Case study of the Zadobrova cadastral municipality In order to present the geographical effects of land operations, their impacts were studied in the cadastral municipality of Zadobrova. Zadobrova is one of the most intensively cultivated areas of the City municipality of Ljubljana. In the paper, the aspect of a local rural population is highlighted. This aspect represents the main source of initiatives, interests and innovations for the modernization and improvement of rural areas. Appropriately implemented land operations are improving structure of ownership. Regulated land relations have a direct impact on the farmers' effectiveness, which results in higher and more reliable yields throughout the year. Local food supply is increasing and improving. Key words: rural geography, rural areas, land operations, land consolidations, irrigation, Zadobrova cadastral municipality Zemljiške operacije na podeželju kot izziv in razvojna priložnost GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 33 ZEMLJIŠKE OPERACIJE NA PODEŽELJU Avtorica besedila in fotografij: MARIJA KURENT, univerzitetna diplomirana geografinja Sneberska cesta 142, 1260 Ljubljana - Polje E-pošta: mija.kurent@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek V zadnjih desetletjih se je podeželje začelo močno spreminjati. Z boljšo prometno dostopnostjo, bližino delovnih mest in večjimi doživljajski- mi zmožnostmi postaja vse bolj priljubljeno za poselitev. S preobrazbo podeželja se je začelo spreminjati tudi kmetijstvo, potrebe po hrani in samoo- skrbi pa ostajajo, zato skušamo na kmetijskih zemljiščih intenzivirati pridelavo in na majhnem kosu zemlje pridelati čim več. Zemljiška politika v preteklosti, dedovanje, urbanizacija z gradnjo cest in avtocest ter širjenjem urbanih površin na kmetijska zemljišča so prispevali k drobljenju zemljiške posesti. Stanje iz- boljšujejo komasacije, ki zemljišča združujejo in zaokrožujejo, agromelioracije pa rešujejo druge prostorske težave na kmetijskih parcelah. Posledice podneb- nih sprememb povzročajo širjenje škodljivcev toplejših podnebnih območij, spreminja se rastna doba pridelkov, pojavljanje ekstremnih vremenskih dogod- kov se povečuje, s tem pa tudi pojavljanje suš in poplav. Potrebe po namakanju se bodo tako še povečevale, na nekaterih drugih območjih pa bodo dobrodošla osuševanja. Učinki zemljiških operacij so bili preučeni na območju katastrske občine Zad- obrovav vzhodnem delu Mestne občine Ljubljana. Skupaj s širšo okolico spada med ravninsko pridelovalno območje Ljubljane, ki je namenjeno predvsem pri- delavi zelenjave za trg. Za optimalnejšo pridelavo ter intenzifikacijo so se leta 2009 začele izvajati komasacije, s katerimi naj bi izboljšali posestno in lastniško strukturo, predvidene so tudi agromelioracije. Zaradi ugodne lege ob Savi ter nizki gladini podtalnice je območje primerno tudi za namakanje. Z namenom celovite preučitve geografskih učinkov komasacij ter potenciala namakanja v katastrski občini Zadobrova, kot tudi v Sloveniji, je bilo opravljeno kabinetno in terensko delo s pregledom literature, intervjuji strokovnjakov na tem obmo- čju ter anketno raziskavo med prebivalci, ki so neusahljiv vir pobud za inovacije v podeželskem prostoru. Opredelitev zemljiških operacij Zemljiške operacije delimo na komasacije in melioracije. Pri komasacijah gre za zložbo kmetijskih zemljišč, kar pomeni zbiranje razpršenih zemljišč istega lastnika, ter po izvedbi vračanje v obliki bolj zaokroženih površin. Melioracije delimo naprej na agromelioracije, namakanje in osuševanje. Med agromelio- racije prištevamo krčenje grmovja in dreves, odstranitev kamnitih osamelcev, ureditev poljskih poti, izdelavo teras in podobno (Medmrežje 1). Prve komasacije so začeli izvajali na koncu 16. stoletja v kneževini Kempten na jugu Nemčije. Začetki sodobnejših komasacij v večini evropskih držav segajo v drugo polovico 19. stoletja; leta 1883 je Avstro-Ogrska izdala prve zakone o komasacijah za naše takratne dežele (Lisec s sodelavci 2013). Že pred drugo svetovno vojno so izvajali agromelioracije, z vrtač so ročno odstranjevali kame- nje, z melioracijami ob Rižani in Badaševici pa izsušili območja z namenom povečanja obdelovalnih zemljišč (Plut 1980). Po drugi svetovni vojni so bile 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 ZEMLJIŠKE OPERACIJE NA PODEŽELJU izvedene agrarne reforme, ki so kme- tijsko posest omejile na 10 ha. Prelo- mno točko je pomenilo leto 1973, ko je v veljavo prišel Zakon o kmetijskih zemljiščih. Najbolj produktivno ob- dobje v urejanju kmetijskih zemljišč je bilo med letoma 1983 in 1989, ko je bilo vsako leto – z izjemo leta 1987 –izvedenih vsaj 16 projektov in najmanj 5000 ha zemljišč vključenih v zemljiške operacije (Lisec s sodelavci 2013). Leta 1975 je bila ustanovlje- na Zveza vodnih skupnosti, ki je bila prva pomembnejša prelomnica nama- kanja (Stražar 2002). Prvi namakalni sistem v Sloveniji je bil zgrajen leta 1978. Konec osemdesetih let 20. sto- letja je bil zgrajen namakalni sistem Vogršček, ki je bil takrat in je še vedno največji namakalni sistem v Sloveniji. Najmanj komasacij je bilo izvedenih po osamosvojitvi Slovenije, leta 1994 celo ni bilo nobenega tovrstnega pro- jekta. Leta 1994 je bila sprejeta Stra- tegija namakanja kmetijskih zemljišč Republike Slovenije (Stražar 2002). Spremembe so bile zaznane leta 2002, ko je Ministrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano vzpostavilo celo- vito evidenco: Kataster melioracijskih sistemov in naprav. Z vstopom Slove- nije v Evropsko unijo smo sprejeli tudi Skupno kmetijsko politiko (Common Agricultural Policy – CAP). V pro- gramskem obdobju 2007–2013 so se zemljiške operacije vezale na os 1 Pro- grama razvoja podeželja, ki spodbuja konkurenčnost v kmetijstvu in goz- darstvu. Novost v programskem ob- dobju je začetek postopka s soglasjem lastnikov, ki imajo na komasacijskem območju v lasti več kot 67 % zemljišč; ta delež še vedno velja. V trenutnem prve komasacije: 1550 Kempten 1883: Avstro-Ogrska: prvi zakoni o komasacijah obdobje med svetovnima vojanama: agromelioracije, Rižana, Badaševica, terase v Goriških brdih 1973 po drugi svetovni vojni: agrarne reforme Zakon o kmetijskih zemljiščih 1979: prenovljen zakon: strinjanje lastnikov, ki imajo v posesti > 50 % zem. posesti 1975: Zveza vodne skupnosti 1978: prvi namakalni sistem v Sloveniji 1991 1996: > 80 % zem. posesti 1994: Strategija namakanja Republike Slovenije 2002: Kataster melioracijskih sistemov in naprav 2004 2007 – 2013: Program razvoja podeželja; strinjanje lastnikov, ki imajo v posesti > 67 % zem. posesti 2014 – 2020: prioritetna območja Avtorica: Marija Kurent Vir podatkov: Olschowy 1955; cv: Lisec s sodelavci 2013; Gams 1978; Plut 1980; Stražar 2002; Škvarč, Kodrič 2006; Pintar 2007; Ažman Momirski s sodelavci 2008; Rozman 2008; Čisec in sod., 2013; Lisec, Primožič 2013; medmrežje 6; Primožič 2015. Slika 2: Glavne smernice razvoja zemljiških operacij. Vir podatkov: Lisec s sodelavci 2011; Zemljiške operacije 2015; Medmrežje 4 2015. ZEMLJIŠKE OPERACIJE komasacije melioracije agromelioracije namakanje osuševanje izravnava zemljišč, krčenje grmovja in dreves, nasipavanje rodovitne zemlje, odstranitev kamnitih osamelcev, ureditev poljskih poti, izdelava teras, ureditev gorskih in kraških pašnikov, ureditev manjših odvodnjavanj, apnenje, založno gnojenje, planiranje, ... Slika 1: Opredelitev zemljiških operacij. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 35 ZEMLJIŠKE OPERACIJE NA PODEŽELJU programskem obdobju (2014–2020) so novost prioritetna območja (Lisec in Primožič 2013). Izvedba zemljiških operacij Za začetek izvedbe komasacij je potre- ben interes tako lastnikov zemljišč kot občine, potrebno je zagotoviti izjave o strinjanju lastnikov. Določi se meja oboda komasacije in izvoli komasacij- ski odbor, ki je sestavljen iz predstav- nikov lastnikov zemljišč na komasa- cijskem območju. Pripravi se okvirni finančni in časovni okvir izvedbe. Sle- di priprava štirih ključnih elaboratov. Elaborat idejne zasnove vsebuje po- datke o vrsti obdelave, predvidenih in obstoječih poteh, melioracijskih jarkih in drugem. Elaborat obstoje- čega stanja opredeljuje lego zemljišča ter njegovo površino, komasacijske udeležence, pripombe in predloge. K elaboratu vrednotenja spada tudi geo- grafska in geomorfološka analiza ob- močja, ki vsebuje podatke o količini padavin, številu ur Sončevega sevanja, vegetacijski dobi lastnostih prsti in podobnem. Elaborat nove razdelitve zemljišč pa vsebuje načrt nove raz- delitve ter nove podatke o lastništvu, površini, vrsti rabe tal in podobnem. Po izvedbi komasacije sledi zamejiče- nje novih parcel in njihova dodelitev novim lastnikom (Bovha 2014). Razen s komasacijami se lahko ve- čjo produktivnost in intenzifikacijo omogoči z namakanjem. Glavna de- javnika pri tem sta evapotranspiracija in lastnosti prsti (struktura, tekstura, infiltracijska sposobnost …) (Pintar 2003). Za izvedbo namakanja mora- jo biti zagotovljeni naslednji kriteriji: ekološko sprejemljiv pretok, odvzem vode ne sme biti večji od razpoložlji- vosti, največja sprejemljiva višinska razlika 100 m, vodoravna razdalja od območja odvzema vode do namaka- nega zemljišča mora biti krajša od 3 km (Pintar s sodelavci 2010). Obstajajo štirje glavni viri vode za namakanje, pri vseh pa so določene omejitve. Tako je na primer pri pod- zemnih vodah treba upoštevati, da gre hkrati za glavni vir pitne vode, ki ima v tem primeru primarni pomen. Pri tekočih vodah moramo upoštevati ekološko spremenljivi pretok in me- rodajni pretok (merodajna količina pomeni 95-odstotno pogostost po- java srednjega mesečnega pretoka). Glavni vir namakanja v Sloveniji so vodni zadrževalniki ali akumulacije, ki so primerni predvsem zato, ker zadržujejo vodo dalj časa. Poleg na- makanja se lahko izrabljajo tudi za hidroenergetsko izrabo, povečujejo poplavno varnost, pomembni so za ri- bištvo in ¸podobno. T renutno imamo v Sloveniji 22 zadrževalnikov, vendar se za namakanje uporabljajo le štirje, Perniško, Vanganelsko, Žovneško in Vogrščeško jezero. V Sloveniji imamo velik potencial za pridobivanje nama- kalne vode iz čistilnih naprav, vendar tega, razen zelo redkih izjem, še ne izvajamo. Glavna omejitev pri tem je koncentracija onesnaževal, ki so lahko prisotna v vodi (Pintar 2014). V Sloveniji imamo dokumentirane 204 namakalne sisteme, vendar jih zaradi različnih vzrokov dejansko deluje le 54. Preostali bodisi niso bili dokončno zgra- jeni bodisi ne delujejo, ker se na primer lastniki ne razumejo, nimajo ustreznih črpalk, zaradi okvar … Namaka se le 7511 ha kmetijskih površin, po upošte- vanih kriterijih pa bi v Sloveniji lahko namakali med 190.000 in 210.000 ha zemljišč (medmrežje 2). Med zemljiške operacije spada tudi osuševanje, ki na območju katastrske občine Zadobrova ni potrebno. Ko- ristno je na območjih, kjer v mokro- tnih prsteh korenine zaradi prevelike 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 površina (ha) leto zemljišča, pripravljena za namakanje namakana zemljišča Slika 3: Površina razpoložljivih zemljišč in zemljišč, ki se jih dejansko namaka (medmrežje 3). 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 ZEMLJIŠKE OPERACIJE NA PODEŽELJU nancirala Mestna občina Ljubljana. V začetku leta 2009 so ustanovili koma- sacijski odbor in pričeli zbirati soglas- ja lastnikov. Zbiranje podpisov je bilo dolgotrajno in odločba je bila izdana šele decembra 2010, pravnomočna pa je postala maja 2012. Po končani ko- masaciji bodo zemljišča dobila status trajno varovanih zemljišč (Petkovšek 2013). Prvotno so bile na komasacij- skem območju predvidene tudi agro- melioracije, vendar je tamkaj še vedno stara, sicer suha struga vodotoka, kar ga uvršča med vodovarstvena obmo- čja. Zaradi tega bo postopek agrome- lioracij verjetno precej upočasnjen. Po končnem postopku se je zmanjšano število lastnikov, število parcel se je znižalo za dobrih 40 %, povprečna površina zemljišča pa se je povečala za