las novoletne poslanice predsednika Tita Čakajo nas težke naloge Predsednik republike Josip Broz-Tito, ki je dočakal novo leto v Zagrebu, je poslal ob novem letu državljanom Jugoslavije naslednjo poslanico, v kateri je med drugim dejal: — Ko stopamo v novo, 1963. leto, lahko z olajšanjem gledamo na minulo nevarno obdobje v letu 1962, ko je človeštvo s strahom Kledalo na svojo usodo. Bili smo na robu vojne katastrofe z najstrahotnejšimi posledicami. Pa tudi tokrat je zmagal zdrav človeški razum tistih faktorjev, ki so najodgovornejši za ohranitev miru na svetu. Ves miroljubni svet jim je za to hvaležen in prav ta hvaležnost je zanje najodgovornejša obveznost, da bo tudi v prihodnji* njihova poglavitna skrb ohranitev miru, da bodo budno in resno spremljali miroljubne težnje velikanske večine človeštva in da bo to njihova orientacija v zunanji politiki. Tiste sile, ki zastopajo in ki bodo zastopale poli- . tiko miru, politiko miroljubne in konstruktivne koeksistence med narodi, lahko s polno pravico in zaupanjem računajo na podporo vseh miroljubnih sil na svetu. — V minulem letu smo morali ugotoviti nekatere pomanjkljivosti v našem družbenem razvoju in naših družbenih odnosih. O tem smo govorili odkrito pred našim Uudstvom. Grajali smp nekatere drastične pojave subjektivnega značaja in to je dalo pozitivne rezultate. Toda še dosti tega je tre- ba popraviti in glede tega se ne bomo zaustavili pri doseženih rezultatih. Če kdo misli, da je bilo to samo začasna burja, ki bo minila in da bo šlo potem spet po starem, se moti. Vse pojave, ki sc lahko negativno kažejo v normalnem socialističnem družbenem razvoju, moramo preprečevati v kali. — Zelo pomembno povečanje našega izvoza v tem letu, zlasti v drugem polletju, prav tako pa tudi povečanje proizvodnje, kažeta, da do tega ni prišlo zaradi ne- česa zunaj nas, iz objektivnih razlogov, ampak predvsem iz subjektivnih razlogov, zaradi hitrega odpravljanja negativnih stvari, zaradi boljše organizacije, zaradi večje aktivnosti komunistov in drugih zavestnih socialističnih sil pri presojanju interesov skupnosti kot celote. — Državljani in državljanke, v leto 1963 stopamo z novimi nalogami, ki niso nepremagljive, zakaj dovolj izkušenj imamo, da jih bomo lahko pravilno reševali. Iz pomanjkljivosti v preteklosti smo potegnili potrebne sklepe in sedaj jih moramo dosledno izvajati, brez nervoze in pretiravanja. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA Leto VIII. — St. 3 KOČEVJE, 11. JANUARJA 1963 Cena 20 din Grčarice za združitev Grčarice, 9. jan. (Po telefonu). — Zbora volivcev v Grčaricah, ki je bil prvi v ribniški občini, se je udeležilo okrog 50 volivcev, prisostvovali pa so tudi sekretarja obč. komitejev ZK Kočevje in Ribnica, Hegler in Debeljak, predsednik ObLO Kočevje Drago Benčina, tajnik ObLO Ribnica in ravnatelj osemletke. Na zboru so najprej govorili 3 izpolnjevanju plana v ribniški občini preteklo leto. Vaščani so izrekli precej kritičnih pripomb, ko pa so govorili o predvideni združitvi občin Kočevje in Ribnica, so enoglasno glasovali za združitev ... V prihodnjih dneh bodo v obeh občinah zbori volivcev še v ostalih krajih in tedaj bomo dobili jasna mnenja občanov o tem vprašanju. | S V dneh pred novim letom je dedek Mraz, ki so ga predvsem najmlajši nestrpno pričakovali, obiskoval vasi in delovne kolektive. Dedek Mraz je med drugim obiskal tudi kolektiv ČZP »Kočevski tisk« (na sliki) I' Občinski statut in združevanje občin |i Od 13. do 20. januarja bodo Fari (ob 15. uri v prosvetnem v kočevski občini zbori voliv- domu v Fari), Vrh pri Fari (ob cev, na katerih bodo odborniki 14. uri) in v Banja loki (ob 14. volivcem poročali o Izvršenih uri v dvorani družbenih or-nalogah občine in posamezne- ganizacij). ga krajevnega odbora v preteklem letu, nadalje bodo ob- ZBORI VOLIVCEV čane seznanili z izdelovanjem osnutka statuta za občino Ko- V ribniški občini bodo zbori čevje (osnutek bomo objavili volivcev od 9. do 18. jan. V v eni naših naslednjih številk), sredo in v četrtek so bili v Gr-razpravljali pa bodo tudi o caricah, Rakitnici-Blate, Prigo-združitvi občin. rici, Dolenji vasi, Nemški va- 13. januarja bodo zbori vo- V Ribnici, kjer bo obenem Iivcev v Mozlju (ob 9. uri v os- tudi letna konferenca Sociali-novni šoli), v Livoldu (ob 9. stične zveze, bo v petek ob 19. uri v prosvetnem domu), Pred- v domu TVD- v Goriči vasi gradu (ob 10. uri v zadružnem v Petek ob 18. uri, v soboto na domu), Vimolju (ob 10. uri v Gori "b 18- uri v osnovni šoli. osnovni šoli), Starem logu (ob 13. januarja v Loškem poto-10. uri v osnovni šoli), Stari ^u l°b 13.30 v dvorani), na cerkvi (ob 10. uri v osnovni šo- Gregorju (ob 8. uri v gostilni), li) in Strugah (ob 11. uri v os- Zamostec, Sinovica (ob 14. uri novni šoli). 14. januarja v Kočevju (ob 17. uri v dvorani družbenih organizacij in za Rudnik-Salka vas (ob 19. uri v prosvetnem domu Rudnik). 16. januarja v Koprivniku (ob 19. uri v osnovni šoli). 