FOR
Freedom
AND
Justice
No. 3
Ameriška r
“Sit is.
a fir^i

,>)gi
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
r i.tWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS024100) Tuesday, January 1 2, 1 988
VOL. XC
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Reagan v Clevelandu — Optimističen o ekonomiji — Podprl kandidaturo župana Voinovicha za zvezni senat
CLEVELAND, O. — Včeraj seje mudil v tem mestu na nekajurnem obisku predsednik Reagan. Govoril je na obedu lokalnega »Mestnega kluba«, ki letos praznuje svojo 75-letnico. Dvoma pa ni, da je Reagan prišel v Cleveland predvsem zato, da bi osebno izrazil svojo podporo za župana Georgea V. Voinovicha, ki kandidira za zvezni senat zoper močno usidranega demokratskega liberalca Howarda Metzenbauma. Reagan se je udeležil kampanjskega kosila za župana, na katerem je bilo zbranih 350 ljudi, od katerih je vsak odštel čednih tisoč dolarjev za vstopnico.
V svojem govoru pred Mestnim klubom zbranih je bilo okrog 1200 gostov — je Reagan branil svojo gospodarsko politiko in trdil, da težave povzročajo predvsem kongresniki, ki da niso pripravljeni na nobeno znatnejšo omejitev zveznih izdatkov razen, ko gre za obrambno tajništvo. Dejal je, da ne vidi možnosti gospodarskega zastoja, celo je bil dokaj ravnodušen do ogromnega trgovinskega primanjkljaja ZDA. Ako bi Američani ne imeli denarja, je svojsko pojasnil predsednik, bi ne mogli kupovati toliko uvoženega blaga.
Župan Voinovich je rekel, da je vesel nad Reaganovim obiskom. Voinovicheva kampanjska organizacija je zaradi posebnega kosila bogatejša za dobrih 300 tisoč dolarjev. Sen. Metzenbaum pa je dejal, da je na zadnjih volitvah za zvezni senat 1. 1986 Reagan osebno obiskal devet držav in podprl republikanske kandidate za senat, od teh pa jih je bilo kar osem poraženih od demokratskih nasprotnikov. Tako bo tudi z Voino-vichem, meni Metzenbaum, ki sicer tudi ima zelo bogato kampanjsko blagajno.
V izgredih ubiti 3 Palestinci — Izraelci priznavajo, da ne vidijo izhoda — Dnevne
demonstracije trajajo že pel tednov
BETIN, Okupirani Zah. breg — Včeraj so umrli trije Palestinci, žrtve množičnih izgredov, ki so na od Izraelcev zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi na dnevnem redu že od 8. decembra lani. Enega Palestinca so ubili izraelski vojaki, drugi je umrl na posledicah ran, ki jih je dobil že pred tedni, tretjega pa sta ubila dva judovska priseljenca, ki sta baje streljala na palestinske demonstran-te> ko so le-ti obkolili njih avto. Verzija, ki jo podajajo palestinski očividci, pa je, da sta Izraelca streljala na bežeče mlade Palestince brez pravega vzroka, kar naj bi potrdilo dejstvo, da je bil 17-letni Rabah Hussein Gha-nam ustreljen v hrbet. Izraelske vojaške oblasti pravijo, da so oba izraelska priseljenca priprli in pričeli s preiskavo. Na vojaško zasedenem Zahodnem brezu in v Gazi živi 1,5 milijona Palestincev, med nje se je pa v zadnjih dvajsetih letih, odkar so ti kraji v •zraelskih rokah, priselilo okrog 65.000 Ju-ov- Ti priseljenci so najbolj fanatični cioni-sti m zagovarjajo tezo, da pripada Zahodni »reg judovski izraelski državi.
Predstavniki izraelske vlade priznavajo, da so podcenili odločnost mladih Palestincev in tako niso pričakovali, da bodo demon-stracije tako dolgo trajale. V zadnjih dneh so bile vojaške oblasti prisiljene okrepiti svoje enote na Zahodnem bregu, sedaj razpolagajo z oklepnimi vozili, demonstranti pa so še vedno brez strelnega orožja.
Zmernejši krogi v Izraelu so v skrbeh
zaradi padanja ugleda Izraela predvsem v ZDA, kjer so tudi nekateri judovskimi voditelji kritični do politike izraelske vlade. Kar najbolj skrbi Jude tako v ZDA kot Izraelu, je, da bi znatna sprememba v doslej pozitivnem gledanju ameriškega javnega mnenju na Izrael utegnilo imeti čez čas negativne posledice glede ameriške denarne in politične podpore. To bi lahko bilo za Izrael usodnega pomena. Vlada Jitžaka Šamirja pa trdi, da ne bo klonila pod nobenim pritiskom, ne pod palestinskim in ne pod morebitnim ameriškim.
Sovjeti govorijo o možnem pričetku umika i/. Afganistana že I. maja — ZDA pa morajo ustaviti podporo upornikom
MOSKVA, ZSSR — Pravda, vodilni sovjetski časopis in glasilo komunistične partije, poroča, da so Sovjeti pripravljeni pričeti z umikom iz Afganistana že do 1. maja, vendar pod pogojem, da uspejo pogajanja, ki sedaj potekajo v Ženevi med afganistansko vlado in Pakistanom. Drugi pogoj pa je, da ZDA ustavijo vso podporo afganistanskim upornikom. Predstavnica Stale Dcpart-menta Phyllis Oakley je novinarjem odgovorila, da se ZDA zanimajo za konkretna dejanja in ne le za besede. Ako želijo Sovjeti zapustiti Afganistan, naj to počne, ZDA pa bodo ustrezno odgovorile.
Sidney Ploss, strokovnjak za sovjetsko notranjo politiko v State Dcpartmentu, je pa rekel novinarjem, da je Mihai! Gorbačov v resnih političnih težavah doma, ker njegovim reformam nasprotujejo in jih sabotirajo konservativni elementi v partijskem aparatu, v vojski in policiji. Ploss je eelo mnenja, da bo Gorbačov lahko odstranjen. Velikega pomena za sovjetskega voditelja bo, po Plossu, partijska konferenca, ki bo v Moskvi junija letos.
— Kratke vesti —
Bahrejn — Iraška letala so napadla tanker, ki ima kot tovor iransko nafto. Raketa Exocet je tanker zadela in ga močno poškodovala. Zadnja poročila pravijo, da pogrešajo najmanj osem mornarjev. Tanker je bil last neke singapurške družbe.
Berlin — Aretirana je 27-letna Christina
Gabriele Endrigkeit, ki je osumeljan, da je nastavila bombo v diskoteki v Berlinu 5. aprila 1986. V eksploziji sta bila ubita dva ameriška vojaka in ženska, ki je bila turškega rodu, ranjenih pa je bilo kar 229 ljudi. Po tem atentatu, v ozadju katerega naj bi bila dva palestinska terorista, ki sta bila povezana s Sirijo, so ameriška bojna letala napadla Libijo. Endrigkeit naj bi bila prostovoljna sodelavka omenjenih teroristov.
Cape Canaveral, Fla. — Predstavniki NASA so potrdili, da so preložili napovedan polet vesoljskega šuttlja Discovery za najmanj šest do deset tednov. Do tega je prišlo zaradi okvare na izstrelitveni raketi, ki se je pojavila med poskusno izstrelitvijo rakete v Utahu pretekli mesec. Tako naj bo izstrelitve Discovervja prišlo med 15. julijem in 15. avgustom, vendar nekateri opazovalci menijo, da so ti datumi še vedno preveč optimistični. Trdijo, da Reaganova administracija tudi ne bo tvegala z izstrelitvijo novega šuttlja pred novembrskimi volitvami.
Scniipalalinsk, ZSSR — Skupina ameriških znanstvenikov je prispela v to mesto. Ogledali si bodo laboratorije in druge naprave, ki jih Sovjeti uporabljajo za podzemeljske jedrske poskuse.

Iz Clevelanda in okolice
PrisluTska noč—
Slovenska pristava opozarja člane in prijatelje na tradicionalno Pristavsko noč, ki bo v soboto zvečer, 23. januarja 1988, v' Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Za ples in zabavo bodo igrali Veseli Slovenci. Za rezervacije in vstopnice, sc obrnite na odbornika g. Jožeta Koširja, 2085 Nevvcome Sl., Richmond Ills., OH 44143, tel. 481-5621. Pri Mariji Vncbovzeti—
Oltarno društvo pri Mariji Vncbovzeti po imelo prodajo krofov to soboto, 16. jan., od 11. ure dalje v šolski jedilnici. Pridite!
Fant je na vasi—
V	petek smo poročali, da bodo fantje na vasi sodelovali na kulturnem programu Slavističnega dediščinskega sveta Amerike v nevvvorškem Lincoln Center in sicer v koncertni dvorani Alice Tally Hall. Prireditev bo v soboto, 30. januarja. Nekateri rojaki so izrazili željo, da bi se temu koncertu prisostvovali. Slišali pa smo, da so sedeži v omenjeni dvorani že skoro razprodani (tudi lanski koncert je bil • razprodan). Tisti torej, ki na
to resno mislijo, naj si najprej zagotovijo vstopnico za koncert. Ob tem poročanju, f antje sami ne vedo, koliko vstopnic jc še na razpolago. Več bomo poročali v petkovi AD.
V Rožmanov sklad—
V	času božičnega praznovanja so se koroških študentov v Mohorjevih domovih spomnili z darovi sledeči: po $40 g. John in ga. Antonija Škrabcc ter ga. Josephine Juhant; N.N. $30; po $20 g. Blaž in ga. Matija Vavpetič ter ga. Ljudmila Bohinc; $10 g. John in ga. Mary Petrič. G. I rance Kovačič je daroval $20 v spomin na umrlega Dominika Stupica. Za darove se lepo zahvaljuje pov. Družbe J. Prosen.
Novi grobovi
Frank W. l urk
V	nedeljo, 10. januarja, je umrl frank W. Turk st., mož Florence, roj. Barlich, oče f ranka ml., Mary Ann Hatala in JoAnn Lerz, 9-krat stari oče, 1-krat prastari oče, brat Anthonvja, Alberta ter že pok. Mary Nolan, Josepha, Anne, Edvvarda in Helen Gagati. Pogreb bo iz Briekmano-vega zavoda, 21900 Euclid Ave., jutri v sredo, v cerkev sv. Križa dop. ob 10. in od lam na pokopališče Western Reserve. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Darov i v pokojnikov spomin katerikoli dobrodelni ustanovi bodo s hvaležnostjo sprejeti.
korolanov odbor—
Za letošnjo sezono ima pevski zbor Korotan sledeč odbor: Predsednika, Kali Likozar Cup in Tomaž Gorenšek; podpredsednika, f rank Lovšin in 'lončka Sršen; blagajničarka, Marjanca Tominc; tajnica, Martina Jakomin; odborniki: Jože Cerer, Mari McMurray Erdani, Mari Nemce, Gregor Sedmak, Janez Semen, Barb Semen, Nejči Slak. Pevovodja je Rudi Knez.