dobrih 40 %. Povečala se je tudi dolžina poti za dostope na zemljišča (Maslo in Markovčič 2014). Zaradi želje lokalnih kmetovalcev po vzpostavitvi skupnega namakalnega sistema je bil raziskan potencial za na- makanje. Na podlagi preučenega pre- toka bi lahko na območju Save med Medvodami in Podgradom namakali skupno 1445,6 ha zemljišč. Velik po- gospodarjev. Na drugi strani je kme- tijstvo na tem območju zelo omeje- no, saj nima nikakršnega širitvenega potenciala. Na severu območje kata- strske občine omejuje Sava, na jugu Ljubljanica, na jugozahodu pa se ob vzhodni obvoznici širi mesto Ljublja- na (Lampič 2008). Z namenom združevanja in zaokrože- vanja zemljišč za optimalnejšo obde- lavo je bila na preučevanem območju izvedena komasacija. Pobudo zanjo so dali lastniki kmetijskih zemljišč ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Skupni stroški so dosegli 181.000 evrov (brez DDV). 75 % (136.000 evrov) naj bi krila EU, preostanek država, DDV pa naj bi fi- količine vode prenehajo rasti in od- mrejo, začnejo pa se razraščati višje v prsti, kjer so razmere bolj zračne. Zaradi tega so korenine zelo plitvo pod površjem, pridelek je manjši, ra- zvoj rastlin slab, ob tem pa so rastline manj odporne na sušo. Z izgradnjo osuševalnih sistemov se zniža raven stalne vode, omogoči optimalno rast rastlin in zagotovi pridelke v daljšem časovnem obdobju (Zupanc in Pintar 2013). Katastrska občina Zadobrova Katastrska občina obsega nekdaj sa- mostojni naselji Zgornja in Spodnja Zadobrova ter večje dele nekdanjih naselij Novo Polje, Hrastje in Sneber- je, ki so že nekaj desetletij vključena v Ljubljano. Gre za ravninsko obmo- čje, ki je za kmetijstvo zelo ugodno in zato intenzivno obdelano. Prevladuje pridelava zelenjave za trg (kislo zelje in repa ter druge vrtnine) ter vzreja krav molznic. V zadnjih dveh stole- tjih sta bila na tem območju najbolj opazna procesa spreminjanja rabe tal intenzifikacija in urbanizacija. Največ je čistih kmetij, torej takih, kjer so vsi aktivni člani gospodinjstva zaposleni na kmetiji, najmanj je ostarelih. Zna- čilna je ugodna izobrazbena sestava Slika 5: Stanje v katastrski občini Zadobrova pred izvedbo komasacij in po njej (Maslo in Markovčič 2014). BREZ OSUŠEVALNEGA SISTEMA Z NAMEŠČENIM OSUŠEVALNIM SISTEMOM poleti spomladi poleti spomladi Slika 4: Koreninski sistem z nameščenim osuševalnim sistemom (levo) in brez njega (desno) (Zupanc in Pintar 2013). •134 lastnikov •393 parcel •47 a povprečna velikost parcele •2,93 parcele na lastnika •2,1 km poti •130 lastnikov •229 parcel •82 a povprečna velikost parcele •1,76 parcele na lastnika •2,6 km poti PREJ POTEM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 37 ZEMLJIŠKE OPERACIJE NA PODEŽELJU treb po namakanju. Drugače je z veli- kimi namakalnimi sistemi, ki so veči- noma osredotočeni ob razpoložljivih virih vode. Največ jih je na Murskem in Dravskem polju, v Spodnji Savinj- ski dolini, ob spodnjem toku Save in Krke ter v Vipavski dolini in na jugu Primorske. Gre za območja s tekočimi vodami in hkrati dobro dostopno tal- no vodo, torej za namakalna območja velikim potencialom. Največ osuševalnih sistemov je tam, kjer so večja območja zastajanja vode. Takšne so aluvialne poplavne ravnice ob Ledavi, Muri in Dravi ter območja zelo drobnih aluvialnih odkladnin v Vipavski dolini. Osuševanj se ne izva- ja na kraškem površju Slovenije in na strmih območjih, saj tam voda hitro odteče. komerna. Največ jih je na Murskem in Dravskem polju, skoraj polovica jih je v Pomurju. Gre za ravninska obmo- čja aluvialnih ravnic, ki so za kmetij- stvo najbolj primerna in zato najbolj intenzivno obdelana. Do pomembnih sprememb naj bi prišlo v trenutnem programskem obdobju; na razpis za sofinanciranje komasacij so prispele vloge iz Krškega, Komende, Kamni- ka, Mengša, Grosuplja in Vidma. Mali namakalni sistemi so prisotni skoraj povsod, z izjemo Gorenjske in jugovzhodne Slovenije. Razloge lahko iščemo v manjši zastopanosti površin- skih voda in slabo dostopni