Za gospodarje Maribor dne 8. februarja 1933. Nekaj misli o sadjarstvu kot najbolj gotovem viru dohodkov. Konec. Poleg teh še delujejo neutrudni pionirji sadjarstva: g. ravnatelj M. Levstik v Celju, g. Josip Priol, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru, g. M. Humek, višji sadjarski nadzornik v p. v Ljubljani, in še mnogi drugi strokovnjaki, katetri žrtvujejo vse svoje delo za procvit sadjarstva in blagostanja nas zemljanov. Vendar vsi ne moremo doseči višje strokovne izobrazbe in vsi tudi ne moremo biti absolventi sadjarskih in kmetijskih šol, da pa vseeno moremo doseči nekaj strokovnega znanja in istega času primerno izpopolnjevati, so naši nesebični strokovnjaki leta 1920 ustanovili Sadjarsko društvo, da nas potom predavanj, tečajev, izletov, razstav ter strokovnega časopisa »Sadjar in vrtnar« poučuje in opozarja na razna aktualna vprašanja iz sadjarstva. Kakor za vsako stvar, tako je treba tudi za ta vele-važni pouk žrtvovati nekaj časa in volje, da se udeležujemo sestankov, predavanj in tečajev, ki jih prirejajo po-«ružnice Sadjarskega-društva, in še celih 25 Din članarine. Res se marsikomu v teh slabih časih zdi škoda ter mu je imenovana svota prevelika, pa ne pomisli, da za to žrtvuje samo vrednost 12 do 15 kg jabolk, to pa je vendar malenkostna svota od celoletnega pridelka. Sami smo krivi, da ponekod dobimo premalo dohodkov, katere bi si lahko povečali edino le z boljšim oskrbovanjem, česar pa ne moremo storiti brez zadostnega znanja. Pregovor pravi: »Sreča te išče, um ti je dan, našel jo boš, ako nisi zaspan.« Kjer se zanimajo za strokovno izobrazbo, je povsod sadjarstvo krasno razvito. Za zgled nam bodi Mozirje, kjer so podjetni sadjarji že sami ustanovili leta 1880 svoje sadjarsko društvo. Uspeh tega so krasni .nasadi, katerih dohodke bodo uživali še dolga desetletja ler SQ pri tem hvaležno spominjali svojih de« lavnih prednikov. Kakor Mozirje, tako tudi stoji v tem pogledu skoro na prvem mestu Sv. Martin na Paki, kjer je podružnica Sadjarskega društva štela že nad sto članov. Uspeh tega ji očividen in se prezreti ne more. Pisec teh vrst je majnika lanskega leta sam videl krasne nasade v Mozirju in pri Sv. Martinu, ko se je peljal s kolesom mimo. V naši lepi pokrajini je v tem oziru na prvem mestu Št. Andraž, kjer je deloval nam vsem dobro znani g. Miloš Levstik. Za zvestega in neustrašenega druga mu je. Št. lij, kjer je tudi sadjarstvo jako dobro razvito, kar je delo bivšega nadučitelja, sedaj upravitelja zdravilišča na Dobrni g. Alojzija Jankovič. Drugod se obrača na bolje z vztrajnim delom mlajših sadjarjev in deloma tudi starejših, Zastavimo vse sile, da bo tudi pri nas. en sam sadni vrt in potem bo tudi omiljeno pomanjkanje gmotnih sredstev. Ne bodimo trdoglavi, češ, za svoje drevje že dovolj znam, nočem pristopiti k Sadjarskemu društvu in naročiti strokovnega lista, da bi me potem drugi uči kako moram delati. Dosti je takih sadjarjev, pa imajo v svojih sadovnjakih! prave pokveke, da je grdo pogledati» Ne bodimo zakrknjeni, kakor tisti kmet, ki: je tarnal, da ima tako malo lepega sadja in je šel prosit g. župnika, da bi mh prišel sadovnjak blagoslovit. Res je m godil njegovi prošnji, hodil po sadovnjaku in škropil na vse strani ter govorit te-le posvetilne besede: »Tam več boljšega drevja, tam več gnoja!