/uloslna vesi—
Franček Rupnik z Richmond Hts., jc prejel žalostno novico, da mu v Angliji umrla sestra ga. Marica Plonka. Poleg omenjenega za njo žalujejo mož Simon, trije sinovi z družinami, in sorodniki v Idriji, od koder je pokojna doma, ter v Ljubljani, Belgiji, Poljski, Chicagu in Pittsburghu. Preminula v Sloveniji—
Ga. Marija Brodnick, ki z možem Johnom živita na Floridi v zimskih mesecih, je prejela žalostno vest, da ji jc v Sloveniji, v Stari vasi pri Grosupljem, umrla mama Frančiška Zupančič (p.d. Krumčeva mama), rojena Ilovar, v starosti 89 let. V Sloveniji zapušča dve hčerki in sicer Francko Glavič in Anico Zupančič, sin Stane pa je bil ubil med vojno.
V	Clevelandu je imela tri brale, Franka, Johna in Louisa Ilovarja, ki so vsi že pok. Zapušča veliko sorodnikov v Sloveniji in Ameriki.
Spominski darovi —
Ga. l ončka Bine, Williams-ville, N.Y., je darovala $24 v spomin moža Josepha.
Joe in Anna Cekada, Nicholas Ave. v Euclidu, sta v isti namen darovala $10.
Joseph Semick st., Euclid, ()., je pa poklonil $7 v spomin svoje žene Esther, ki je umrla 13. nov. 1985.
Vsem naša iskrena hvala.
V	tiskovni sklad—
Podi. št. 41 SŽZ, ki se jc združila s podr. št. 10 SŽZ, je darovala $37.35 v podporo našemu listu.
Pevski zbor Korotan je poklonil $30 v podporo AD.
Društvo št. 14 Ameriške Dobrodelne Zveze jc pa darovalo $25 temu listu.
Vsem organizacijam in posameznikom se za njih naklonjenost in podporo lepo zahvalimo.
VREME
Vetrovno danes z najvišjo temperaturo okoli 44° F. Jutri prihod hladne fronte z verjetnostjo dežja ali snega. Najvišja temperatura okoli 30° F. V četrtek hladno in z verjetnostjo naletavanja snega do enega ali dveh inčev. Naj višja temperatura okoli 23" F,
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna):	ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 — year; $21.00 — 6 mos.; $18.00 — 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas
No. 3 Tuesday, January 12, 1988	M
Mihail Sergjejevič Gorbačov
(Nadaljevanje)
2) Prevratna osvobodilna gibanja po svetu
Poročevalske agencije zopet in zopet omenjajo in komentirajo, kaj se dogaja v raznih državah širom zemeljske oble, kjer ima svoje prste vmes Sovjetska zveza. V nekaterih takih primerih je sodelovanje Moskve bolj tajno, drugod pa njena vodilna vloga dovolj javna, da o nji razpravlja svetovno mnenje.
Najbolj kričeč slučaj moskovskega vojaškega vmešavanja v suvereno državo je že osemletna vojaška akcija v Afganistanu, tej gorati in zaostali državni enoti v zapadni Aziji, katere prebivalstvo je revno in neuko, a ljubi svobodo in neodvisnost nad vse. Kaj išče Sovjetija v tej deželi, kjer je ustoličila strogo komunističen režim in ga vzdržuje z vojaško silo? Ali ne bližina oljarske poti skozi Perzijski zaliv, da bi imela pod kontrolo to vodno pot, po kateri teče gospodarska energija svobodnega sveta? Tovariš Gorbačov, »demokrat in pacifist«, to ve in odobrava.
S čigavimi sredstvi in direktivami drži kubanski Fidel deset tisoče kubanskih vojakov v afriški Angoli, kjer vlada Moskvi poslušni komunistični režim? Tovariš Gorbačov to ve in odobrava.
Na čigav račun gredo strahotne razmere v Etiopiji, kjer zaradi politike od Moskve postavljene vlade stotisoči umirajo od lakote? Svobodni svet ruši hrano za reševanje stradajočih revežev, vlada na mestu pa dela vse mogoče ovire iz političnih ozirov. Gorbačov za vse to ve in odobrava.
V Vietnamu, čigar komunistična agresivnost je posledica sramotnega ameriškega poraza, in je na oblasti režim, ki se po nalogu Moskve vojaško vtika v zadeve samostojnih držav v Kampučiji in Laosu in preliva kri v prid komunistične ekspanzije, je Sovjetija vodilni akter, lokalna vladaje le izvrševalec nalog iz Moskve. Tovariš Gorbačov je odgovoren.
Revolucionarni ogenj, ki vedno huje gori v Južni Afriki in mu moskovski agenti sproti prilivajo olja, v bistvu ne pomeni odprave apartheida, kar je prav in potrebno, ampak gre za popolno revolucionarno spremembo režima, ki naj bo po volji Moskve komunističen. Za mnogo več kot za zlom rasizma gre: boj se bije za mogočno komunistično postojanko na jugu Afrike, prek katere bo Moskva kontrolirala afriški kontinent in morske poti okrog njega. Načrt, ki ga tovariš Gorbačov odobrava in podpira.
Kaj pa Nikaragva, državica pred samim nosom Amerike? Ne na otoku, kot Kuba, marveč na ameriški celini, torej pod Monroejevo doktrino. Hruščovu ni uspelo zasaditi sovjetskih misilov na Kubi, nevarno pa je, da bo to dosegel Gorbačov, pacifist, na samem ozemlju ameriškega kontinenta. S kakšnim namenom? Da bi zagotovil mir na svetu?
Razen teh nekaterih dobro znanih in javno obravnavanih »osvobodilnih gibanj« pod vodstvom in izdatno podporo Moskve, ki stalno nalaga polena, da revolucionarni ogenj ne ugasne, je po svetu še cela vrsta ognjev in ognjičev, o
POLNOST ČASA
Božično razmišljanje in voščilo
Odkod to, da imajo domala vsi ljudje božič in božični čas za poseben čas? V pogovorih in pisanju zadnjih mesecev o praznovanju božiča se je vedno znova pojavljala misel: božič je nekaj posebnega, tako globoko ukoreninjenega v naši človeški, kulturni in narodni zavesti, da njegovo zatiranje ali že samo odrivanje na rob pomeni pravo nasilje nad človekom. Kar je pri tem posebno
Ta članek je za uvodno stran osrednjega slovenskega tednika »Teleks« napisal ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar (Teleks, 24. 12. 1987). Že to je zanimivo, da je ta revija odstopila to mesto nadškofu, a zanimivo je tudi to, kako je nadškof to priložnost izkoristil in kako je povedal to, kar je želel povedati navadnemu slovenskemu bralcu in bralki. Radi tega članek posredujemo v celoti. Naj še dodamo, da so na naslovnici omenjene številke Teleksa prikazane »Jaslice na Rakovniku, Janez Zrnec«.
Ur. AD)
zanimivo, je dejstvo, da se je vedno bolj razširilo in poglobilo prepričanje, da ne gre le za nasilje nad vernim človekom, za katerega ima božič svojo posebno versko vsebino, ampak tudi nad drugimi ljudmi, ki imajo razvit čut za človeka in človečnost, za kulturo duha in srca, za prijateljsko sožitje v družini in družbi, za narodna izročila, umetniške prvine naše narodne kulture v besedi, sliki in glasbi, čut za razumevanje, spoštovanje in mir med ljudmi različnih prepričanj, narodnosti in jezikov. Božični praznik, ki naj nas vse združuje in duhovno povezuje, ne pa ločuje in spravlja v nasprotja — kolikokrat je bila izrečena in posebej poudarjena ta misel! Zakaj ravno božič in ne kako drugo praznovanje? Zakaj zares vsako leto znova doživljamo božič kot polnost časa?
Preprosta razlaga, da ljudje pač potrebujejo od časa do časa posebnih praznikov, praznovanja in prazničnega razpoloženja, sicer nam bi bilo
dolgčas in življenje bi bilo preveč pusto, ne zadošča. Tudi dejstvo, da je sčasoma, posebno za zahodu, prišla v navado v predbožičnem in božičnem času izredno močna tržna ponudba in kupovanje, obdarovanje in uživanje ter pravo veseljačenje, nič ne razloži, ampak le nekaj ugotovi. Če bi božič ne imel globljih korenin, bi v naši slovenski narodni zavesti gotovo ne postal to, kar dejansko je. Da smo bili v zgodovini in smo še danes tudi pod vplivom naših sosedov in drugih narodov, odkriva sicer našo kulturno povezanost z drugimi in odprtost za medsebojno duhovno izmenjavo in bogatenje, v ničemer pa ne postavlja pod vprašaj naše slovenske izvirnosti.
Pravi in najgloblji razlog, da božič doživljamo kot polnost časa — izraz je svetopisemski in ima duhovno patino skoraj 20 stoletij —, je v zgodovinskem dogodku, ki je prvotna vsebina božičnega praznika: rojstvo Jezusa Kristusa, učlovečenega božjega Sina. Nič ne de, če tega ne sprejemajo in ne verujejo vsi. Zgodovinska dejstva niso odvisna od tega, ali jih ljudje poznajo, sprejemajo, verjamejo, razumejo v njihovem pomenu, ali pa ne. Tudi nič ne de, da danes različni ljudje božiču in praznovanju božiča dajejo tako različno vsebino, v njem odkrivajo tako različne razsežnosti, najdejo tako različne možnosti za osebno doživljanje, veselje, srečo in notranje zadovoljstvo. Ravno to je znamenje polnosti in njena značilnost, da vsebuje božič vse, kar je dobrega, lepega, resničnega, kar človeka lahko osreči in notranje obogati.
Božič pomeni — najprej v svetopisemskem in zgodovinskem smislu, kakor ga razumemo kristjani — dopolnitev časa, pričakovanja in hrepenenja rodov in stoletij, ki ga je v imenu vsega človeštva ohranjal živega judovski narod. Iz starozaveznih poročil, pa tudi iz drugih literarnih pričevanj imamo vtis, kakor da so takrat časi zoreli, se vedno bolj polni-
li in bili vedno bolj v pričako-1 vanju, da se zgodi nekaj veli- 1 kega, izrednega, odločilnega. 1
V	zgodovinskem razmišljanju, \ filozofskih in verskih razla- | gah, v literarnem in pesniškem prikazovanju je bil čas pred Kristusovim rojstvom veliki advent človeštva. Nanj vsako ; leto znova spominja adventni čas štirih tednov pred božičem. |
V	pismu Galačanov apostol Pavel povzema dopolnitev j tega časa z besedami: »Ko pa je nastopila polnost časa, je . Bog poslal svojega Sina, roje- j nega iz žene, podvrženega po- J stavi, da bi odkupil tiste, ki so : bili pod postavo, da bi tako prejeli posinovljenje. DA pa ste sinovi, se vidi iz tega, da je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: Aba, j Oče. Potemtakem nisi več su- 1 ženj, temveč sin; če pa si sin, si tudi dedič, kakor je hotel Bog« (Gal 4,4—7).
Odkrito povedano, tudi verni kristjani še daleč ne doživ- J Ijamo zavestno polnosti božič- I nega praznika, kot je poveda- ^ no v teh besedah. Vendar je to bistvena vsebina božičnega oz- J nanila in praznovanja. Kakršnekoli oblike božičnega praznovanja so se v teku časa raz- I vile, vedno so bile odmev tega sporočila, bolj ali manj zavestno iskanje njegovega bogastva in daljnje ali tudi že bližnje hrepenenje po njegovi sreči. Božične pesmi, ki so med slovenskim narodom izredno bogate, ljudske navade in bogoslužne slovesnosti so izraz tega doživljanja ali vsaj hrepenenja.