podzemni vodi na jugovzhodu ter razgibanem reliefu (hribovita in gorata območja) na severozahodu, zato je tam manj kmetijskih zemljišč in s tem manj po- tencial velja tudi za odvzem vode za namakanje iz podtalnice; na območju Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja bi lahko iz podtalnice namakali 18.475 ha zemljišč; dostopno vodo za namakanje smo v preteklosti upora- bljali le v 35 %, medtem ko je dovo- ljena raba v najmanj 75 %. Na tem območju je tudi najlažje dostopna in s tem so tudi manjši stroški z ureditvi- jo vrtine. Ker v bližini obravnavanega območja za zdaj ni nobene akumula- cije, tudi ta način zajema vode za na- makanje ne bi bil mogoč. V projektu je izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi, med drugim tudi HE Šentjakob in HE Zalog, ki bi morda imela vodo ne le za energetske namene, ampak tudi za namakanje. V neposredni bli- žini katastrske občine Zadobrova je locirana tudi Centralna čistilna na- prava Ljubljana. Stoji v sosednji kata- strski občini Kašelj in prečiščuje vodo iz kanalizacijskega omrežja na obmo- čju Ljubljane. Prečiščena se odvaja v Ljubljanico, tik pred njenim sotočjem s Savo (Pintar s sodelavci 2010). Geografski učinki zemljiških operacij Poleg gospodarskih, prostorskih in okoljskih učinkov so pomembni soci- alni učinki, saj je treba upoštevati in- terese vseh glavnih akterjev: kmetov, podjetnikov, lastnikov sekundarnih bivališč, okoljevarstvenikov, obisko- valcev, lokalne samouprave in investi- torjev. Zelo pomembno je, da lokalno prebivalstvo v projekt vključimo že na samem začetku (Guštin in Potočnik Slavič 2015). Prostorska razporeditev komasacij- skih območij v Sloveniji je zelo neena- omilitev suše prilagajanje podnebnim spremembam zmanjševanje posledice suš spremenjena biodiverziteta celovito planiranje podeželskega prostora izboljšana posestna struktura povečana povprečna velikost parcele izboljšani infrastruktura in dostopnost delujoča podeželska lokalna skupnost motiviranost in samoiniciativnost povezovanje sektorjev sodelovanje vpletenih akterjev večji in zanesljivejši pridelek manjši stroški za energente finančna podpora razpisi, vloge in strategije Avtorica: Marija Kurent 2016 GOSPODARSKI UČINKI PROSTORSKI UČINKI SOCIALNI UČINKI OKOLJSKI UČINKI OBNOVA SPREMENJENA POKRAJINA SONARAVNO UPRAVLJANJE EKONOMSKA KMETOV VARNOST VASI KULTURNA Slika 6: Geografski učinki zemljiških operacij. 38 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 ZEMLJIŠKE OPERACIJE NA PODEŽELJU ZEMLJIŠKE OPERACIJE NA PODEŽELJU Z zemljiškimi operacijami so pove- zane tudi nekatere negativne spre- membe. S komasacijami se pravi- loma odstrani naravne žive meje in posamezna drevesa, zato se tam poveča vetrna erozija in zmanjša površina senčnih leg na določe- nih zemljiščih. Hkrati se zmanjšajo habitati živalskih vrst. Namakati se sme samo v mejah potreb za rastline, saj se v nasprotnem primeru lahko čezmerno obremeni vodne vire. S takim namakanjem se hranilne snovi in morebitni pesticidi, ki se upora- bljajo za zatiranje škodljivcev, spirajo neposredno v podtalnico in povzro- čajo njeno onesnaženje. Vprašljive so tudi posledice, ki jih bodo povzročile podnebne spremembe. Škoda, ki jo je leta 2003 v Sloveniji pov- zročila suša, je bila ocenjena na 106,7 milijona evrov. Za primerjavo: izgradnja namakalnega sistema ima povprečno ceno 8500 evrov na hektar zemljišč. S preventivnim ravnanjem bi namesto plačevanja škode, ki jo povzroča suša, tolikšna sredstva lahko porabili za iz- gradnjo namakalnih sistemov na 12.000 ha zemljišč (Pintar 2007). Slika 8: Topoli na komasacijskem območju zmanjšujejo vetrno erozijo in dajejo senco bližnjim zemljiščem. območje izvajanja komasacije Kartografija: Marija Kurent Vir podatkov: MKGP merilo 1 : 1.250.000 Slika 7: Komasacijska območja v Sloveniji. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 39 ZEMLJIŠKE OPERACIJE NA PODEŽELJU Veliko anketirancev je omenilo dol- gotrajnost postopka in denacionali- zacijo. Anketiranka (70 let, 2 ha) je komentirala: »Svojo zemljo bi rada razdelila dedičem, vendar je to prak- tično nemogoče, saj postopek denaci- onalizacije traja že 11 let in še kar ni končan.