17. januarja v Kočevski Reki (ob 18. uri v prosvetnem domu). pri Ivanu Cvaru), Ravni dol, Lipovšca (ob 14. uri pri J. Pintarju). 14. januarja na Bregu (ob 18. uri pri Špičku), Jurjeviča, Breze, Kot (ob 18. uri pri Eli), 15. januarja Bukovica, Dane, Zadolje (ob 18. uri v gasilnem domu), Sodražica (ob 18. uri v dvorani TVD), Sušjte (ob 18. url v osnovni šoli), 16. januarja Ortnek, Poljane 18. januarja za Zcljne-Klinja (0jj jg. uri v gostilni). Žlebič, vas (v osnovni šoli Zeljne ob siatnik (ob 18. uri — gostilna la- url)' Klun), 20. januarja v Dolgi vasi (ob 17. januarja Zapotok, Vinice, 9. uri v prosvetnem domu), v Gorenji Lazi (ob 18. uri v za-Dragi (ob 9. uri v KU Draga), družnem domu), Žimarice (ob Papežih (ob 9. uri), Osilnici (ob 18, uri — gostilna Pogorelec) 9. uri v osnovni šoli), Kužlju in 18. januarja v Sajevcu (ob (ob 15. uri v osnovni šoli), Vas- 18. uri pri Klunu). i' :! v. i', i1, l| {) !**»?*?+ Z LETNE SKUPŠČINE ZB NOV MESTA KOCEV JE Še vedno ni rešen stanovanjski problem borcev Pred kratkim je imela redno letno skupščino krajevna organizacija Zveze borcev NOV Kočevje. Bivši borci so se pogovorili o svojem dosedanjem delu in o problemih, ki jih je nujno rešiti. Poudarili so, da stanovanjski problem bivših borcev še vedno ni zadovoljivo rešen. V preteklem letu se je prijavilo 45 borcev, da nimajo primernega stanovanja, stanovanje pa jih je dobilo 17, medtem ko bo najmanj 8 borcev dobilo stanovanja letos. Posebno pereč je stanovanjski problem v mestu, medtem ko je na podeželju v glavnem zadovoljivo rešen. V razpravi je bilo tudi predlagano, naj bi ZB svetovala občinskemu ljudskemu odboru, naj bi zgradil nekaj več cenenih stanovanj in tako rešil tudi najbolj pereča stanovanjska vprašanja borcev. Pred kratkim je bilo okoli 20 odstotkov članov ZB poslanih na zdravniške preglede. V razpravi je bilo poudarjeno, naj bi napake, ki se dogajajo pri pošiljanju posameznih bolnih članov na zdravljenje, preprečili tako, da bi posamezne kandidate za zdravljenje sistematično pregledala posebna komisija. V preteklem obdobju so člani ZB napisali več spominov iz NOB, ki so bili objavljeni v raznih časopisih in revijah. Dobro pa bi bilo, poudarja poročilo, če bi ZB organizirala sistematično akcijo za pisanje spominov. Najbolje bi bilo, če bi imela organizacija za to posebno komisijo, ki bi to delo vodila. Nadalje so se bivši 'borci pogovorili o bližnji proslavi 20-letnice Kočevskega zbora. Člani ZB pri programu teh proslav že aktivno sodelujejo, prav tako pa bodo sodelovali tudi na raznih prireditvah, sprejemu gostov, pri raznih delih itd. Posebno pa bodo člani ZB sodelovali pri zboru treh brigad, ki so bile ustanovljene na Kočevskem. Zbor bo tudi v okviru proslav 20-letnice Kočevskega zbora. Nadalje so razpravljali še o priznavalninah, statutu komune (ki naj bi uzakonil pravice članov ZB), o klubskih prostorih (ki jih imajo skupaj s SZDL), o odhodih na delo v druge države, priznavanju delovne dobe za čas NOB, sodelovanju z drugimi organizacijami in drugem. Zaposlovanje invalidov ni problem Občinska komisija za popis delovnih mest, na katerih bi lahko delali invalidi, je ugotovila, da imamo v kočevski občini 44 delovnih mest, primernih za invalide, na katerih bi se lahko zaposlilo 108 invalidov. Po nepopolnih podatkih je v občini zaposlenih skupno 87 invalidov, od tega 11 vojaških. Preostala delovna mesta bodo ostala predvidoma nezasedena, ker so predvidena predvsem za invalide-ženske, teh pa k sreči ni veliko. Največ invalidov je zaposlenih v podjetjih Rudnik, Itas in Ključavničarstvo. Ta in tudi druga podjetja v občini se ne branijo zaposliti invalide, zaradi česar tudi zaposlovanje invalidov pri nas ni problem. Podjetji INKOP in »Oprema« sprejemata invalide tudi na rehabilitacijo. Navadno se invalidi med rehabilitacijo tako izkažejo pri delu, da jih podjetji kar obdržita. Na območju obeh občin (kočevske in ribniške) je le osem nezaposlenih invalidov, v vsaki po štirje. Od teh so nekateri starejši, za druge pa ni v kraju zaposlitve stanovanja. Dom telesne Kulture Dom telesne kulture v Kočevju stoji še vedno konzerviran. Denar za dograditev namreč še vedno ni zagotovljen, čeprav bi lahko začeli urejevati notranjost. Skupščino ZB sta pozdravila tudi učenca glasbene šole in zaigrala borcem nekaj partizanskih pesmi Večerna politična šola Obiskali so mater narodnega heroja Zastopniki domske skupnosti Doma Dušana Remiha v Kočevju so med novoletnimi prazniki obiskali v Šal ki vasi mater padlega narodnega heroja, po katerem ima dom ime, in ji izročili skromno darilo. Gojenci doma so se z njo zadržali v kratkem razgovoru. Mati narodnega heroja je bila prijetno presenečena nad obiskom in se jim je prisrčno zahvalila. Z veseljem je sprejela tudi vabilo, naj ob prvi priložnosti obišče dom, ki nosi ime po njenem sinu. Stiki gojencev doma z Remihovo materjo naj bi bili v bodoče stalni. (fg) — V Ribnici je že od 25. decembra dvakrat tedensko (ob torkih in petkih) večerna politična