Če naj o božiču tudi danes doživljamo polnost časa, če- : prav na zelo različne načine, je najprej vsem skupno to, kar naj bi božični prazniki ne bili in ne smeli biti: ne sme nam biti dolgčas in ne prazen čas, I za nikogar. Kaj je bolj more- j čega kakor dolgčas, saj ljudje pravijo, da človek umira od dolgega časa! Kaj je hujšega kakor duhovna praznota, ko > človek ne najde nobenega življenjskega smisla več. »Srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi,« pravi Prešeren.
Kaj naj potem napolni prazni čas in mu da smisel in s tem človeku notranjo srečo in zadovoljstvo, novo upanje in veselje, tudi v teh tako težkih časih? V čem in kako naj božič pomeni polnost časa? Za nas kristjane je to vera in prepričanje, da so se s Kristusovim rojstvom, ki ga praznujemo o božiču, naše življenje, njegov smisel in cilj popolnoma spremenili. »Nisi več suženj, ampak sin; če pa sin, ši tudi dedič,« pravi apostol. Osvobojeni smo, poklicani v svobodo; sprejeti smo, deležni novega življenja; obdarjeni smo, na poti v lepšo in boljšo prihodnost. Seveda vse to doživljamo in izkušamo še nepopolno; vera še ni gledanje, upanje, še ni uživanje. A praznovanja božiča nas potrjuje, da smo na poti k vsemu temu, ker se je s Kristusovim rojstvom Bog sklonil k človeku in ga pritegnil v svoje novo življenje. To pomeni odločilni prelom v zgodovini človeškega rodu, (dalje na str. 3)
katerih se malo ali nič ne govori ali piše. Zlasti v težkih socialnih in gospodarskih krizah, ki so žalostna dediščina nekdanjih kolonij, imajo sodelavci tovariša Gorbačova polne roke dela, da sproti skrbijo za lokalne marksistične agente, ki so specialno trenirani za podžiganje revolucionarnih ognjev in strokovnjaško pazijo in javno mnenje v svojem okolišu sproti podpihujejo z dokazovanjem, da je njihovega pomanjkanja in revščine kriv le kapitalizem. Tega uničiti pomeni ustvariti raj na zemlji, ko bo vsega dovolj za vse.
Pacifist Gorbačov, apostol miru, vse to odobrava in podpira. Ce je prepričan, da bo s svojo perestrojko ruskega komunizma to dosegel, je ali sanjač, ali tepec, ali prebrisan vseljudski demagog.
3) Svetovna nadvlada marksizma
Naš tu obravnavani junak dobro ve, da se načrti, kakor jih vidi on pred seboj, realizirajo počasi in postopoma, z veliko vztrajnostjo in energijo, razen če bi se posrečilo zanetiti široko svetovno revolucijo. To pa je, po mnenju tega pisca, nemogoče.
Gre za svetovni spopad snovi in duha. Marksizem se ves do glave in čez koplje v materializmu najbolj ekstremnega značaja: človekov duh in duhovne vrednote, kakor so etika, estetika, religija in moralnost in še kaj, zanikava,
(dalje na str. 4)
Lev Detela — dobitnik nagrade celovške Mohorjeve založbe
Marijan Šef, Ljubljana Valentin Pozaič, Zabreb
Stališče katoliške Cerkve do bioetičnih vprašanj
Leta 1984 je celovška Mohorjeva založba razpisala nagradni natečaj za biografski roman o kakšni znameniti osebnosti iz koroške slovenske zgodovine. Dobitnik te nagrade v znesku 25.000 avstrijskih šilingov je na Dunaju živeči pisatelj in kritik Lev Detela.
Njegov roman »Stiska in sijaj slovenskega kneza« pripoveduje o staroslovenskem karantanskem knezu Borutu, ki je kot zadnji slovenski vladar pripadal še staremu poganskemu svetu. Avtor na napet način pripoveduje o enem najbolj zanimivih obdobij stare slovenske in evropske zgodovine.
V	obliki zgodovinskega romana razčlenjuje tudi za Slovence usodno prevrednotenje vrednot, šeg in običajev v času pokristjanjevanja Slovencev in drugih narodov. Iz Salzburga prihajajo že nekaj časa skupine krščanskih misijonarjev med Slovence, vendar se jim med temi upirajo predvsem tisti, ki so zaradi svoje službe in zavezanosti poganskim božanstvom in starim rodovnim izročilom kakorkoli privilegirani.
V	obrazložitvi celovške Mohorjeve založbe o nagrajenem romanu je med drugim rečeno, »da je osrednja oseba pričujočega dela staroslovenski knez Borut, h kateremu pridejo trije očitno irski misijonarji iz Salzburga, da bi ga spreobrnili h krščanstvu. Knez se sicer brani novega nauka, vendar v tem ni pravega prepričanja,
v BLAG SPOMIN
OB 21. OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA
ljubljena žena, mama, stara mama
in TAŠČA
ANA KAMIN
Izdihnila Je svojo plemenito dušo dne 14. januarja 1967.
Gospod, daruj ji večni mir, naj večna luč ji sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
FRANC - mož;
Hčere; ANICA,
sestra MARIJA BERNARDKA, karmeličanka;
Marija, poročena KOŠIR; JOSEPHINE, poročena MANFREDA;
sin IVAN / dui/mo;
'miki in vnukinjo tor ostali sorodniki. Ovvcland, O., 12. jan. 1988.
temveč bolj ali manj samo še tradicija. Vendar pa knez krščanstva ne zavrača fanatično — in njegova roka tudi varuje misijonarje pred napadi poganskih žrecev, kakršen je v tej pripovedi Bistrovid. Misijon pa bi se kljub temu končal nesrečno, če Karantanije ne bi napadli Obri. V stiski je Borut prisiljen poklicati na pomoč Bavarce. Ti Obre potolčejo, vendar v zamenjavo zahtevajo pravice za svobodno delovanje misijonarjev. Borut pošlje na bavarski dvor svojega sina Gorazda in nečaka Hotimira. To se zgodi leta 743, in to leto je tudi konec popolne državne neodvisnosti Slovencev.«
V obrazložitvi romana ugotavlja lektor celovške Mohorjeve založbe Vinko Ošlak, da je »roman napisan preprosto, pregledno in ves čas zanimivo. Pisateljevemu jeziku bo lahko sledil vsakdo, tudi če nima predznanja o obravnavanem predmetu, pa tudi če ni vajen težjega literarnega sloga.«
Zanimivost novega Detelovega dela je tudi v tem, da je osnovno zgodovinsko sporočilo o knezu Borutu uokvirjeno z umišljenim pogovorom dveh današnjih slovenskih študentov o aktualnih koroških in splošno slovenskih kulturno političnih in narodnih problemih. Nagrajeno delo Leva Detele bo izšlo pri celovški Mohorjevi založbi tudi v knjižni obliki.
(Kat. glas, 24.i2.iM7)
Ameriška Domovina je Vaš list!
V BLAG SPOMIN
Pete obletnice smrti naše ljubljene, nepozabne matere, stare mame, hčerke, sestre, nečakinje, svakinje, sestrične, lete in botre
SILVE SAVERNIK
ki nas je za vedno zapuslila dne 13. januarja 1983.
Gospod, daruj ji mir.
Naj večna luč ji sveti.
Ker si dobrote vir,
Uživa raj naj sveti,
Žalujoči;
Sin, Gregor Snaha, Chris Mali, Silva Grasselli Vnukinja, Megan Mary Brat, Dr. Robert Sestri, Erika por. ing. Bajuk in Eleonora por. Dr. Grunes Svakinje, teta, krščenci; sorodniki v Ameriki, Avstriji, Sloveniji in Hrvatski. Euclid. O., 12. januarja 1988.
Lektorat za slovenski jezik na Macquarie univerzi v Avstraliji
Slovenci, živeči v Avstraliji, imajo možnost, da se z akademskim letom 1989/1990 prične lektorat v slovenskem jeziku na univerzi Macquarie v Svdnevju, Avstralija. Sedaj skušajo slovenske ustanove na tej oddaljeni celini kot tudi posamezniki zbrati dovolj denarnih sredstev, da do tega lektorata res pride.
Zveza slovenske akcije, ki deluje v prid slovenske besede po svetu in tudi v domovini Sloveniji, omenjeno akcijo podpira in upa, da bo mogoče premostiti vse politične in ideološke razlike v prid skupnemu cilju. Ustanovljen je bil poseben fond za izvedbo lektorata, ki gre pod imenom Foundation of Slovene Studies.
Upati je, da bodo avstralski rojaki s svojo akcijo uspeli.
POLNOST ČASA
(Nadaljevanie s str Zl nov začetek, novo zemljo, novo upanje in novo življenje, in to za vse človeštvo.
Ko si voščimo srečne in vesele božične praznike, imajo voščila kaj različno vsebino, kolikor ne ostanejo le prazne besede, ki jih ponavljamo in poslušamo le kot izraze vljudnosti.
Ko sam na tem mestu vsem voščim srečne in vesele božične praznike, zares želim, da bi bilo moje voščilo več kot izraz vljudnosti. Voščilu bi pa rad dal vso polnost, kol božič pomeni polnost časa. Vsem in vsakemu posebej od srca želim, da bi doživel polnost notranjega miru, sreče, veselja, lepote, resnice, dobrote, plemenitosti, novega upanja, resničnega prijateljstva in ljubezni v tistih razsežnostih in v tisti obliki, kjer in kakor to zanj res pomeni politost življenja, zmago nad dolgočasom in praznoto ter nesmislom življenjske poti. Za vse je to božji dar, tudi za tiste, ki se tega ne zavedajo ali v Boga ne verujejo. Vsem želim obilo božjih darov za duha in srce in telo, za njihove družine in za skupno življenje z vsemi ljudmi v miru in prijateljstvu. Tudi tistim, ki verske vsebine božičnega praznika ne poznajo, ne sprejemajo ali celo izrecno odklanjajo, želim, da bi bili srečni in zadovoljni, da bi doživljali dobroto in prijateljstvo, duhovno bogastvo in kulturno izročilo toliko človeških rodov in stoletij naše zgodovine. Predvsem želim, da bi se nihče ne počutil osamljenega in zapuščenega, pozabljenega in odrinjenega na rob življenja in družbe. Resnično srečo v pra^ znovanju božiča pa bomo najbolj doživeli, če bomo srečo od srca privoščili (ne samo voščili) drug drugemu vsi brez izjeme in tudi v dejanju nekaj storili, da bi bil božič naš skupni praznik in da bi iz polnosti časa vsaj nekaj vzeli s seboj na nadaljnjo življenjsko pot.
(O tem se veliko piše in poroča v ameriškem tisku in po televiziji- V slovenskem verskem mesečniku »Cerkev v sedanjem svetu« (štev. 9-10, 1987) je izšel pričujoči članek, ki ga v nadaljevanju posredujemo v celoti. Posredujemo tudi uvodne besede uredništva omenjenega mesečnika. Ur.)
Vprašanja bioetike so tudi pri nas zelo živa. Kakšno stališče naj zavzame pastoralni delavec do žena, ki iščejo rešitev v umetni oploditvi — in podobno? Preden bomo dobili v roke navodilo Kongregacije za verski nauk, bo dobro, da temeljito preštudiramo naslednji povzetek, ki ga je po predavanju Valentina Pozaiča, profesorja moralne teologije na Filozofsko-teolo-škem institutu Družbe Jezusove v Zagrebu delno prevedel in delno priredil Marijan Sef. Tako se nam bo odprla globlja logika cerkvenega nauka.