« Kot glavni vir financiranja izvedbe komasacije anketiranci omenjajo občino, prav vsi pa so odgovorili, da sami niso financirali ničesar ali le v zelo majhni meri (manj kot 30 %). Podatek je spodbuden, saj pomeni, da komasacije finančno niso breme- nile lastnikov in denar ni ovira za njihovo izvedbo. Prav tako bi se vsi lastniki za komasacije odločili še en- krat, saj ne vidijo večjih problemov. Pri ocenah končnega stanja izposta- vljajo prednost večjih površin zemlji- pri katerih najmanjša obdelovalna zemljišča merijo med 6 in 10 a. Naj- bolj problematične so kmetije, kate- rih najmanjše zemljišče v lasti meri manj kot 5 a. Kot pobudnike za izvajanje komasacij so anketiranci navedli kmetijske sve- tovalce, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Kme- tijsko gozdarsko zbornico. Večina ni imela zadržkov do komasacij, ostali so omenjali nepravično porazdelitev kmetijskih zemljišč po izvedeni ko- masaciji, zapleten upravni postopek in spremenjeno kakovost zemljišč. Gospod (67 let, 5 ha) je omenil, da je imel prej zemljišče tik pod topoli, ki so dajali senco in zmanjševali erozijo, po izvedeni komasaciji pa je dobil ze- mljišče na drugem območju in s tem izgubil določene prednosti. Za boljši in bolj celovit vpogled v te- matiko smo pri kmetovalcih na ob- močju katastrske občine Zadobrova izvedli anketno raziskavo. Anketira- nih je bilo 20, od tega 15 moških in 5 žensk, starih med 38 in 70 let. Na območju katastrske občine je po oce- ni med 20 in 30 kmetijskih gospo- darstev, nekaj anketiranih ima svoja zemljišča na omenjenem območju, čeprav prebivajo in imajo sedeže kmetij v eni od sosednjih katastrskih občin. Večina jih ima zemljišča v lasti od kmetijskega gospodarstva odda- ljena več kot 5 kilometrov. Eden od anketirancev je odgovo- ril, da je njegovo najbolj oddaljeno zemljišče kar 30 km proč, saj živi v Zadobrovi, obdeluje pa zemljišče v Črni vasi na Ljubljanskem barju. Med anketiranci je največ takšnih , Slika 9: Začasno postavljeni količki med izvajanjem komasacij na območju katastrske občine Zadobrova. 40 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 ZEMLJIŠKE OPERACIJE NA PODEŽELJU postopkov za izvajanje namakanja. Namakali bi lahko zemljišča na celo- tnem komasacijskem območju kata- strske občine Zadobrova in prav tako v velikem delu Slovenije. Študije so opravljene in strategije sprejete, ven- dar manjkajo povezovanje, motivira- nost in pobuda lastnikov kmetijskih zemljišč, pa tudi motivacija na strani Sklada kmetijskih zemljišč. Pomembno vlogo pri izvajanju ze- mljiških operacij imajo finančna sredstva, razpisi in vloge lokalnih skupnosti, občine, država in Evrop- ska unija. Na podlagi strategij lahko stečejo postopki, ki imajo v pokraji- ni najbolj vidne prostorske učinke. Spremeni se prostorska razporeditev parcel, ustvarijo se nove dostopne poti do kmetijskih zemljišč, izboljša se produktivnost, na novo se uvaja- jo namakalni sistemi; posledično je kulturna pokrajina bolj intenzivno obdelana. Pojavijo se tudi okoljske spremembe, ki pa niso nujno pozi- tivne. Dobro sodelovanje znotraj po- deželske skupnosti je nujno, saj prav lokalna skupnost skupaj z ostalimi deležniki daje pobudo za izvajanje komasacij. V prihodnje bi morali večjo pozornost nameniti izobraže- vanju vseh vključenih akterjev, ki bi se morali v večji meri zavedati, da zemljiške operacije pomenijo vklju- čevanje in ne izključevanje. Morda še bolj pomembno je, da bi tudi zemlji- ške operacije vključevali v programe razvoja podeželja in politiko ureja- nja prostora. V Sloveniji bi morali z dobrimi praksami nadaljevati ter z njimi plemenititi nova območja, ki bi bila zgled uspešnega upravljanja s podeželskim prostorom. Anketiranci med negativnimi posle- dicami navajajo še prednost upora- be vode za oskrbo s pitno vodo in s tem njeno manjšo razpoložljivost za namakanje, čezmerno izkoriščanje podtalnice, da se hkrati s pridelki zalije tudi plevel, zaskorjevanje in iz- piranje, šok rastlin zaradi mrzle vode in še največkrat stroške. Anketiranka (48 let, 7 ha) omenja: »Namakanje ni vedno dobro, saj cene zaradi pre- velike ponudbe padejo, pa še več je garanja.