šola, trajala pa bo do aprila. Vpisanih je okrog 25 rednih slušateljev, obiskujejo pa jo tudi člani občinskega komiteja, družbeno politični delavci in člani samoupravnih organov. Program šole je obsežen. Bistvena razlika z dosedanjimi podobnimi šolami je v tem, da predavatelji izhajajo iz načelnih problemov, iz katerih potem obravnavajo domača vprašanja. Slušatelji večerne politične šole so sc najprej seznanili s sedanjimi gospodarskimi procesi, ki pogojujejo integracijo v gospodarstvu (združitev lesne industrije, združitev zadrug in trgovin itd.) ter s problemi nadaljnjega razvoja družbenega samoupravljanja. Pri tem so bile podane osnovne misli o statutih delovnih organizacij, o odnosih med podjetjem in komuno, izhajajoč iz statuta itd. Slušatelji so pokazali za te probleme precejšnje zanimanje. Že na drugem predavanju so sodelovali v razpravi,, obenem pa so še med seboj določili posebne skupine, ki bodo nekatera posamezna aktualna vprašanja iz gospodarstva ter družbenega upravljanja v industriji in kmetijstvu podrobneje obdelali in zbrali precej tovrstnega materiala. Čeprav se je del slušateljev zavzel za redno obiskovanje šole, so \ Ribnici jo n'ckateri vzeli neresno in to predvsem ljudje iz gospodarstva. Ob tem se nam vsiljuje misel, da se nekateri še niso otresli stare miselnosti, da je dovolj, če se nekdo poglablja le v problematiko na delovnem mestu, širši problemi v komuni pa ga ne zanimajo ... Največji kos zlata, ki so ga kdajkoli našli, je tehtal 215 kilogramov! Našli so ga 1872. leta v Hill Endu v Avstraliji. Največji kos srebra pa so našli v Sonori v Mehiki; tehtal je nekaj več kot 1350 kilogramov! OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU -O ^ RAZPLET KONGOSKE KRIZE? Zadnje čase so pričele sile X Združenih narodov v Kongu odločen napad proti žandarmeriji v ■ Katangi. Po vrsti ogorčenih bojev se je seccsionist Combe umaknil ^ v Južno Rodezijo, ta teden pa se je vrnil in po sestanku z namest-5 nikom generalnega sekretarja Bunchejem v Elisabcthvillu v sredo S sporočil, da se strinja z načrtom generalnega sekretarja OZN U O Tanta o združitvi Konga. Izrazil je tudi pripravljenost za sodelova-Q nje pri tej akciji. Upajmo, da Combe tokrat ne bo prelomil besede, kakor jo je že tolikokrat doslej, in da bo končno v tej razrvani ^ deželi, tako potrebni miru, Vendarle zavladalo normalno življenje. V sredo smo tudi slišali, da je centralna kongoška vlada zavr-U™ nila ponujeno pomoč Velike Britanije zaradi njene subverzivne ilJ dejavnosti v Ka tangi. Kongoška časopisna agencija je sporočila, da še proučujejo misel o pretrganju diplomatskih stikov v VB. _ KARIBSKA KRIZA Z DNEVNEGA REDA - ZDA IN SZ sta 2 zahtevali v pismih generalnemu sekretarju U Tantu, naj odstrani D karibsko krizo z dnevnega reda Varnostnega sveta. U Tant je prejel ^ tudi pismo od stalnega predstavnika Kube v ZN, v katerem pravi, 2 da Kuba še vedno nima zagotovil za varnost. — Obe velesili, ZDA * in SZ, nista mogli najti stičnih točk predvsem v dveh vprašanjih: i™ niso se zedinili glede nadzorovanja o umiku sovjetskega raketnega Ui orožja s Kube (zahteva ZDA), ZDA pa niso dale zagotovila, da ne - OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU 0 1 bodo izvedle invazije na otok. MACMILLAN FEBRUARJA V ITALIJO. — Napovedujejo, da X bo britanski premier Macmillan verjetno februarja obiskal Italijo, ■ kar nekateri spravljajo v zvezo z vestmi, da italijanska vlada pri- ^ pravlja akcijo proti osi Pariz—Bonn. Italija bi s tesno povezavo z — Anglijo spet vzpostavila ravnotežje v Zahodni Evropi, ki sle je ne- «■ koliko omajalo spričo razvoja francosko-zahodnonemških odnosov. O USPEHI VIETKONGA. — Uporniške sile v Južnem Vietnamu D so v novoletni ofenzivi proti diktatorju Ngo Din Dicmu dosegle lepe ^ uspehe. V dosedanjih akcijah so z razmeroma majhnimi izgubami ^ zaplenile veliko ameriškega orožja. POPLAVE. — Dolgotrajno deževje je obsežna rodovitna pod- r* roč ja v severnem in osrednjem delu Maroka spremenilo v močvirje. U Sodijo, da je zelo veliko ljudi brez strehe, precej pa jih je izgubilo (L življenje. Posebno komisijo za boj proti poplavam vodi kraj Hasan II. I KOMEMORACIJA NA OSANKARICI. V torek sc je v počastitev legendarnega boja Pohorskega bataljona zbralo več sto ljudi na ^ Osankarici, kjer je pr'ed dvajsetimi leti pričel bataljon svojo po- v slednjo borbo. O tem je zbrani množici spregovoril prvi komandant £ bataljona, generalpodpolkovnik Franc Poglajen-Kranjc. Komemo- JL racije se je udeležila tudi delegacija Antifašistične zveze Avstrije. * OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU Skupščina komunalne skupnosti Kočevje — Ribnica Prosta izbira zdravnika Na podlagi novega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja je bila na območju OLO Ljubljana izvedena reorganizacija samouprave socialnega zavarovanja. Oktobra so bile po temeljitih pripravah izvedene volitve novih skupščin komunalnih skupnosti. Skupnost zavarovancev socialnega zavarovanja Kočevje-Ribnica se je v kratkem času že drugič sestala. Na prvem zasedanju je bila skupščina konstituirana, izvoljeni pa so bili tudi člani v predstavniška telesa skupščine. Za predsednika Skupščine je bil izvoljen Vlado Planinc, v upravni odbor komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana pa Vinko Mate. Za člana republiške skupnosti je bil izvoljen predsednik naše skupnosti. Drugo zasedanje skupščine, ki je bilo 24. decembra, je bilo zelo pestro. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila razprava o pravilniku za uveljavljanje pravic zdravstvenega varstva zavarovancev. Vodilo jih je načelo: »Omogočiti hitro in efektno uveljavljanje pravic zavarovancev hkrati z racionalnim trošenjem skladov«. — Olajšati zavarovancem uveljavljanje pravic zdravstvenega varstva, posebno če mora te uveljavljati v drugem kraju — v drugi komunalni skupnosti. Izboljšati dosedanjo organizacijo dela zdravstvenih zavodov in socialnega zavarovanja in z ustreznimi pogodbami urediti medsebojne odnose. Za pravilnik je važno določilo Člena 101 ZZZ, ki se glasi: 1. Zagotovitev vseh olblik zdravstvenega varsta po sodobnih medicinskih metodah in s sodobnimi sredstvi. 2. Zagotovitev proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Zdravnik prevzema vse dolžnosti posameznega zdravnika tako, da presoja bolezen, delovno zmožnost zavarovanca, nosečnost zavarovank, ugotavlja ali je zavarovancu potreben spremljevalec, če je nevarnost nalezljive bolezni, daje mnenje ali si je zavarovanec nalašč povzročil delovno nezmožnost ... v kolikor ni z zakonom ali po predpisu skupščine komunalne skupnosti drugače določeno ° načinu uveljavljanja zdravstvenega varstva. V razpravi, ki je bila zelo razgibana, So podali zelo dobre predloge in jih primerjali z dosedanjo Prakso. Največ govora je bilo ° izbiri zdravnika in zdravstvenega zavoda, pa tudi o tem, kateri zdravnik naj pri takšni izbiri določa zavarovancu bolniški staiež. Ugotovljeno je, da je zdravniku težko delati s pacien-t°m, s katerim ne more priti v kontakt. V takih okoliščinah je delo zdravstvenega delavca onemogočeno. Veliko so govorili, kako rešiti vprašanje izbire zdravnika v obratnih ambulantah. Tudi primeri, ko si bo hotel vsak družin-s'ki član izbrati drugega zdrav-nilka, niso zaželjeni. Zdravstvena Praksa je pokazala, da je takšno Zdravljenje manj uspešno. Skle- m.i so. da zavarovanci v nujnih Primerih ne bi čakali izbranega zdravnika, pač pa bi jim nudil ^dtoystveno pomoč tisti, ki je naj- Skupščina je sklenila, naj bi ^ avi-lnik za uveljavljanje zdrav-vaVcnega varstva veljal za vse za-n ’?Vance naše komunalne skup-izv, ^ zavarovance, ki živijo en kraja naše skupnosti, naj bi tudi veljal. Izjema bi bila le v osnovnem zdravstvenem varstvu. Zavarovanci naj bi prosto izbirali zdravnika in zdravstveni dom v okviru naše skupnosti. Glede cene storitev — pregleda in potnih stroškov, velja najbližji zdravnik oz. specialist, ki je dosegljiv. Staiež naj bi odobraval le izbrani zdravnik. Nujnost prevoza z reševalnim avtomobilom mora biti utemeljen. Delo v ambulantah naj bi bilo urejeno tako, da bi splošna ambulanti v Kočevju in Ribnici poslovali dopoldne in popoldne. Stremeti moramo za tem, da bi se ustanovila stalna konferenca za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov pri svetu za delo. Sproženo je bilo tudi vprašanje obstoja in delokroga podružnice v Ribnici. Posebno je bilo poudarjeno vprašanje povezave med zdravstvenimi delavci, kar je bilo do sedaj pomanjkljivo. Tudi zdravstvene usluge pri zdravstvenih zavodih so se v različnih primerih ponavljale. To predvsem takrat, ko je zdravnik iz Kočevja poslal zavarovanca v Ljubljano ali Novo mesto. Skupščina je obravnavala še druge pravice, ki jih predvideva zakon. Za zdravila in cepljenja, ki niso obvezna, naj bi zavarovanci tudi v bodoče prispevali svoj delež. Zaradi nege družinskega člana, pri katerem naj bi se izjemoma podaljšal čas negovanja in bi zavarovanec prejemal nadomestilo osebnega dohodka, je bilo predlagano, naj bi tudi v bodoče o tem odločal lečeči zdravnik. Potni stroški in dnevnice naj bi se plačevali zavarovancem z najcenejšim prevoznim sredstvom od 10 km dalje. V izjemnih primerih naj bi odločal odbor za zdravstveno zavarovanje in financiranje. Preden bo pravilnik sprejet, bodo o njem še razpravljali družbeni organi in zavarovanci. D. T. Srečno vožnjo šoferjem! Sedeli smo in poslušali. Besede naših šoferjev in avtomehanikov so padale v živo, kar je potrdil večkratni aplavz navzočih. Letna skupščina ZŠAM Kočevje, ki je bila 6. januarja v hotelu Pugled, je veliko povedala o delu in življenju ljudi, ki vozijo po naših in tujih cestah. To življenje in delo ni tako lahko, kakor si ga večkrat predstavljamo. Pa poglejmo, kaj so dejali šoferji in avtomehaniki: V kočevski občini je skupno z amaterji okrog 900 voznikov motornih vozil, ki imajo vozniška dovoljenja. V ZŠAM je včlanjenih 159 voznikov, ki so poklicni šoferji. Poročilo predsednika je zajelo na kratko delo, ki ga je opravila organizacija v preteklem letu. Za praznik šoferjev — 13. julij je organizacija razvila društveni prapor. Prireditev je lepo uspela. Članom so podelili priznanja in značke, delovni kolektivi pa so dali priznanja svojim članom za vzorno delo v prometu in za skrb za vozila. 