Uvodne pripombe
Povsem razumljivo je, da so dosežki biomedicine sprožili nova vprašanja in izzvali mnoge ljudi, družbo in Cerkev. Vsak, kdor je odgovoren za posamezne osebe, za družine, za družbene in cerkvene skupnosti, se čuti obvezanega, da išče odgovore na ta nova vprašanja. Gre za človekovo življenje in kvalilelo človekovega življenja od spočetja do konca.
Dokument Dar življenja (odslej DŽ) je sestavila kongregacija zaradi številnih vprašanj, ki so ji jih pošiljali škofovske konference, posamezni škofje,; teologi, zdrayniki in drugi znanstveniki, ki so želeli dobiti od Cerkve, ki je »eks-, pert v humanosti«, potrebna navodil«.
Zaradi svojega značaja so osnutek predložili na vpogled številnim strokovnjakom iz področja biologije, medicine, prava, filozofije in teologije. Dokument ne odgovarja na vsa vprašanja izčrpno in temeljito, ampak je napisan kot navodilo (Instructio) za nekatera
pereča vprašanja s področja bioetike.
Načela
Za praktično razreševanje stvarnih moralnih vprašanj so potrebna osnovna načela, ki morajo biti sprejemljivo utemeljena.
1. Dar življenja. Ta naslov ni izbran po naključju. Govori o temeljnem krščanskem odnosu do življenja: človekovo življenje je božji dar, dar Živega, ki ima oblast nad življenjem in smrtjo, ki z ljubeznijo deli svoje življenje s človekom in ga vabi na končno združitev v večnosti. Pri ustvarjanju novega življenja je človek božji sodelavec, soustvarjalec, pro-kreator (proceatio = rojstvo, rojevanje).
Današnja, vedno bolj tehni-zirana civilizacija ustvarja drugačen, porabniški odnos do življenja. Življenje je podobno predmetu, ki ga je mogoče naročiti brez osebnega prizadevanja: oploditev »in vitro«, nadomestna mati, manipulativno določanje dednih lastnosti bodočemu življenju itd. Če naročniku novo življenje ni po volji, ga more, večinoma brez pravnih posledic, odstraniti z odra življenja. S tem življenje ni več vrednota v sebi, ampak ga more nekdo uporabljati po lastni volji.
»Dar življenja, ki ga je človeku zaupal Bog Stvarnik in Oče, zahteva od njega, da spoštuje njegovo neizrekljivo vrednoto in prevzame nase odgovornost zanj« (DŽ Uvod, 1). Človek torej ni popoln gospodar življenja, je samo njegov oskrbnik, je v službi življenja, ki je sveto za vse ljudi, za vernike pa je »dar božje ljubezni«.
2. Podoba o človeku. Teorija o človeku določa njegovo »prakso« v odnosu do sveta in do njega sapiega. Zato je zelo važno, na kakšni podobi o človeku utemeljujemo naše razpravljanje o človekovem življenju. Krščanstvo gleda na človeka v luči Svetega pisma (1 Mz 1,26-30) kot na božjo podobo. Človek združuje v sebi (dalje na str. 4)
Vladimir M. Rus Attorney • Odvetnik
6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000
(FX)
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore BIvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 85 let
Stališče Cerkve do bioetičnih vprašanj
(Nadaljevanje s str 3)
AMERIŠKA LJUDSKA MEDICINA O MEDU
prof. dr. JURIJ SENEGAČNIK (Folk Medicine)
Ni še tako dolgo, ko mi je prišla v roke drobna knjižica žepnega formata z naslovom Ljudska medicina. Napisal jo je znani ameriški zdravnik dr. D,C. Jarvis. V tej knjižici, ki ima 192 strani, je koristnosti medu posvečeno deveto poglavje, ki obsega 25 strani. Tudi sicer v tej in v drugi svoji knjigi z naslovom Artritis ( = vnetje sklepov) in ljudska medicina ta zdravnik zelo pogosto omenja med in njegovo uporabo.
Zato menim, da bi bile njegove misli in ugotovitve o tem sladkem pridelku zanimive ne le za vse slovenske čebelarje, ki med pridelujemo, marveč tudi za vse tiste, ki ga tudi uživamo in ki naj bi ga uživali, če ga do sedaj še niso. Teh pa vemo, da ni malo.
V čim bolj razumljivi obliki bom skušal prirediti in posredovati sporočilo dr. Jarvisa.
Velike stvari, ki jih v življenju počnemo, je stvar navade. Celo jemo pogosto iz navade, ne iz dejanske potrebe. Prebivalci Vermonta globoko cenijo modro ustvarjalnost čebel, ki letajo na pašo in izbirajo snovi, iz katerih nato ustvarjajo popolno hrano.
Pri čebelah ne najdemo nič nenačrtnega. Z nekim zanesljivim nagonom presojajo lastnosti cvetlic, na katerih nabirajo nektar. Dobro vejo, kdaj na njih lahko kaj naberejo. Če so prazne, jih obletijo. Ker se
moramo v življenju tolikokrat zanesti na ljudi, zakaj se ne bi enkrat tudi na čebele?
Med lahko zamaši sleherno pomanjkljivost v dnevni prehrani, zato bi bilo prav, če bi ga uživali vsak dan. Tako tudi ravnajo tisti, ki med dobro poznajo, pri nepoznavalcih je seveda stvar drugačna. Vemo tudi, da nekateri zdravniki med priporočajo skoraj kot zdravilo, ki učinkuje na različne bakterije in mikroorganizmi v medu ne živijo prav dolgo, ker med iz njih izvleče vodo. Z uživanjem medu potemtakem v svoj organizem ne bomo vnašali živih mikroorganizmov, ki bi nam škodovali.
Med je poznal že jamski človek. Ta je v svoji okolici rad stikal za živežem in pri tem našel tudi čebelja gnezda. Ker mu je ugajal okus zlatorumene tekočine v satovju, jo je ponudil še družinskim članom, ki so bili seveda takoj navdušeni. Zato se je začelo načrtno iskanje in shranjevanje mednega satovja.
Dolga stoletja je bil med za človeka edino čisto sladilo. Šele industrijsko pridelovanje sladkorja v zadnjih dveh stoletjih je med v precejšnji meri izpodrinilo z naše mize. Danes pa vemo, da belega tj. očiščenega industrijskega sladkorja, kot ga kupujemo, zaradi določenih lastnosti ni priporočljivo uživati v prevelikih količinah.
Med je kot hrana še vednc edinstveno sladilo, ki poleg sladkih, kaloričnih snovi vsebuje še druge, za življenje važne sestavine.
Ker človeško telo za normalno delovanje potrebuje določene anorganske snovi, poglejmo, kako je z le-temi v medu. Znano je, da danes zaužijemo marsikaj, kar je pri predelavi izgubilo veliko anorganskih snovi. Za zdravo prehrano pa je treba vedeti, kakšne anorganske snovi potrebujemo, kje jih najdemo in v kakšnih količinah.
V medu najdemo železo, baker, mangan, silicij, klor, kalij, natrij, fosfor, aluminij in magnezij. Vsi ti elementi (prisotni v ustreznem ionskem stanju) izvirajo iz zemlje, na kateri rastejo medovite rastline. Preko rastline same ti elementi prehajajo v nektar in mano, iz katerih čebele z zgoščevalnim procesom v panju izdelajo med. Zaradi kvalitativno in kvantitativno različnega sestava tal seveda lahko že vnaprej pričakujemo, da bodo v mede-čine prihajale različne količine omenjenih snovi, pri čemer seveda tudi ni nujno, da bi v vsakem medu našli vse omenjene elemente.
Bili so časi, ko so prehrambeni strokovnjaki podcenjevali anorganske snovi iz medu, češ da jih je premalo. Danes pa se že bolj kot kdajkoli zavedamo, da med količinami neke snovi v organizmu in njeno fiziološko funkcijo ni nobene logične povezave. So snovi, tudi anorganske, ki so telesu nujno potrebne, pa čeprav le v zelo majhnih količinah. Videti je, da so vsaj nekateri medovi, zlasti še gozdni, z anorganskimi sestavinami kar precej bogati, zato so za prehrano toliko bolj primerni.
Železo je sestavni del krvnega barvila hemoglobina, ki v krvi sodeluje pri prenosu kisika, je pa tudi sestavni del posebnih encimov, ki sodelujejo pri dihanju, tako imenovanih citrokromov. Količina železa se mora neprestano obnavljati s hrano. Del potrebnega železa organizem lahko dobi tudi z uživanjem nekaterih vrst medu, zlasti temnejših.
Številni elementi pa so tako imenovani encimski kofaktor-ji, ki so nujno potrebni pri zapletenih procesih presnove. Če jih ni dovolj, pride do različnih motenj.
Med vsebuje tudi vodotopne vitamine, čeprav ne v prevelikih količinah. V 100 g medu najdemo približno 0,004 mg vitamina Bi, 0,025 mg vitamina B2, 0,1 mg nikotinske kisline oziroma njenega amida pa tudi manjše količine pantoten-ske kisline, piridoksina, bioti-na in C vitamina.
Vitamini B kompleksa kakor tudi C vitamin imajo važno vlogo pri presnovi hranil v telesu. Pomanjkanje le-teh lahko povzroča hude okvare
(daije na str. 6)
dinamično napetost med telesnostjo in duhovnostjo. Obe razsežnosti določata človekove pravice, zahteve in dolžnosti. Zaradi svoje enkratnosti, neponovljivosti in minljivosti ga je Bog »ustvaril zaradi njega samega« (DŽ Uvod 5, navaja CS 24).
Če je gledano življenje kot dar, ki zahteva od človeka, da z vsemi svojimi sposobnostmi sodeluje z Bogom, lahko razumemo načelo Navodila: »Človeško življenje je sveto, ker je od svojega začetka včlenjeno v ‘stvarjenjsko božje delovanje’ in ostaja za vedno na poseben način povezano s Stvarnikom, ki je njegov edini cilj. Samo Bog je gospodar življenja od začetka do konca: nihče si ne more v nobenih okoliščinah lastiti pravico, da bi neposredno uničil nedolžno človeško bitje« (DŽ Uvod, 5).
3.	Podoba o cmhriju. To vprašanje je v dokumentu najbolj občutljivo. Čeprav pozitivne, eksperimentalne znanosti ne morejo ničesar povedati o navzočnosti ali o nenavzočnosti osebe in duše v začetku spočetja, so njihovi podatki zelo dragoceni za filozofsko in teološko razpravljanje. Ti podatki nam povedo, da že v trenutku spočetja deluje načelo enteleheje, usmerjenosti k cilju, to je k človeški osebi. To načelo vodi ves čas razvoj bitja, ki je zaživelo s spojitvijo jajčeca in semenčice.
Dokument se opira na druge cerkvene dokumente (CS 51; Listina o pravicah družine 4, L’Osservatore Romano, 25. nov. 1983; Izjava o namernem splavu, AAS 66/1974/738), ko trdi, da »je treba sad človeškega rojevanja brezpogojno spoštovati od njegovega prvega trenutka bivanja, to pomeni od trenutka, ko nastane zigota, ker je to moralna zahteva človeškega bitja v njegovi telesni in duhovni celostnosti« (DŽ, 1,1). In potem še: »Človeško bitje je treba spoštovati kot osebo od njegovega začetka in mu istočasno priznati pravice osebe, med katerimi je pred vsem nedotakljiva pravica do življenja vsakega nedolžnega človeškega bitja« (DŽ, prav tam).