« Sklep Komasacije in agromelioracije izbolj- šujejo posestno sestavo in dostopnost zemljišč: poveča se povprečna velikost zemljiških kosov (Kladnik 1999), izboljša se parcelna infrastruktura, uredijo se katastrski problemi, nove poti pa pomenijo nove potenciale za rekreacijska območja. Vprašljive so spremembe kakovosti prsti, ki se na- čeloma ne spremenijo. Z omenjeni- mi procesi se pokrajina intenzificira, vendar lahko posamezniki z menjavo zemljišč v komasacijskem postopku ostanejo brez kakovostnega zemlji- šča, saj v zameno prejmejo za ob- delovanje manj primerno zemljišče. Ugotovljeno je bilo, da je potencial za namakanje tako v Sloveniji kot v katastrski občini Zadobrova velik. Pri tem pa glavni problem niso visoki stroški – ti so sicer ovira pri vzdrže- vanju – saj vzpostavitev namakalnih sistemov v večjem delu sofinancira Evropska unija. Postopki so ponekod dolgotrajni, vendar ne predstavlja- jo ključnega pomisleka, prav tako ni večjih zapletov pri pridobivanju dovoljenj. Za najbolj problematič- ne so se izkazale pobude za začetek ških kosov za posameznega lastnika, lažjo obdelavo, večjo bližino zemljišč ter izboljšan dostop. Anketiranec (47 let, 30 ha) je omenil problematičnost deleža lastnikov, ki se morajo strinja- ti za začetek izvedbe: »Delež bi mora- li opredeliti tako, da bi imeli lastniki zemljišč, ki jih obdelujejo oziroma so kmetje, večjo vlogo kot tisti, ki so la- stniki, pa svoje zemlje ne obdelujejo in pri komasacijah ne bi smeli ime- ti odločilne vloge.« Večina tistih, ki pri komasacijah še niso sodelovali, je izrazila željo po sodelovanju v priho- dnje (85 %). Na vprašanje, ali svoja zemljišča namakajo, je polovica anketiranih odgovorila pritrdilno. Sedem od de- setih anketiranih kmetov ima lastno vrtino, trije pa imajo vrtino v skupni lasti. Tu velja omeniti, da skupne vr- tine pomenijo nižje stroške. Zato jo pomemben odgovor na vprašanje, če bi se bili pripravljeni pridružiti skupnemu namakalnemu sistemu. Odgovor je bil v 90 % pritrdilen. Negativno sta odgovorila le dva an- ketiranca. V enem primeru je bil ra- zlog ta, da nima potrebe po skupnem namakalnem sistemu, saj mu njegov lastni namakalni sistem zadostuje in nima želje po povezovanju. V dru- gem primeru pa anketiranec (58 let, 10 ha) navaja: »Vzpostavitev skupne- ga namakalnega sistema bi pomenila povečanje namakanja in s tem preveč pridelka, posledično pa preveliko konkurenco in zato prenizke cene.« Kot najpomembnejši problem pri namakanju največkrat ocenjujejo dolgotrajno usklajevanje za pridobi- tev dovoljenj, najmanj problematič- na pa je zadržanost do novosti. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 41 ZEMLJIŠKE OPERACIJE NA PODEŽELJU Viri in literatura 1. Ažman Momirski, L., Kladnik, D., Komac, B., Petek, F ., Repolusk, P ., Zorn, M. 2008: Terasirana pokrajina Goriških brd. Založba ZRC. Ljubljana. 2. Bovha, D. 2014: Povezava komasacije zemljišč in načrtovanje namakalnih sistemov. Medmrežje: http://www.kgz-ptuj.si/datoteke/5.-komasacije-in-namakanje-.pdf (27. 2. 2017). 3. Gams, I. 1987: Kraške agromelioracije: nastajanje, oblike in pomen za sedanjo rabo tal. Geographica Slovenica. Medmrežje : http://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/gs_clanki/GS_1801_167-182.pdf (12. 5. 2016). 4. Guštin, Š., Potočnik Slavič, I. 2015: Prepoznavanje in prostorska razmestitev konfliktov na podeželju. Geografski vestnik 87–1. 5. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeželja. Založba ZRC. Ljubljana. 6. Kurent, M. 2016: Zemljiške operacije na podeželju (primer k. o. Zadobrova). Zaključna seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 7. Lampič, B. 2008: Kmetijstvo v Mestni občini Ljubljana: relikt ali razvojni potencial. Ljubljana. GeograFF2. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 8. Lisec, A. in Primožič, T. 2013: Stanje in izzivi zemljiških operacij v Sloveniji. Nove razvojne perspektive. Geodetski vestnik. Ljubljana. 9. Lisec, A., Primožič, T. 2013: Stanje in izzivi zemljiških operacij v Sloveniji. Nove razvojne perspektive. Založba ZRC. Ljubljana. 10. Lisec, A., Primožič, T., Pintar, M., Bovha, D., Ferlan, M., Prosen, A., Šumrada, R., Čeh, M., Drobne, S. 2013: Analiza stanja in izzivi na področju komasacij kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Geodetski vestnik 57–4. 11. Maslo, G., Markovčič, M. 2014: Strategija razvoja podeželja Mestne občine Ljubljane v programskem obdobju 2014–2020. Medmrežje: http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna-uprava/oddelki/varstvo-okolja/ (27. 2. 2017). 12. Medmrežje 1: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijska_zemljisca/zemljiske_operacije/ (27. 2. 2017). 13. Medmrežje 2: https://www.dnevnik.si/1042602263/ljudje/dr-marina-pintar- (27. 2. 2017). 14. Medmrežje 3: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2722202S&ti=&path=../Database/Okolje/27_okolje/03_27193_ voda/04_27222_namakanje/&lang=2 (27. 2. 2017). 15. Medmrežje 4: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijska_zemljisca/zemljiske_operacije/melioracije_kmetijskih_ zemljisc/ (2. 4. 2015). 16. Medmrežje 5: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Melioracije_in_komasacije/program_ upravljanja_namakalnih_sistemov_2014.pdf (6. 4. 2015). 17. Medmrežje 6: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijska_zemljisca/zemljiske_operacije/komasacije_kmetijskih_ zemljisc/ (5. 4. 2015). 18. Olschowy, G. 1955: Landschaftspflege und Flurbereinigung. Ein Berich über die Arbeitstagung in Münster vom 5. bis 7. Oktober 1955. Stuttgart. 19. Petkovšek, J. 2013: Največja zložba zemljišč v zgodovini Ljubljane. Delo. Ljubljana. 20. Pintar, M. 2003: Osnove namakanja s poudarkom na vrtninah in sadnih vrstah v severovzhodni Sloveniji. Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/publikacije/Namakanje/5_Osnove_namak_poud_na_vrtninah_in_ sadnih_vrstah_SV_Slo.pdf (27. 2. 2017). 21. Pintar, M. 2007: Kmetijstvo in voda. Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/svo/2seja_Pintar_predstavitev.pdf (27. 2. 2017). 22. Pintar, M. 2014: Nekateri vidiki namakanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Geografija v šoli 23-1. 23. Pintar, M. T ratnik, M., Cvejič, R., Steinman, F ., Kozelj, K., Bizjak, A., Meljo, J., Kregar, M., Zakrajšek, J., Kolman, G., Bremec, U., Drev, D., Mohorko, T., Kodre, N., Urbanc, J., Mezga, K. 2010: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnost rabe vode v kmetijski pridelavi. Geološki zavod Slovenije, Inštitut za vode Republike Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Medmrežje: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D5ZB4HKQ/ (27. 2. 2017). 24. Plut, D. 1980: Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici. Geografski zbornik 19. Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/zbornik/GZ_1901_101-152.pdf (12. 5. 2016). 25. Primožič, T. 2015: Namakanje v Sloveniji. Medmrežje: http://www.kmetzav-mb.si/Lombergar_13/2_1_2013.pdf (6. 4. 2015). 26. Rozman, P . 2008: Vpliv komasacij na velikost zemljišč na izbranih lokacijah v Sloveniji. Diplomsko delo, Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. 27. Stražar, S. 2002: Institucionalna ureditev hidromelioracij – pregled stanja in načrti za v bodoče. Medmrežje: http://mvd20.com/LETO2002/R9.pdf (27. 2. 2017). 28. Škvarč A., in Kodrič, I. 2006: Narava in regulacija: urejanje vinogradov in sadovnjakov na terasah. Urbani izziv. Medmrežje: http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/uizziv/papers/urbani-izziv-2006-17-01-02-010.pdf (12. 5. 2016). 29. Zupanc, V ., Pintar, M. 2013: Vpliv meliorativnih ukrepov na vodni režim tal. Novi izzivi v agronomiji 2013. Slovensko agronomsko društvo. Zreče.