15. januar je priznan za dan šoferjev v zveznem merilu, ker je na ta dan vstopil v organizacijo tovariš Tito, 13. julij pa ostane dan šoferjev v republiškem merilu. Tovarišem, ki so uspešno 'položili izpite za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije, so podelili priznanja za njihov trud. V razpravi so govorili o podelitvi plaket »Vzorni voznik«, ki je bila nepravična. Predlogov za to je bilo poslanih 75, odobrenih pa samo 16 in še od teh samo 5 za poklicne voznike, ostale pa so dobili amaterji, med njimi tudi neupravičeno. Komisije, ki so izdelale predloge, so te objektivno ocenile po podatkih, zavrnili so jih pa v Ljubljani brez vsake obrazložitve. Tako šoferji Jože Gr-žina, Jože Iskra in Janko Cigole in še več drugih, ki vozijo že skoro 20 let brez vsake nesreče plakete niso prejeli. Plaketa vzornega voznika je priznanje tistim voznikom, ki posvečajo vso skrb vozilu in varnosti na cestah. Zastopnik Okrajnega odbora ZŠAM Ljubljana je povedal tehtne vzroke, da je do teh napak prišlo, ker je bil pravilnik o podeljevanju še nepopoln in ga 'bo potrebno popraviti. Združenje v Kočevju, je dejal zastopnik Okrajnega odbora, je doseglo v ljubljanskem okraju v preteklem letu najlepše uspehe. V razpravi so se dotaknili šoferji še vrste vprašanj in problemov. Člani združenja so člani naših delovnih kolektivov, ki pa se vse premalo zanimajo za pogoje voznikovega dela in življenja. Šoferji, ki so na poti, nima- jo prenočišč in avtopostaj, da bi se spočili, spijo po kabinah, ker odgovarjajo za tovore in ker vozil niimajo komu izročiti v varstvo. Naraščajoči promet ustvarja vedno več problemov. Mandatne kazni, ki so vedno strožje, so večkrat krivične, čeprav so zakonite. Poiskati bi morali nove metode kaznovanja za prekrške, kakor so jih na primer v Beogradu, da za prekršek izročijo kino vstopnico, ko predvajajo filme o prometnih nesrečah in če kršitelj prometnih predpisov ne pride v kino, ga šele potem denarno kaznujejo. Prometne nesreče niso 'krivi samo šoferji, pač pa tudi vsi ostali koristniki javnih cest. Naš tisk ve- liko piše o manj važnih vprašanjih, nesreče na cesti pa samo registrira, ne piše pa o tistih važnih činiteljih, zaradi katerih prihaja do nesreč. V obmorskih krajih je 2 del kisle vode 120 din, kokta 150 din, vino pa tudi po 90 din. Te anomalije bi morali urediti, ker je po teh cenah brezalkoholnih pijač težko prepričati voznike, da ne bi segli po vinu. Naporno delo in stalna živčna napetost potujoče delovne ljudi hitreje izčrpa kakor pa na drugih delovnih mestih. Zato bi morali imeti delovni kolektivi več razumevanja do starejših in onemoglih voznikov. Združenje si 'je zadalo še več nalog za leto 1963. Med drugim tudi to, da bo skupno z AMD in drugimi organizacijami svečano in na primeren način proslavilo 20-letnico zbora poslancev v Kočevju. P- Šobar 16 vzornih voznikov nagrajenih Državni sekretariat za notranje zadeve — republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu — je pred kratkim podelil šestnajstim šoferjem iz kočevske občine diplome in značke kot priznanje za vzorno upravljanje motornih vozil v javnem cestnem prometu, za tovariški odnos do ostalih udeležencev v cestnem prometu in za varno vožnjo. Nagrajeni so bili sledeči šoferji in že Blenkuš, inženir Milan Bižal. Franc Zadnik, dr. Miran Cilenšek, dr. Marko Vizjak, Tone Šercer, inženir Saša Cvetko, Ivan Muhič, inženir Zdravko Šaubah. V občini Kočevje je preko 900 šoferjev. AMD jih je predlagalo za podelitev priznanj okoli 80, skozi stroge ocene okrajnih in republiških komisij (ki imajo pregled o ponašanju šoferjev v okraju, republiki in državi) pa je prišlo srečno le 16 šoferji-amaterji: Franc Ambrožič (Trgopromet), Marko Milčič (KGP), Ivan Zbačnik (Zidar), Rudi Šafar (INKOP), Anton Vardi-jan (Reševalna postaja), Jože Podržaj, Matija Praznik, inženir Jo- šoferjev. Šoferjem je na manjši svečanosti, ki je bila nekaj dni pred novim letom v hotelu ► Pugled« v Kočevju, podelil priznanja predsednik AMD Kočevje inženir Janez Trošt. Nad pet milijonov knjig v desetih letih Lepa knjiga na knjižni polici v stanovanju ni le okras, kakor nekateri menijo, ampak je tudi naš najboljši prijatelj, ki |nas razvedri, če smo slabe volje in nas nikdar ne razočara. Knjiga pa je tudi zrcalo kulturnega nivoja naroda ali posameznika... Naše založbe so v povojnih letih izdale že na tisoče publikacij o milijonskih nakladah, žal so knjige pogosto zelo drage in si jih le redkokdo lahko privošči. Da lepa knjiga lahko prodre v sleherni dom pa že deset let skrbi Prešernova družba, ki v svojih vsakoletnih knjižnih zbirkah poskuša posredovati slovenskemu bravcu