S tem je, vsaj posredno, človeški embrij proglašen za osebno.bitje. Kot osebno bitje ima različne pravice in zahteve: da brani svojo celovitost, da se, glede na okoliščine, zdravi, čeprav še nima zdravstvene knjižice. V tem pogledu je izenačen
z vsakim drugim človekom, bolnikom. Glede na to stališče, ki v Cerkvi ni novo, navodilo odklanja mnenje nekaterih avtorjev, da bi človeško bitje pred vgnezditvijo imenovali »pre-embrij«. V tem obdobju, ko še ne bi šlo za popolno človeško bitje, bi ga lahko tudi uničili.
Proti koncu vabi Navodilo vse, ki na tem področju delajo, da po zgledu usmiljenega Samarijana (Lk 10,29-37) in v duhu Jezusovih besed: »Karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni« (Mt 25,40), spoštujejo* tudi najmanjšega otroka.
4.	Podoba o zakonu. Krščanstvo poudarja nedotakljive lastnosti zakona: edinost, izključnost in rodovitnost. Zakonca lahko postaneta starša drug po drugem samo v ljubezenski skupnosti zakona (DŽ 11,4b). Na nov način je predstavljena neločljivost zakonskega dejanja, to je neločljive povezanosti ljubezni in rojstva. Vsak spolni odnos, izraz ljubezni, mora ostati odprt za rojstvo. V tej luči govori Navodilo o novih problemih glede povezanosti oploditve zunaj zakonskega odnosa in zunaj ženskega telesa (Al — Artificial Insemination; FIVET — Fertilization In Vitro Embryo Transfer).
Zakonca izražata medsebojno ljubezen z »govorico telesa«; zato mora biti »telesno združenje spoštljivo odprto za rojstvo, rojstvo osebe pa mora biti sad in posledica zakonske ljubezni« (DŽ II,4b).
Samo zakonski par sme torej imeti zakonske odnose. Oba vidika zakonskega odnosa sta nerazdružljiva. Edino okolje, v katerem sme priti na svet človeško bitje, je zakon in edini način je zakonski spolni odnos. Vse drugo je nasprotno dostojanstvu človeške osebe in zakona.
(Dalje prihodnji torek)
MALI OGLASI
Prime Euclid Properties
Brick Ranch. 3 bdrms. Full basement. 2 car garage Ap pltcances negotiable 70's.
Quality colonial. 3 bdrms W/B fireplace. Park-like set ting 60's.
Acacia Really Professionals 289-4663
12-3)
Mihail Sergjejevič Gorbačov
(Nadaljevanje s s(r. 2)
odklanja in se proti njim aktivno bori. Da bi bil Gorbačov voljan preustrojiti marksizem v smislu priznavanja teh vrednot, je utopija. Nasprotno. Očividno je odločen prepričati človeštvo, da je za človekovo življenje dovolj imeti na razpolago vseh materialnih dobrin v izobilju in jih uživati po svoji volji. Kar je preko tega, je za angele in vrabce, nesmiselno in nerealno. Marksistična avantgarda partijskih apa-ratčikov širom sveta bi v primeru prevlade komunizma dirigirala do kraja zmaterializirana ljudstva od duhovnih prvin v človeku v čisto snovnost s protiversko propagando in, če potrebno, tudi s prisilo, pod egido: človeku je v prid samo znanost in predvsem tehnologija, vse drugo je ničevo.
Ali je mogoče, da bi do takšnega stanja res prišlo? Da bi brezboštvo bila gonilna sila človekove življenjske poti?
Jaz osebno sem prepričan, da do tega ne more priti, pa naj se v Moskvi pojavi še drugi ali tretji Gorbačov, ne samo sedanji. Moje prepričanje je zakoreninjeno v resnici, da je tako pojmovanje človekovega bistva ne samo neznanstveno, marveč tudi izrazito protinaravno. Kar pa je zoper človekovo naravo, je obsojeno brez izjeme na popoln neuspeh. Objektivna znanost vztraja na tezi, da je človekova narava sestavljena iz snovi (telesa) in duha (duše). In stara modrost je velela: Anima humana - naturaliter cristiana. Res je krščanstvo med vsemi svetovnimi religijami najmočnejši jez zoper poplavo brezboštva, to pa zato, ker je izrazito socialno usmerjeno in aktivno. Lahko se dogodi, da bo komunizem dosegel začasno prevlado na svetu, a krščanstva ne bo strl. Morda bo tekla mučeniška kri, ki pa bo plodovito seme za zmago krščanske resnice. V borbi bo na frontnem položaju vodilna sila krščanstva — katolicizem, ki bo zbiral okrog sebe vse krščanske ločine, da se uresniči svetopisemska prerokba ... in peklenska vrata je ne bodo premagala.
Zdi se, da začenja Mihail S. Gorbačov novo poglavje, svojevrstno in nevarno poglavje, v zgodovini človeštva. Daj Bog, da bi bili voditelji narodov dovolj modri in pogumni, da temu perestroikarju križajo načrte in človeštvo obvarujejo zgodovinsko brezprimerne katastrofe, v kateri bo sicer njegov načrt propadel, nesreča pa bi bila ogromna.
Pod takšno perspektivo je upravičeno zapisati, da je Mihail Sergjejevič Gorbačov nevaren svetovni politik.
L. 1».
j—-"'■■-■K -'V  *H--' -M' ' X—~
Worker’s Compensation
Injured on the job? If so you may be entitled to compensation. FREE consultation. Call
THOMAS G. LOBE
Attorney-at-law, Odvetnik
(216) 621-2158
| NO RECOVERY — NO FEE
«SS3aP%BS
Kanadska Domovina
Dr. V.F. Bratina	Toronto, om.
SCIENCE AND FAITH
International and Interdisciplinary Colloquium (Ljubljana, Rome — 1984)
II.
Predavanja na ljubljanskem kolokviju
PREDOLIMPIJSKE DROBTINE
Samo par referatov se bom dotaknil. Zdi se, da je bil na splošno filozofski prizvok precej močan. Mnogi avtorji omenjajo razne evropske filo-zote, ne da bi pomislili, da npr. mnogi indijski, kitajski, pa tudi sovjetski znanstveniki, posebno tisti iz azijskih republik SZ, vedo zanje toliko — da parafraziram pisatelja F. Levstika in njegovega Martina Krpana — kot za svojo zadnjo uro. To je Evropejcem silno težko dopovedati, saj pridejo na ta kontinent, gledajo, toda, zdi se, da ničesar ne vidijo! Poedini avtorji tega kolokvija zopet nekatere samo ob sebi umevne ugotovitve pripisujejo faznim velikim možem, kot da je njih zasluga, da so nam ne-vednežem odkrili to, kar vsaka zdrava pamet takoj ugotovi. Drugi, čeprav v bistvu naravoslovni znanstveniki, zahajajo v filozofiranje in celo v teološka razmišljanja.
a) O vsemirju
Problem kozmologije (nauk ° vsemirju) in kozmogonije (nauk o nastanku vsemirja) se je dotaknilo več referatov, kot npr. Ch. Fehrenbach: »Velika eksplozija ali '’Big Bang” in začetek vsemirja«; H. Andri-at: »Kozmologija in začetek oz. izvor vsemirja (vesoljstva)«; in J. Strnad: »Razmišljanja fizika o znanosti in
veri«.
Prva dva referata — oba pisana v francoščini in imam velike težave s tem jezikom — obdelujeta več ali manj ustaljeno teorijo »velike eksplozije«, za katero se danes precej splošno uporablja nekam preprost angleški izraz:	»Big
Bang«. Po tej teoriji je nastanek vsemirja nekako pred 15 tisoč milijoni let. Prav do samega začetka stvarjenja — tudi v strogo znanstveni literaturi se uporablja besede: stvarjenja, »creation« — ni mogoče prodreti, toda dogajanja v večjem delul prve sekunde so kar dobro poznana.
Neukega bo presenetilo, da se na eni strani znanstveniki igrajo z milijoni let kot s kako ničvredno valuto, na drugi strani pa so kar precej soglasni, kaj se je zgodilo v manj kot prvi sekundi po nastanku vesoljstva! Toda to je moč teoretske in eksperimentalne fizike! Rado se pozablja, da je »veliko eksplozijo« prvi predlagal abbe G. LemaTtre tam okoli 1. 1930, takrat profesor na katoliški univerzi v Leuve-nu (Louvain) v Belgiji. Mogoče ga je kot redovnika njegova teološka izobrazba, t.j. ideja o stvaritvi sveta po božjem ukazu in to iz nič in v času, privedla do te za takratne čase zelo radikalne teorije v astronomi-
ji-
Danes je ta teorija splošno sprejeta in spada v preprosto šolsko učenost. Le en predavatelj, profesor J. Strnad z ljubljanske univerze, je bežno omenil novo, nad vse zanimivo teorijo, t.i. »inflationary universe«. V referatu je napaka v tisku, ko piše »inflatory«, pravilno je seveda »inflationary«. Ta teorija ni niti tako nova, že pred nekaj leti je celo revija »National Geographic«, ki izhaja v ZDA, priobčila daljši članek z mnogimi ilustracijami o tej teoriji. Le te številke ne morem nikjer najti; najbrž smo jo že odnesli v svojo poletno hišo v Muskoki, kot to vsi delajo, da se jim hiše ne »sesujejo« pod težo mnogih letnikov te revije. Le ta članek je tako poljudno pisan, da je kar nekam težko branje.
V tem oziru je vsaj za tiste, ki obvladajo matematiko, prijetnejše branje dolgega članka: »The Inflationary Universe«, ki ga je za angleško revijo; »Reports on Progress in Physics« (avg. 1984) spisal sovjetski znanstvenik A.D. Linde. Ta fizik je poleg drugega sovjetskega fizika A.A. Starobinskega in pa profesorja na MIT, A.H. Gutha, eden glavnih teoretikov tega novega vsemirja. Pred kratkim je v ameriški strokovni reviji: »Physics Today« (sept. 1987) izšel krajši članek o tem, v pripravi pa je obsežna knjiga o tej teoriji, oboje v avtorstvu Lindeja.
»Inflationary universe« teorija je skoro fantastična in poizkuša poseči v čas in stanje vsemirja pred tkim. »veliko eksplozijo«. Linde uporablja besede kot: »zdi se, da je vse-mirje večno«, vprašuje npr.: »kako je iz niča vse nastalo?«, »kje je izvor vesoljstva?«, »kdo je dal ukaz?«, in se seveda zaveda, da hodi po robu fizike in metafizike. Torej res škoda, da je ljubljanski kolokvij šel mimo tega novega razvoja idej o vsemirju. Vsaj Ch. Fehrenbach, član francoske Akademije znanosti, ne bi smel tega prezreti. Implikacije te nove teorije so namreč še vse večje kot pa implikacije »velike eksplozije!«
b) O Galileju in drugih
O Galilejevi zadevi — kako naj bi bil tak kolokvij brez Galileja — piše R.R. Juan Casanovas, S.J., član vatikanskega observatorija v Castel Gandol-fo. Ima, razumljivo, veliko virov na razpolago, toda je zelo diplomatski. Noče se zameriti ne Vatikanu, ne naravoslovnim znanstvenikom.