« Ne pomaga: pa samo čitanje strokovnega časopisa, temveč tudi delati moramo po njegovih! naukih. Kjerkoli je podružnica SVD, pristopimo k nji vsi kot člani, da bomo z združenimi močmi pretvorili našo Šaleško dolino in tudi vso ostalo Slovenijo v en sam sadni vrt. Dal Bog, da bi vsak kraj, vsaka vas postala v tem oziru Mozirje in Sv, Martin na Paki! Pri nas. 22 oziroma nikjer ni tiste devete dežele Indije Koromandije, kjdr teče izpod neba samo mleko in med, če kdo usta odpre, pa že pečeno pišče pade v nje. Na vztrajno in intenzivno delo takoj Jetos vsi za našo boljšo bodočnost! Posestnik iz Šaleške doline. * Posredovalno postopanje. V predzadnjem »Slovenskem gospodarju« smo obljubili, da bomo pojasnili u-redbo o posredovalnem postopanju. Namen tega posredovalnega postopanja je, da ee odpomore gospodarskim težavam, v katere je dolžnik zašel, to je, ako svojih obveznosti sploh ne more, ali ako jih ne bi mogel pravočasno izpolniti, in da svoja plačila uredi v polnem sporazumu z vsemi svojimi upniki. V posredovalnem postopanju ne more biti manjšina upnikov preglasovana, kajti tu ni merodajna večina in glasovanje o stavljenem predlogu, marveč odloča edinole sporazum, kar ima za posledico, da tudi manjši upniki lahke odločilno vplivajo na potek in usodo predlaganega posredovalnega postopanja. Posredovalno postopanje uvede na dolžnikov pismeni ali ustni predlog okrajno sodišče, kjer ima dolžnik svoje domovališče, ali sedež svojega podjetja. Vsak dolžnik, ki je v težkih gospodarskih razmerah, more predlagati, naj so uvede posredovalno postopanje, razven onih; 1. 0 katerih imovini je že uvoden stečaj ali postop nje za prisilno poravnavo izven stečaja; 2. ki uživajo blagodati in koristi zakona o zaščiti kmetov (n. pr. zaščiteni kmetje, denarni zavodi, za katere so izdani predpisi o izplačevanju vlog itd.). Okrajno sodišče mora zavrniti prelog poleg pravkar navedenih primerov; 1; ako je dolžnik-predlagatelj: a) ubežen, b) bil v zadnjih 5 letih prod vloženim predlogom obsojen zaradi lažnega bank-rotstva, c) bil že v stečajnem ali poravnalnem sodnem postopanju, pa še niso pretekla 3 leta od dne, ko se je končalo ali ustavilo stečajno ali poravnalno postopanje; 2. ako nista na dan, ko je vložil predlog, pretekli že 2 leti od dne, ko je dolžnik začel voditi svoje podjetje. Vsebina posredovalnega predloga je natančno predpisana in mora dolžnik-predlagatelj v svojem predlogu navesti vse, ker bi se sicer njegovemu predlogu ne ugodilo. Dolžnik bo najprej opisal razloge, zaradi katerih je zašel v slabe gospodarske razmere, nato bo pa navedel ono, kar je obvezno; a) natančni seznam upnikov in dolžnikov z označbo višine poedinih dolgov in terjatev, obresti in dan, kdaj se morajo terjatve in dolgovi plačati, kakor tudi zavarovanja (zastave), ki jih je on dal svojim upnikom, oziroma jih ima od svojih dolžnikov; b) popisana mora biti vsa ostala dolžnikova imovina in navedena vrednost; c) navedba psebe, ki jo predlaga dolžnik za posrednika. Poleg te obvezne vsebine moro dolžnik že v predlogu navesti načrt za ureditev dolgov. O vloženem predlogu sicer sodišče lahko poizveduje, kolikor smatra to za potrebno, vendar mora o predlogu odločiti najkasneje v treh dneh po vložitvi. - V sklepu, s katerim sodišče dovoli u-vedbo posredovalnega postopanja, postavi sodišče posrednika in obvesti o tem dolžnika. Pri postavitvi za posrednika sodišče ni vezano na predlog dolžnika, marveč sme postaviti tudi drugo zanesljivo osebo. Dalje sledi. Ljudski pravnik. Pravico nezakonskega očeta. š. J. R. p. L. p. — Imate nezakonskega otroka in plačujete zanj 100 D mesečno. Otrok je sedaj v Dečjem domu. Dosegli bi radi, da bi izročili otroka v rejo in vzgojo vaši omoženi sestri, ker ne morete plačevati mesečne prevžitnine zaradi pomanjkanja denarja. Radi bi vedeli, kaj vam pod posebno zaščito zakona in sodišča. 