najlepše svetovne knjižne stvaritve, po drugi strani pa mu posreduje knjige s praktično vsebino, primerno za vsakdanjo rabo. Zadnje dni pred novim letom so naročniki prejeli že deseto knjižno zbirko, s katero je bilo V klubu tudi televizija kino in predavanja Pred kratkim je kočevski klub, ki ga je ustanovila SZDL, dobil tudi vodstvo, v katerem so zastopniki SZDL, Delavske univerze in kulturni delavci. Vodstvo je tudi že izdelalo redni tedenski program. FILMSKO GLEDALIŠČE bo v klubu vsak petek. Takrat bo na programu celovečerni film, filmi iz kinoteke in kratkometražni filmi. Po filmu bo sledil tudi razgovor o njem, o njegovih kalite-tah (dobrih in slabih straneh ter kaj je hotel režiser s filmom in posameznimi filmskimi kadri prikazati). Tako si bodo obiskovalci izoblikovali filmski okus. Razgovore bo vodil profesor Puhar. Predavanja o LIKOVNI in GLASBENI vzgoji bodo na programu vsak torek. Spremljana bodo s filmi. Program bo dopolnjen še s televizijskimi predstavami. V kratkem dobi klub namreč televizor. V klubu so obiskovavcem na razpolago tudi knjige, časopisi, revije, šah, radio in drugo. Obrambna sposobnost razdeljenih med bravce že nad pet milijonov knjig. Vsekakor lep uspeh založbe v skrbi za bravca! Uredništvo se je potrudilo prav pri letošnji, jubilejni zbirki in izbralo res najboljša dela. Pa tudi prihodnje leto bodo izdali zanimive knjige. Za 900 dinarjev bomo dobili pet knjig, koledar in barvno reprodukcijo. Pripravljajo pa ta-le dela: Zanimivo povest Ivana Tavčarja »V Zali«, delo sovjetskega pisatelja Nekrasova »V domačem mestu«, popularni mladinski pisatelj F. Bevk bo napisal v počastitev 250 letnice tolminskega upora povest o otrocih — upornikih »Požar«. Pomoč v potrebi bo tudi poljudno pisan priročnik »Naš zdravnik«, prof. F. Planina pa pripravlja knjigo »Slovenija in njeni kraji«, ki ji bo priložen tudi zemljevid. Gostovanja Prvo gostovanje z MANDRA-GOLO (Svoboda Stara cerkev) bo v nedeljo, 13. januarja v Seško-vem domu v Kočevju ob 15. uri z lastno dekoracijo. Drugo gostovanje bo 19. januarja v Dolenji uprizoritev v Kočevju, na kar posebno opozarjamo kočevske ljubitelje gledaliških predstav. Oglejte si slike s premiere »Mandragole« v izložbah kočevskih trgovin. Predprodaja vstopnic v trafiki MANDRAGOLA Dramska sekcija »Svobode« iz Stare cerkve sc je za novo leto predstavila domači publiki z Machiavellijevo komedijo »Mandragola«. (Na sliki prizor iz komedije) vasi pri Ribnici. Za vsa naslednja gostovanja še niso sklenjene pogodbe. V nedeljo, 13. januarja ob 15. uri v Šeškovem domu prva repriza klasične komedije MANDRAGOLA. To bo samo enkratna pred samskim blokom, po podjetjih in uro pred predstavo v Šeško vem domu. Opozarjamo prebivalstvo iz Sal-ke vasi, Klinje vasi, Rudnika, Dolge vasi in Livolda na to predstavo. Glasbena šola v Ribnici? Marsikdo bi se rad učil ta ali oni inštrument, vendar je v kraju, kot je Ribnica, težko dobiti privatnega učitelja. Nazadnje so na občini sklenili ustanoviti glasbeno šolo. Šola bi bila v osemletki in tudi inštrumente bi nabavili, v kolikor jih dijaki ne bi imeli sami. Ustanovili so šolski odbor, da bi proučili možnosti; kmalu je'odbor napravil med mladino anketo. Prijavilo se je okoli 400 pionirjev in mladincev. Na anketnih listkih je tudi pisalo, da se bo pouk pričel 1. oktobra. Menda je prišel v Ribnico tudi glasbeni učitelj, ki naj bi bil obenem tudi ravnatelj glasbene šole. Toda učitelj se je odpeljal nazaj v Kranj in ni ga bilo več. S tem je glasbena šola že drugič padla v vodo (že pred leti so na osemletki pobirali prijave!) Bi ne bilo mogoče bolje, da bi poprosili vojaške glasbenike za sodelovanje? Saj so pripravljeni sodelovati, le nekaj dobre volje je treba. Mogoče bi pritegnili k delu tudi glasbene učitelje iz Kočevja (saj pravi stari pregovor, da beseda ni konj!) Kaj, mogoče bi šlo tako? Mirko Fegic 7Icuifita Film Nevihta v italijansko-ju-goslovanski koprodukciji bomo 14. in 15. januarja gledali tudi v Kočevju. Posnet je po zgodbi pesnika in pisatelja Puškina Kapetanova hči. Dogaja se v času, ko se je kmečki voditelj Puga-čov tedanji spletkarski in trino-ški vladi cesarice Katarine in plemičev uprl. Film obravnava ljubezen med kapetanovo hčerko Mašo in mladim oficirjem Grinjovom, ki je bil vmešan v zaroto proti cesarici. žive barve filma zgodbo lepo dopolnjujejo. Film je režiral italijanski režiser Alberto Lat-tuada, glavni vlogi pa tolmačita znana Silvana Magnano in Vittorio Gassman. naše države Pretekli torek je bilo v Kočevju predavanje »Obrambna sposobnost naše države«. Predaval je polkovnik Jože Šeme iz Ljubljane. Govoril je predvsem o nekaterih zunanjih činiteljih, ki bi vplivali na morebitno vojno, o činiteljih, ki govore proti vojni v mednarodnem merilu, o sredstvih, ki jih svet danes nepremišljeno vlaga v vojne namene in o možnostih malih narodov ter držav, da se v sodobni vojni uspešno branijo, četudi nimajo najmodernejših sredstev vojne tehnike. To je bilo prvo v ciklusu