Popolnoma ga razumem! Italija ima čudovito podnebje — več let sem živel tam —, ima visoke gore, toplo morje, umetnin brez števila, kulturne prireditve se kar vrste ena za drugo, in končno, astronomi imajo težave s službami. Gotovo je Juan Casanovas že slišal Matje na sti. 6)
LETHBRIDGE, Alta. - Olimpijska bakla z olimpijskim plamenom potuje že več kot mesec dni po Kanadi. Kaj je bakla, in čemu? Poglejmo v zgodovino.
Grške olimpijske igre, v slavni in takrat močni Grčiji, so se vršile vsaka 4 leta. Obsegale so kulturna in športna tekmovanja. Mladeniči so tekmovali z baklami, kdo bo prvi pritekel do olimpijskega oltarja in kot zmagovalec smel prižgati olimpijski ogenj, ki je gorel vse dneve trajanja teh starogrških zbiranj in tekmovanj.
Kot vemo, je s propadom stare Grčije prenehalo tudi večstoletno olimpijsko tekmovanje. Prešlo je v zgodovino in delno pozabo.
Leta 1896 pa je Francoz Pierre de Coubertain oživel moderne olimpijske igre, ki so se kot prve moderne vršile prav tam kot starogrške, namreč v Grčiji. Namenjene so tekmovanju vseh svetovnih narodov in odtlej res vsakokrat večje po udeležbi. Te olimpijske igre so bile do L 1924 samo poletne. Ker pa so se po svetovni vojni hudo razširili zimski športi, so tudi za te pričeli organizirati zimske olimpijske igre. Zadnje, 1. 1984, so se vršile v Sarajevu, letošnje, XV. po vrsti, pa bodo v Calgaryju in okolici, v naši pokrajini Alberti.
Olimpijski ogenj so v naših povojnih časih prvič prižgali na olimpijskih igrah L 1928 v Amsterdamu,. Je to nova in lepa zamisel, ki naj vsaj malenkostno povezuje idealno misel bratstva in miru starih in zdaj modernih časov.
Zamisel o vžigu olimpijskega ognja v Grčiji in nato prenos plamena v štafetnem teku do kraja, kjer se vrše olimpijske igre, je sprožil in res prvič tudi izvedel Nemec Carl Diehm. Mož je bil navdušen športnik, športni vzgojitelj, novinar in avtor strokovnih športnih knjig, skratka takratna športna avtoriteta.
Leta 1936 je bil državni minister in tajnik nemškega olimpijskega odbora. Tega leta so bile 4-letne otimpijske igre v Berlinu. Bile so zadnje pred II. svetovno vojno, zimske pa v Garmisch-Partenkirchnu blizu Monakovega. Takrat je Nemčiji trdo in trdno vladal Hitler (olimpijske igre so bile zaupane v izvedbo Nemcem nekaj let pred Hitlerjevim prihodom na oblast). Po različnih starih virih je Diehm zvrtal razne podatke o poteku starih olimpijskih iger in prišel do zamisli in nekake simbolične povezave med grškimi in modernimi svetovnimi igrami.
Tako so tega leta 1936 prvič prižgali olimpijski ogenj v Grčiji na gori Olimp in ga nato s tekači prinesli v Berlin. Pla-
men je menda nosilo 3000 tekačev preko evropskih držav do Berlina. In tako je prišlo v navado, da temu slede odslej vse države, ki jim je zaupana naloga prirejanja iger. Moramo pa pomniti, da je olimpijski ogenj sama grška last — zanje nekak sveti plamen oz. ogenj, kar Grki res trdovratno in upravičeno kar ljubosumno čuvajo. Tako torej Grki vsakokratnim prirediteljem iger ta ogenj samo posodijo za dobo trajanja iger.
Najvažnejši dogodek prižiganja olimpijskega ognja se po grški zamisli in izvedbi vrši na gori Olimp. Cel potek te svečanosti je za Grke nekaj svetega, nekaj svojevrstno posvečenega. Tudi za prihajajoče zimske igre so 17. novembra lani ob navzočnosti grškega olimpijskega odbora in zastopnikov calgarijskega odbora prižgali ogenj.
Kako? Po vpeljani navadi vrše ta običaj grške mladenke, glavna svečenica in 14 svečenic. Oblečene so v bele grške toge, dolga bela oblačila, bose, na glavi pa zelene vence. Glavna svečenica ujame na konkavno lečo (močno ogledalo) sončne žarke, ki čez čas vnamejo pripravljeno baklo.
Ta vžigalna svečanost se vrši na oltarju ob 3000 let starih razvalinah templja, ki je posvečena boginji Heri (zaročenki Boga Zeusa). Ko ogenj dodobra zagori, ga glavna svečenica izorči enemu od 25 grških športnikov, katerih svečana naloga je prinesti ogenj v Atene in tam ga izročiti prirediteljem olimpijskih iger, topot kanadskemu zastopstvu.
Ceremonijo na grških tleh izvrše samo in edino Grki. Plamen nato preneso v zaprte rudarske svetilke, v vsaj dve, ker ogenj ne sme več ugasniti, kar je možno v morebitnem viharju, vetru in drugih vremenskih neprilikah. Če torej ugasne plamen v prenešajoči bakli, je plamen vedno v rudarskih svetilkah, odkoder lahko spet prižge bakle.
Ko je kanadsko zastopstvo sprejelo ogenj, je bil ta takoj z letalom prenešen čez Atlantik v kanadsko pokrajino Newfoundland. Prva Kanadčana, ki sta imela čast in dolžnost teči z baklo prvi kilometer 18.000 km dolge poti, sta bila prejšnja Olimpijska, 57-letni Fred Haymann, olimpijski udeleženec iz 1. 1952, v Helsinkih na Finskem, ko je tekmoval v hoji na 50 km in bil od 35 tekmovalcev 25., in svetovno slavna Barbara Ann Scott, ki je bila olimpijska zmagovalka L 1948 v drsanju.
Izgleda, da je večini izbrancev, ki so bili izžrebani za prenos bakle, to v veliko čast in ponos. Ko so F. Havmanna vprašali, s kakšnimi občutki je sprejet baklo, je šepetaje dejal: (Dalje na str. 61
Zahvala za pomoč župni cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Trebnjem, Slovenija...
TORONTO, Ont. — Sporočam vsem, ki so darovali za to cer-l^v. da je bil zbran denar odposlan v Slovenijo. Odgovoril in se zahvalil je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar: »Rad bi se vam prav prisrčno zahvalil. Naj vam vsem Bog obilno poplača va5° dobroto in vam vsem da zdravja in posebnega blagoslo-
Va' Vaš prisrčno pozdravljam v imenu župnika č.g. J. Gerčar ja.«
Darovi iz Clevelanda: $250 - 11 neimenovanih; $150 - Polde Zupančič; $115 - Rozalija Zupančič; po $100 - Zvonimir Zupančič, Glorija Pust, Olga Petek, Roži Selan; po $60 - Ivan in Vlarija Lunder, Mici in Cilka Košir; $50 - Lojze in Štefka aiem; $40 - Edi in Milena Gobec; po $30 - Milan in Pavla olinar, Henry in Frank Zupančič, Frank Hren, Štefka Avsenik, Mimi Cendol; po $25 - Jožefa Štepec, Marija Srcmec; po 20 - Mimi Stefančič, Ciril Štepec, Vida Jakomin, Felix A. 'eznikar, Hinko Zupančič, Majda Avsenik, Francka Hoče-vai, Ančka Kurbus; po $15 - Breda Lončar, Neimenovani; po ' Milena Gobec, Frank Kastigar, Lojze in Marjanca Zajec, ‘ imi Stefančič, Štefan Zorc, Ana Pirnat, Franc Anžlovar, lr>ko Zupančič; po $5 - Marija Križman, Olga Marinič. Darovi iz Toronta: $5 - Marjan Novak; $10 - Franc Kraljič; P° $20 - Rudi Resnik, dr. Franc Habjan, Jože Šparovec, Anica ■količ, Anica Sluga, Nežka Kastelic, Marija Kramar; $25 ojze Oražem; $30 - Lojze Žižek; $40 - Franc Hočevar; po 0 - Dušan Klemenčič, Jože Bajc; $60 - Marjan Krašna; $100 J 'anc in Mara Osredkar; $110 - družina Zupančič; po $200 van Kavčič st.. Župnija Brezmadežne; po $500- Jože Kolenc, tanilnica in Posojilnica J.E. Kreka; $1000 - Ivan A. Zakraj-Darovali so še: Jože Opara, Ignac, Vera in Jože Meglič ter Rudi Kus.
Vsem darovalcem iskren Bog plačaj
/cli L Zakrajšek
Ameriška ljudska medicina o medu
(Nadaljevanje s str. 4)
Kanadska Domovina
ZNANOST IN VERA
(Nadaljevanje s str. 5)
Predolimpijske
drobtine...
(Nadaljevanje s str. 5) »ijpam, da me niso videli na TV solznih oči...«
Olimpijska bakla torej že potuje po Kanadi. Začrtana ji je dolga pot 18.000 km, ker bo potovala po vsem kanadskem ozemlju od Atlantika pa do mej kanadskega Arktike, nato spet na jug do meje Pacifika, zadnji dni pa gor in dol po naši lepi Alberti. Dne 13. februarja bo zadnji tekač prinesel baklo na calgarijski McMann stadion, ki bo v kar norem navdušenju, saj bo tam pozdravilo baklo nad 65.000 gledalcev.
Nato bodo prižgali z baklo stalno olimpijski plamen vrh najvišje calgarijske zgradbe, ki je Calgary Tower. To bo svečan trenutek in s tem se bodo uradno pričele XV. zimske olimpijske igre. Višek torej večletnih načrtov in priprav ter začetek zimskošportnih tekmovanj, kjer bodo svetovni izbranci tekmovali za lastno in narodovo čast in seve za olimpijske medalje.
V času grških iger je bil Grkom olimpijski plamen simbol miru in bratstva med večkrat sprtimi plemeni. Za dobo trajajočih iger so morali prenehati vsi morebitni plemenski spori in boji. Tudi moderne olimpijske igre naj bi bile simbol miru in svetovnega bratstva in prijateljstva. Gotovo niso simbol miru, saj menda trenutno svet obračunava svoja na-sprotstva kar na 29-ih bojiščih po zemeljski obli.
Res je, da razdvojeno Kanado olimpijska bakla, ki potuje od vzhoda na kanadski zahod nekako prebuja in povezuje, saj jo na dosedanjih poteh sprejemajo navdušene množice, prirejajo sprejeme, tisoči v bolj naseljenih krajih delajo špalirje, in mnogi spremljajo tekače z baklo po več kilometrov. Gotovo je, da vso Kanado objema nekak olimpijski nemir, prebuja narodno zavest in pričakovanje lepših dni...
Skoro bi pozabil omeniti, koliko pomeni olimpijski o-genj Grkom. Po nenapisanih pravilih morajo biti svečenice mlade in lepe. Nad dve desetletji je vršila vlogo glavne svečenice izbrana igralka Maria Moscholiou. Letos pa je grški olimpijski odbor sklenil, da sicer še vedno lepo igralko zrelih ženskih let zamenja z mlajšo. Res so za to vlogo prve svečenice izbrali mlado grško lepotico Katarino Didaskalou, ki je grškega rodu, a živi v ameriškem New Yorku!