23 je storiti, i— Otroci, zlasti nezakonski, so pod posebno zaščito zakona in sodišča. Nezakonski očetje nimajo takorekoč nobenih važnejših pravic do otrok, marveč imajo samo dolžnosti plačevanja preživnine, da bo otrok vzgojen stanu in razmeram nezakonskega očeta primerno. Kje se vzgaja otrok, določi varuh in sodišče. Ako varstveno sodišče ne dovoli, da se otrok izroči v rejo in vzgojo vaši sestri, ima za to gotovo važne pomisleke. Predlagajte pismeno na sodišču, da se to stori; ako prvo sodišče ne bo ugodilo vaši prošnji, se pritožite na višje sodi-Sče. Skoro gotovo pa bo vse vaše delo brezuspešno. Je pač tako, da otrok, ki je prišel na svet brez svoje krivde, mora živeti! Dolžnosti poroka in dolžnosti prevzemnika posestva. J. S. B. p. P. — Vaš brat je bil poslovodja v neki trgovini, ki jo je kasneje kupil od gospodarja. Za ostale terjatve se je zavezal izterjati od dolžnikov prodajalec sam. Vaš brat kot Prevzemnik trgovine in vaši stariši so Pristopili kot poroki za resničnost in izterljivost terjatev, ki jih je napravil vaš brat s tem, da je odjemalcem dajal blago na up. Kupnino jo plačal brat v redu, trgovec svojih dolžnikov ni izterjal, čeprav so bili takrat še vsi dobri. Stariši so jamčili tudi za kupnino, ko je bila kupnina plačana, so stariši izročil: posestvo vam, sami pa so si pridržali radi prevzetega poroštva še nekaj posestva. Brat-trgovec je dobil svoj delež, na katerega se je prodajalec s privoljenjem brata vknjižil, ker je baje doznal, da je par dolžnikov neizterljivih. Pet mese-. cev po napravi izročilne pogodbe je povabil odvetnik v prodajalčevem imenu vas, brata in starišo v svojo pisarno. Poskušal je dokazati, da je nekaj dolžnikov zopet neizterljivih, za plačilo katerih so se brat in stariši zopet zavezali plačati, ker je prodajalec grozil s tožbo zoper stariše. Vam je pa prodajalec za-srozil, da boste kot prevzemnik posestva morali plačati vse morebitne neizterljive terjatve, če bi ne zadostovalo bratovo premoženje in posestvo starišev. Vprašale, če more trgovec, ki je prodal trgovino vašemu bratu, razveljaviti izročilno pogodbo, ali vas s sodiščem kar kratkomalo prisiliti, da plačate njegove morebitne neizterljivo terjatve, če bi stariši in brat ne imeli z ničemer več plačati. — Iz vprašanja sklepamo, da so stariši in brat prevzeli poroštvo ob napravi kupne pogodbe kot poroki in plačniki. Zato odgovarjajo že iz te pogodbe za vse terjatve, ki bi ne bile izterljive. Kasneje so pa vaš brat in nato tudi vaši stariši prevzeli v svojo obveznost gotove dolgove, ki jih je označil trgovec kot neizterljive. Ti dolgovi so za trgovca s tem pravzaprav plačani. Zato pa imajo brat in stariši pravico, da one dolžnike, za katere so plačali, iztožijo, ako nočejo kljub opominom zlepega plačati. Druga pot jim ne preostane. Drugače je pa z onimi terjatvami, za katere so prevzeli samo poroštvo. Ako so dolžniki takih terjatev danes še sposobni plačila, potem naj se trgovca s priporočenim pismom obvesti na to okolnost s pripombo, da ga boste delali odgovornega za zamujeno izterjanje dolga, ako kasneje ne bo mogoče ničesar dobiti od teh dolžnikov. Ge so pa prevzeli poroštvo kot poroki in plačniki, potem so dolžni plačati dolgove, za katere jamčijo, takoj, ker nimajo v tem slučaju pravice do ugovora, da je trgovec zakasnil z izterjanjem. Najbolje bo, ako brat in stariši poskusijo pregovoriti trgovca, da jim odstopi terjatve v izterjanje in potem naj sami v svojem imenu nastopijo proti dolžnikom. Ako bi se koncem koncev izkazalo, da bi morali brat in stariši plačati trgovcu celotni dolg, pa bi trgovce ne dobil plačila iz imovine brata in starišev, tedaj bi vas kot prevzemnika lahko tožil na plačilo razlike na glavnici brez stroškov izterjavanja proti bratu in starišem, ne da bi se izročilna pogodba razveljavila. Seveda tudi lahko izpodbija izročilno pogodbo. S prevzetimi koristmi ste prevzeli tudi vsa bremena, ki sta jih bila dolžna poravnati sta-riša ob času, ko sta vam izročila posestvo. Vprašanja in odgovori, A.