štirih predavanj, ki se bodo zvrstila v naslednjih torkih in bodo imela naslov »O pogojih obrambe majhnih držav v sodobni vojni« (predava polkovnik Franjo Kranjc iz Ljubljane), »O problemih zaščite pred morebitnimi zračnimi napadi« in »O obremenjenosti prebi-vavstva z ionizirajočim sevanjem in zaščita pred njim«. V Kočevju spet godba na pihala 2e pred vojno je bila na Rudniku v Kočevju godba na pihala, ki je nastopala po vsem kočevskem območju in v drugih krajih pri različnih prireditvah. Pred nekaj leti se je godba vključila v DPD Svoboda Kočevje, kjer je začela njena aktivnost na Rudniku popuščati. Delovni kolektiv Rudnika je bil mnenja, da bi nosili bremena vzdrževanja godbe še ostali delovni kolektivi v Kočevju, ne pa samo Rudnik. Godba v DPD Svoboda pa se ni mogla okrepiti, ker je imela premalo podpore in razumevanja pri organizacijah in delovnih kolektivih in tako je njeno delo stagniralo in končno popolnoma prenehalo, čeprav se je DPD Svoboda trudilo, da bi godbo poživelo. To se je v preteklem letu v Kočevju povsod živo občutilo, poseb- no pa še na Rudniku, kjer je bila že tradicija, da je godba vedno nastopala. Rudarji so jo podpirali in bili nanjo tudi ponosni. Zdaj so rudarji dali spet pobudo, da bi godbo obnovili, kolektiv Rudnika bi prevzel organizacijo in upravo godbe, ostali kolektivi pa naj bi dali moralno in materialno pomoč preko sklada za kulturno dejavnost, ki naj se ustanovi. Strokovno vodstvo godbe naj bi prevzela Glasbena šola v Kočevju, ki že vzgaja mlade godbenike, ki bodo godbo tudi kadrovsko okrepili. Na sestanku predstavnikov družbenih organizacij in Rudnika, ki ga je sklicala SZDL, so 5. januarja sprejeli potrebne sklepe, da se bo delovanje godbe v Kočevju spet poživelo. Peter Šobar Tri lutkovne igrice Lutkovna sekcija »Svobode« je pred novim letom (v okviru Novoletne jelke) gostovala z igrico Milčinskega »Tri čudne zgodbe« v Fari in Livoldu. Lutkovna sekcija pripravlja zdaj že drugo igrico »-Razbojnik Moroz«, v kratkem Pa bodo začeli študirati še tretjo »Medveda lovimo«. S prvo bodo nastopili v februarju, z drugo Pa mesec dni kasneje. Igrali bodo v Kočevju, predvidena pa so tud' gostovanja. POČITNIŠKO POTEPANJE PO IUGOSLAVIJI (5) Iznenada, kot strela z jasnega, je ponoči prihrumel silovit vihar; zavijalo je okrog voglov, nazadnje pa se je še močno vlilo. Hitro smo zaprli okna in spustili navojnice, kmalu nato pa smo zaslišali hitre korake gospe Marice po hodniku, ko je hitela zapirati vrata na balkon in pobirati perilo z vrvi. Strahotni, neverjetno zveriženi in dolgi bliski so parali nebo in osvetljevali mogočno srednjeveško zidovje. Prepričani smo bili, da bo od grmenja in treskanja zjutraj najmanj pol Dubrovnika porušenega... NOC NA CINCARJU (Približno tako kot takrat, ko sva z Žanom porivala kolesa v hrib nad Šujico, menda preko Cincarja, pod večer pa sva na vrhu omagala in na planoti sredi kamnitih ograd postavila šotor. Boleče opekline sva namazala z nekakšno mažo in se hitro zavlekla v šotor, še prej pa sva, zaradi varnosti, privezala kolesa za none, S temo je prihrumel vihar; po nebu so se podili črni, hudourni oblaki, ki so jih trgali slepeči bliski. Ko je padlo še nekaj kapelj, je Žan skočil pokonci, da bi skoraj prevrnil šotor in pričel mrzlično kopati okrog šotora »odtočni jarek«. »Daj, klada zaspana,« je kričal, »pomagaj mi, sicer naju bo voda odnesla, če pa to ne, naju bo veter zabrisal naravnost v Jadran, nekako pri Splitu!« Ko je z žepnim nožem spra skal nekak kanalček okrog šotora, sva odvlekla kolesi daleč v grmovje »da ne bi treščilo v naju«, nato pa skoraj do jutra trepetala, kdaj naju bo konec. No, zjutraj je posijalo prav lepo sonce in nama spravljivo pomežiknilo, pa tudi kolesi sta bili še tam v grmovju, samo težko sva ju našla.) Tudi tedaj je, ko smo vsi krmežljavi vstali, že visoko nad morjem svetilo toplo sonce, o nočni nevihti pa ni bilo ne duha ne sluha. Samo gospodinja Marica nam je dejala, ko je prišla pogledat, če smo še vsi zdravi: »Bože moj, kako sam se upla-šila. Jeste li dobro spavali, mili moji?« Kdo bi spal v takem in kako, je bilo posebno vprašanje. Potrebni pa smo bili temeljite osvežitve, zato smo se, kakor nam je gospodinja namignila, spustili čez cesto v kopališče. Sicer še ni bilo odprto; stopili smo hialo ob obali in se položili po čemenju. Kopališki čuvai, ki nas m opazil, je prišel bliže in pogostili smo se vremenu in podobnih težavah. Povedal nam je, da m dva meseca ni bilo dežja in na vode, razen morske, primanjkuje na vseh koncih. TuJCI NE SMEJO FOTOGRAFIRATI pubrovnik je že davno vresto-.