Pak
Kanadski rojaki! Dopisujte v Ameriško Domovino!
pregovor: »Don’t rock the boat!« Preveč kritično besedo bi mu mogoče zamerili in sedaj tudi v Vatikanu vedo, kje v Northwest Territories je ledeni Fort Simpson, ki ga je pred kratkim obiskal sam papež, in kamor je vedno mogoče poslati kakega prekritičnega astronoma past duše zapuščenih Indijancev in pa Inuit.
V obrambo nad vse previdnega Juana Casanovasa, ki mu je več kot na enem mestu v referatu nekam nerodno izpo-dletelo, je treba reči, da Galilejev slučaj ni povsem osamljen. Vse ideologije so v vseh časih sumničile znanstvenike in so na splošno zavirale napredek znanosti. V novejši dobi je to delala nacistična Nemčija. Trume velikih učenjakov judovskega rodu so bežale, med njimi Nobelovi nagrajenci. Trdi se, ne vem, če je res, da je veliki nemški fizik M. Planck svaril samega Hitlerja, da beg toliko prvorazrednih fizikov judovskega rodu pomeni konec teoretske fizike v Nemčiji, pa je Hitler po svoji navadi zakričal nad njim: »Das dritte Reich braucht keine theoreti-sche Physik!« Nemčije mogoče res ni uničila teoretska fizika, pač pa je pokopala Japonsko v obliki atomske bombe!
Tudi s Stalinom so imeli znanstvenike težave. Zahodni viri trdijo, da je dal Stalin zapreti enega največjih fizikov na svetu in naj večjega sovjetskega fizika, kasnejšega Nobelovega nagrajenca, L.D. Lan-daua, kot »nemškega vohuna«. Šele na posredovanje drugega velikega sovjetskega fizika P. Kapice, vsaj tako se piše na Zahodu, je bil Landau izpuščen. Ime »Landau« res zveni nemško, toda kot Jud je bil gotovo velik nasprotnik nacizma.
Splošno je znan spor v sovjetski genetiki. Imena kot I.V. Mičurin (1855-1935), T.D. Lisenko in N.L Vavilov (1887-1943)! Oba prva sta bila spretna praktična sadjarja in sta dosegla lepe uspehe s križanjem raznih vrst. Teorija, ki sta jo razvila, je bila pa povsem napačna. Toda preprostemu Gruzincu J.V. Džugašvili-ju (Stalinu) je bila prav ta preprosta razlaga razumljiva, ni pa mogel doumeti idej Vavilova, baziranih na moderni genetiki (S. Reznik: Nikolaj Vavilov, Življenje pomembnih ljudi, Moskva 1968). Dolgo dobo je tako tekel razvoju sovjetske genetike v povsem napačni smeri, ki pa jo je odobraval sam Stalin. Mičurin in Lisenko sta močno pretiravala, npr. o ogromnih sadežih, ki naj bi bili praktičen uspeh njih teorije.
ZAKLJUČEK
Komaj par razprav sem se mogel dotakniti; delno, ker mi
francoščina in nemščina delata težave, delno, ker mi snov drugih referatov ni dovolj poznana, da bi mogel o njih razpravljati. Skoro ne preostane drugega, kot da ponovim besede, ki jih je zaslišal sv. Avguštin in jih zapisal v svoji »Izpovedih«: »Tolle, lege!« (Vzemi, beri!), ali kakor je profesor Sovre svojsko prevedel: »Spre-beri si, preberi si!«
Samo naslove posameznih poglavij bom navedel: »Znanost in vera: njun vpliv na družbo! (4 razprave); »Znanost vere in vera v znanosti« (4 razprave); »Božje lastnosti in znanstvene kategorije« (4 razprave); »Religija, znanost, svoboda, resnica« (5 razprav); »Splošna diskusija« (4 razprave).
Kaj je bil končni uspeh tega kolokvija? bo kdo vprašal. Moramo biti realni. Udeleženci, sami resni znanstveniki in filozofi, so prišli do svojega prepričanja po dolgem študiju, premišljevanju in razgovorih. Prav gotovo ni nihče od njih ob koncu tega srečanja vzkliknil s Prešernovim »učencem« v pesmi »Nova pisarija«:
»Prižgal si, mojster, iark mi nove /uči:
na delopust do sodnega jaz dneva
slovim, še to, kaj pet bom, me poduči!«
Resen znanstvenik ne menja svojega nazora v par dneh, kolikor je ta kolokvij trajal, navadno niti v par letih. Resni znanstveniki niso tako majavi. Gotovo se ni nihče pri tem srečanju »izpreobrnil« v eno ali v drugo smer. To bi pomenilo veliko nezrelost. Mislim, da se ne motim, če trdim, da so verjetno vsi udeleženci odšli domov z istimi idejami, s katerimi so prišli v Ljubljano.
»Torej izgubljen čas in delo, in še denar!«, bo kdo zastokal. Kakšna zmota! Glavna je izmenjava misli v ozračju, kjer prevladuje razume in razumski razlogi. Vsi udeleženci so želeli doprinesti svoj delež k osvetlitvi problema: »Znanost in vera«. To jim je, kot pričajo razprave, uspelo. Torej to, kar bi se neukemu zdelo izgubljeno delo, ker ljubljanski kolokvij ni prinesel nikakih konkretnih zaključkov, je za mislečega skoro stoodstoten uspeh.
(konec)
Complete Works of IVAN CANKAR
Collectors’ item. - Hard to come by. Best offer over $150. Write to: 639 Broadway, New York City, 10012 or call (212) 475-0450.
(x)
organizma, znane pod imenom hipovitaminoze.
Z medom pa lahko v organizem vnašamo ne le kalorično visoko vredno hrano, marveč tudi vitamine. Ti delujejo kot bistveni sestavni del nekaterih encimov, za katere vemo, da pri živih bitjih omogočajo normalno presnovo.
Medtem ko mora človekov organizem trsni sladkor, škrob in glikogen, ki jih dobiva s hrano, v začetku prebave najprej razcepiti na osnovne sestavne dele, ki se nato presnavljajo zlasti po tako imenovani glikolitični shemi, pa pri uživanju medu cepljenja sladkorjev na osnovne monosaharide takorekoč ni, ker je to opravila že čebela s svojimi prebavnimi sokovi. V medu že takoj najdemo tako imenovani in-vertni sladkor, tj. mešanico glukoze in fruktoze, ki sta sestavni del saharoze, tj. trsnega sladkorja. Prebava medu torej od organizma zahteva manj časa in napora, kar je zlasti važno za bolnega človeka, tako otroka kot odraslega.
Če pustimo ob strani, da je med dobrodošla sprememba in slasten dodatek naši vsakdanji hrani, je treba ponovno poudariti, da je med (lahko) tudi del osnovne prehrane, saj vsebuje snovi, ki jih telo nujno potrebuje in jih mora neprestano obnavljati. Zelo hitro nudi energijo, zato je še posebno privlačen ob zajtrku, ko bi se bilo za začetek dela že treba oskrbeti z energijo.
Oglejmo si prednosti medu pred drugimi sladkorji oziroma ogljikovimi hidrati:
1.	— Ne draži služnice prebavnega trakta (zlasti ne, če je v razstopini, npr. v čaju, mleku itd.).
2.	— Je lahko in hitro prebavljiv.
3.	— Omogoča, da si atleti in drugi fizični delavci hitro opomorejo od napora.
4.	— Od vseh ogljikovih hidratov ledvice najlaže prenašajo sladkorje iz medu.
5.	— Deluje kot naravno in blago odvajalno sredstvo.
6.	— Na telo učinkuje pomirjevalno.
7.	— Lahko ga je dobiti.
8.	— (Še vedno) ni drag.
Glavni pomen medu pa je v njegovi medicinski vrednosti, saj je za človeka koristen takorekoč od zibelke do groba. Kje naj bi danes našli sredstvo, ki naj bi ob rednem uživanju pospeševalo apetit, obenem pa bi uspešno pomirjalo prenapete živce in vselej učinkovalo le dobro, nikoli pa slabo? Kje drugje najti neškodljivo sladilo, ki omogoča dobro spanje?
Med deluje pomirjevalno tudi na želodec, pomaga pri kašlju, učinkuje blago odvajalno in ublažuje bolečine pri vnetju sklepov. Pripovedujejo o neki samski učiteljici, ki je že dalj časa bolehala za vnetjem sklepov, pa se za to ni kaj prida zmenila. Ko so jo prestavili v neko hribovsko območje, je bila na hrani in stanovanju pri neki kmečki družini, kjer so kot sladilo uporabljali izključno med. Po letu dni je vnetje sklepov povsem prenehalo. Očitno je s trajnim uživanjem medu odpravila presnovne motnje, ki so povzročale vnetja sklepov.
Pogosto med olajša prenašanje starosti in njenih tegob.
(Nadaljevanje prihodnji torek)
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na 'lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
PH-PALACE HOTEL, Corso llalia 63 34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB
President: Louis Jartz 1st Vice Pres.: Frank Slejko 2nd Vice-Pres.: Ann Kristoff Sec.-Treas.: Steve Shimits, 18050 Lake Shore Blvd., Apt. 107, Euclid, OH 44117, Tel. 531-2281 Rec. Sec.: Helen Vukčevič Auditing Comm.: Frank Bittenc, Ann Kristoff
Planning Comm.: Alice Bozic, Ann Kristoff, Frank Bittenc, Steve Shimits, Cecelia Wolf Slov. and Eng. Publicity: Cecelia Wolf, Ann Kristoff, Helen Vukčevič Fed. reps.: Louis Jartz, Steve Shi-m'ts, Frank Greg; Frank Bittenc; alternate: Cecelia Wolf Hall Reps.: Frank Slejko, Louis Prebevsek
Slov. Home for Aged Reps.: Alice Bozic, Tony Silc, Tony Sturm Head Cook: Millie Bradač
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH—MAPLE HEIGHTS
President: John Taucher, Tel. 663-6957
Vice-Pres.: Mary Zivny
ik?60'Treas” Josephine F 15701 Rockside Rd„ Maple 44137, Tel. 662-9064 Rec. Secy.: Donna Stubljer Auditors: Louis Champa, Urbančič, John Perc
Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month, a| 1 P.m., alternating at the Slove-nian Natl. Homes on E. 80 St. and 5050 Stanley Ave., Maple Hts.
American Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio
President: Vincent Lauter Vice-Pres.: Joseph Yankovich Sec.-Treas.: Jennie B. Nagi 245 - 24th St., N.W., Barberto OH 44203 — Telephone: 1-21 «25-6227 or 825-2267.
Rec. Sec.: Angela Polk
Anap|d'i?rS:	Frances Smrde
Ang®13 M'S'ch. Mary Kovacic Subsftute: Josephine Plainer « 6 ' FlePs': Theresa Cekad 96 a Polk. Frances Smrdel, Jos Pome Plainer, Jennie B. Nagel; alte oate Mary Kovacic
Meetings every first Thursday of the month at 1 p.m. in the Slovene Center, 70 - 14th St., N.W., Barberton, Ohio
Progressive Slovene Women of America
SUPREME BOARD President: Florence Unetich 1st Vice-Pres.: Joyce Plemel s 2nd Vice-Pres.: Josephine Tom-
Pln. Sec.: Millie Bradač Rec. Sec.: Emily Starman Corr. Sec.: Hildegarde Kazen Treasurer: Marie Plevnik Auditors: Jennie Zaman, Vida ak, Frances Mauric, Josephine Škabar, Wilma Tibjash Educ.-Welfare: Cecelia Wolf, Clga Pozar, Rose Gorman, Helen Vukčevič, Caroline Lokar.
Historian: Joanna Jadrich Editor: Agnes Elish
CIRCLE 1
President: Frances Mauric me Pres.: Sophie Matuch hec.-Trees.: Vida Zak Rec. Sec'y.: Wilma Tibjash
uditors: Julianna Kobal, pine Tomsic, Jeanne Skol I . tffeation & Social: Angela I k, Roberta Haic, Dorothy Go s°Phie Matuch Meetings: First Thursday o °Pth, Slovenian Workm PPte, 15335 Waterloo Road.
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors: Mary Turk, Justine Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
President: Dorothy Lamm Vice Pres.: Josephine Kosteinshek Financial Secy: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 4411 7, tel. 486-2643.
Rec. Secy: Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Jo Škabar, Loretta Hlab-se, Jean Petrick
Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bilicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch.), Millie Pike (Asst.)
Cookbook: Mickey Frank (481-8693)
Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wed. of the month at 7 p.m.
CIRCLE 7
President: Hildegarde Kazen Vice President: Edith Zele 2nd Vice Pres.: Irene Strancar Rec. Secy.: Pauline Krall Treasurer: Frances B. Weyant Auditors:	Angie Baranowskr,
Mary Krnel, Mitzi Vesel Sunshine Lady: Katie Dohnal Reporters: Esther Larabee, Ann Stefančič, Lillian Ribarich Bingo Chairman: Pauline Krall Meetings: Second Wednesday of the month, 7:30 p m , Slovenian Workmen's Home, 1 5335 Waterloo Rd
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednika: Kati Likozar Cup. Tomaž Gorenšek Podpredsednika: Frank Lovšin. Tončka Sršen
Blagajničarka: Marjanca Tominc Tajnica: Martina Jakomin, 26552 Aaron Ave., Euclid, OH 44132 Odborniki: Jože Cerer, Mari Mc-Murray Erdani, Mari Nemec, Gregor Sedmak, Janez Semen, Barb Semen, Nejči Slak Pevovodja: Rudi Knez
GLASBENA MATICA President: Joseph Penko 1st Vice Pres.: John Vatovec 2nd Vice Pres.: Don Mausser Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Matthew Dolenc, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Batis
Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowskl Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave.
New members are always welcome.
JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, 15335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members! PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677 Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Elizabeth Stislow Treasurer: Chris Merrill Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month.
Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič
Secieiaiy: Susan Riglei
Director: Rev. Dr. Vendelin špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H.
Milwaukee, Wis.
President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor: Dolores Ivanchich
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President:	Edwin Polšak
Vice President:	Vicky Kozel
2nd Vice Pres.:	Irma Pryatety
Con./Rec. Secy.: Sophie T. Eler-sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 44117, telephone 216-531-8402 Secy.-Treas.:	Mike Perme
Musical Dir.: Douglas Elersich Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman Auditors:	Rudy Kozan, Irene
Kelley, Frank Elersich
Planning Comm.: Orelya Meden, Barbara Elersich, Frank Kokal, Bea Pestotnik
Stage Mgts.; Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening 7:30—9:30 p.m. at the Slovene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES
I.	Predsednik: Peter Lekšan
II.	Predsednik: Mark Zakrajšek Tajnik: Jože Cendol, 1076 E. 72
St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-0993
Blagajničarka: Rezka Kolarič Zapisnikarica: Marta Stefančič Odbornice: Marjanca Rihtar, Marjanca Rus, Tanja Lončar
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY'S PARISH P.T.U.
ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. John Kumse
Pastoral Minister: Sr. Nina Vitale Honorary President: Sr. Mary Ann Murphy
President: Debbie Suhy Vice-President: Debbie Daniels Rec. Secy.: Pam Lai Corres. Secy.: Joyce Segulin Treasurer: Danetta Kozel
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 IH); 431-6062 (B)
Officer of, the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr.
2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655
President: Rose Poprik 1st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Oif.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Georgette Paul Trustee 2 Yr.: Jo Nousak Trustee 1 Yr.: Catherine Cstrunic Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiiitua! Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND
President: Andrea Borštnik 1st Vice-Pres.: Marie Azman 2nd Vice-Pres.: Margo Repka Rec. Sec.: Mary Lou Buehner Corr. Sec.: Sharon Fajadej Treasurer: Margaret Steixner Publicity Chmn.: Beverly Hetman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik: Ciril Prezelj, R.R. 7, Guelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik: Marlin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Rozika Jaklič, Jožef Kolenko, Angela Radej, Tonica Simf-čak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Agnes Vidervol, Štefan Režonja, Branko Senica
Nadzorni odbor:	Alojz Ferlinc,
Angela Pintar, Malči Kolenko, Angela Moser, Frančiška Benko Razsodišče: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Marija Walentschak, Marija Goršek, Lenka Mišmaš, Avgust Šepetave
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič
Nadzorni odbor:	Rudolph M.
Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Zorman Podpredsednik: Milan Dekleva Tajnik-blagajnik: Renato Cromaz Zapisnikar: Gus Babuder Orožjar: Lud Zorman Odborniki: Frank Cendol, Eugene Kogovšek, Ed Pečnik
Federation of Slovenian Natl. Homes: John Rabat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwomen:	Doris
Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
KOLEDAR
društvenih prireditev
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION
Hon. President:	Frank J. Lausche
President:	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann M. Opeka
Secretary:	Francine M. Snyder
Treasurer:	James E. Logar
Executive Committee (At Large):
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Rus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Stanley Laurich, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomšič, Sutton J. Girod, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec, Elmer Nachtigal, John Pestotnik Alternates: Zora Kocin, Maria Štepec
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Frank Ko-sich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf, Jean Križman Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, O. 441 10, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman
Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD
President: Justine Skok Vice Pres.: Jean Križman Secretary and Rec. Secy: Nancy Walden
Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden
Exhibits: Mildred Hoeglei
AMERICAN SLOVENE CLUB President: Gene Drobnič Vice Pres.: Emilee Jenko Rec. Secy.: Terri Hočevar Con. Secy: Agnes Koporc Treasurer: Esther Rossman
Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Sudan
Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio
KLUB LJUBLJANA
Predsednica: Christine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor:	Ceal Žnidar,
Joseph Mateyka, Caroline Lokar Poročevalka: Jane Novak Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor; Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa.
Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pii Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca Debeljak, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Sveiger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Slavka Sečnik, Helena Mišrnaš, Tončka Berkopec Nadzorni odbor: Jože Dovjak, Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA /a lelo 1987-1988 Predsednik: August Dragar Podpreds.: Matt Grdadolnik Blagajničarka: Marija Nemec Tajnik: France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, OH 44119, tel. 531 6196
Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Haupt man, Srečko Gaser, Peter Dragar, Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, Janez Tominc Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečko Gaser Točilnica: Tone Štepec, Miro Celestina, Rudi Hren Reditelja:	Jože Tomc, Matija
Hočevar
Knjižničar: Srečko Gaser Športna referenta: France Zalar, Matt Grdadolnik
Kuhinja: Anica Nemec, Marija Hočevar, Julka Zalar Nadzorni odbor: Viktor Kmetič, Stane Krulc, Frank Zalar Seje prvi ponedeljek v mesecu, ob 8 uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Mary Kobal;
V. President: Christine Kovatch; Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429;
Rec. Secy.: Marica Lokar;
Audit Comm.: Christine Kovatch, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin;
Shrimp & fish fry every Friday from 11. a.m. to 8.30 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken.
BALINCARSKI KLUB
NA WATERLOO RD. Predsednik: Mate Zaharija Podpredsednik: Ivan Viskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar
Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 12. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli.
S.K.I). IRK.LAN Milttuiiketc Wisconsin
Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Helenca Frohna Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic
Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar
Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič
Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maietle, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar
THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA
President: Ellie Michaels Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Dick Flynn Financial Secy.: Paula Beavers Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, Edw. Blatnik
Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Nob Hill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Florida 33322.
JANUAR
23.	— Slovenska pristava prireja »Pristavsko noč« — Družinska večerja, ples in zabava, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
24.	— Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti pripravlja kosilo v šolski dvorani. Serviranje od
11.30	do 1. pop.
FEBRUAR
6. — S.K.I). Triglav, Milwaukee, priredi Maškarado.
13.	— Dramatsko društvo Lilija priredi pustno zabavo v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. Pričetek ob 7h zvečer.
14.	— Prijatelji SNI) na St. Clair Ave. priredijo »brunch«. Serviranje od 12. do 2., pop., zabava do 4.
28. — Slov. šola pri Sv. Vidu
postreže s kosilom v farni dvorani. Serviranje od 11.30 do
1.30	pop.
28. — Župnija Marije Vne-
bovzcte priredi srnjakovo kosilo v korist Slov. doma za ostarele in sicer v SDD na Recher Ave. v Euclidu. Serviranje od 2. do 5. pop.
MAREC
6. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8.30 zj. do 1. pop. 26. — Glasbena Matica priredi svoj spomladanski koncert, združen z večerjo in plesom, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
APRIL
9.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem!
WEST PARK BUTTON BOX CLUB Cleveland, Ohio
Piesident:	Ella Samanich (tel.
243-6696)
Vice Ptes.: Edward Valentine Secy-Treas.: Mimi Stibil Recording Secy.: Leona Nicifera Music Dir.: Any Fixel Auditors: Rudy Pivik, Joseph Mirtič
Public Relations: Albina Capek, Mimi Stibil
Members: Dennis Madigan, Bill II-ersic, John Carrol, Ed. Anderson
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt. FI6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124 Vice President:,Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Cortes. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m.
Slovenci.
»	. J
17. — St. Clairski upokojenci
piirede svojo letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. Serviranje od 1. do
3.30	pop., zabava do 5. pop.
MAJ
15.	— S.K.I). Triglav, Milwaukee, praznuje Materinski dan
30. — S.K.I). Triglav, Milwaukee, obhaja Spominski dan v Triglavskem parku
JUNIJ
18., 19. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slov. domobrance in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave.
26. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku
JULIJ
24.	— Misijonski piknik v Triglavskem parku, Milwaukee.
AVGUST
14.	— S.K.I). Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku.
SEPTEMBER
25.	— S.K.I). Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v svojem Parku
OKTOBER
15.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
DECEMBER
4. — S.K.I). Triglav, Milwaukee, priredi Miklavževanje
MALI OGLASI
Looking Kor Rent 1 or 2 furnished rooms. St. Vitus area. Call 431-0628.
(3-6)
Part-time help needed for residential cleaning. Must have car. 383-0703 or 574-3013 (pager).
FOR SALE
E. 1 85 St. area. 3 bdrm brick bungalow. Many extras. Excellent cond. in and out. Call
481-0509 or 481-7771.	,
(2-4)
Furnace Cleaning Special $24.95. Repair on all makes of furnaces. Small home repairs of all kinds. 232-6008
(X>
Hiše barvamo zunaj in znotraj. Tapeciramo. (We wall' paper). Popravljamo in dela' mo nove kuhinje in kopalnic® ter tudi druga zidarska id mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVNl* Pokličite 423-4444
(*)