“ ozki okvir mestnega obzidja P se razširil na Ploče. Pile. La-in Gruž. Ploče in Pile sta na ,°eh koncih mestnih vrat, Lanad ^ phestni kopališki in letoviški tnLna polotočku dobra dva kilo-pr-a od centra. Gruč pa glavno tiptanišče, končna postaja ozko-jl ne proge, ki se v Uskoplju spo-n- s progo Mostar—Zelenika in dtgov industrijski del. Od Gruča $kn7 saliv RVeke kakor fjord pod iPje Mene. izpod katerih izvira p Ponikalnice Trebišnjice. na Ve™ ko smo se eno popoldne (how*aZi v kopališču v Pločah n0x„a mrgfo in razburkana po smoBrn viharju), drugi dan pa r0nrw*® pdpeijaii s cvilečim in Pad tramvajem na La- domJ/Pu71 r°mantike, tujih in Clh turistov in počitniških domov jugoslovanskih delovnih kolektivov), tretji dan pa križarili po mestu, smo se popoldan poslovili od gospodinje Marice. Kar malo nesrečna je bila, ko smo odhajali (vsaj zatrjevala je tako), pod večer pa je verjetno spet čakala na avtobusni postaji nove stanovavce. »Pa sretan put, bračo Slovenci! Znate, Slovenci mi uvijek donose sreču...« nam je še zatrdila. Prtljago smo odnesli v garderobo na železniško postajo. Tako čudno se nam je zdelo, tako majhno in neprikladno v primerjavi z našimi velikimi postajami in širokimi tiri. ženski sem nagnal k malemu »čiru« in ju fotografiral (takole za spomin na ozkotirni vlak), ko so se pričeli »ajzenponarji« razburjati. »Pa šta radi ovaj čovjek? Sta fatografiše? Uzmite mu aparat!« Kratko ostriženi lasje so mi šli POSLEDNJI POGLED NA DUBROVNIK oljnata od številnih ladij, posedel bi pred enim številnih hotelov, stopil ob obali ali pa obstal na pečini nad njo in poslušal butanje valov ob skalovje. In končno, rad bi še prisluhnil domači pesmi (prav nič prilegajoči se temu okolju, pesmi o ljubici in fantu, ki pleza po lojtrah), ki so jo prepevali naši fantje, ko so se pozno ponoči vračali iz najbližjega »podruma«. Ladja pride okrog desetih zvečer. Kdo ve, kako bomo prestali dolgo vožnjo do Splita; nam bodo valovi nagajali ali ne. Spomnil sem se vožnje z ladjo pred leti, ko sva se v Zadru z Žanom vkrcala s kolesi v tretji razred 1Tlacfaaca apadnači kar malo pokonci, ko se je nekdo v modri železničarski obleki odpravil proti meni. »čuj, bre, jesi li stranac?« »Pa kakav stranac, domačin iz Slovenije!« sem mu odvrnil in se pričel ozirati po najbližjem izhodu. »E, pa dobro, neka bude. Znaš, strancima je zabranjeno fotogra-fisanje!« NA POT BO MORSKA BOLEZEN ALI NE Sedimo na pločniku pred restavracijo in čakamo, kdaj bo prišel mimo natakar. Tu in tam se med množico gostov zabliska njegova bela bluza, toda to je tudi vse. Poslavljamo se od Dubrovnika, morda za vedno ali samo za dalj časa. Kdo ve, daleč je in težko je priti do njega. Ko pa si že tam, se težko ločiš, rad bi videl še to in ono. še bi se rad po-sprehodil, takole pod večer, ko se naj hujša vročina poleže in ko yse mesto privre na ozke zamotane uličice, po »Plači«, tja do Sruža, kjer je voda umazana in ladje. Takoj po odhodu je zapihal veter in pričelo je liti kot iz škafa, urni mornarji pa so zvili šotorsko krilo nad palubo tretjega razreda in potnikom prepustili, naj se sami znajdejo. Zatekli smo se v hodnik prvega razreda in Žan, majhen kakor je bil, se je zavil v odejo in legel pred vrata, potniki, večinoma tujci, pa so vso noč previdno stopali čezenj, misleč da je na smrt pijan... ZNANILCA NAPREDKA Ko sva z Žanom takrat krenila iz Banja Luke, sem kmalu ugotovil na zadnjem kolesu »ohtar« škripalo in cvililo je, sam pri sebi pa sem preklinjal kolo, ce sto in sebe, ko se spuščam na ta ko dolgo pot. Nekaj časa se mu čiva po skalnati cesti vzdolž Vr-basa, ko na pol poti do Jajca zagledava pred samotno gostilno pokrit tovornjak, šoferja napadeva, naj naju potegne do Jajca ali kamor že gre. Ko spije pivo na najin račun naju naloži — na kisikove »bombe« in odpelje. V strahu, kdaj bo kaj eksplodiralo, sva škilila izpod prašne platnene strehe in v Jajcu vsa trda izstopila. Ko smo pred neko krčmo poplakovali cestni prah, naju šofer vpraša, od kje sva. »Iz Kočevja. Jeli vam pozna-to?« »Kočevje? Pa da, poznajem, to je jedno maleno selo u Sloveniji!« Molče sva požrla tisto »selo« in se mu zahvalila za uslugo. Ko sva prekrižala mesto in poskušala dobiti (brez uspeha) prenočišče, sva se zatekla na samoten vrt ob Vrbasu in se spravila nad zadnje kolo. Oba nestrokovnjaka sva se dobro uro ubadala z njim, toda iz osmice je nastala najprej devetica, nato pa, ko se je okrog naju že zbrala gruča domačinov, nekaj, kar ni bilo ničemur podobno, najmanj pa kolesu... Ko sem že mislil zabrisati Ža- na s kolesom vred v reko, je leta dejal: »Poglej jih, kako bulijo v naju, kot bi še nikdar ne videli kolesa! Da, le pokaživa jim, kaj je to!« in s podvojeno vnemo je pričel privijati in odvijati žice, tako da sva imela čez pol ure stvar še bolj zamotano in brez-izgledno. Tedaj je pristovil nek domačin in se ponudil: »Dozvolite, drugovi, možda ču ja moči.« In ne da bi kaj pomišljal, je nekoga poslal po kredo in v manj kot četrt ure sva imela kolo sposobno za vožnjo! Ha, in znanilca tehnike sta poklapano odjadrala iz Jajca. MARJANCA OPOLNOČI Mirno morje, nekje med obema mežikajočima svetilnikoma drobna lučka, ki se približuje, zategel pisk ladiiske sirene, nato počasno hropenje motorja, pomol in prerivajoči se notniki. Ko ladja pristane, se poženemo oro-ti mostičku, kot bi nam gorelo za petami. Mornarji vpijejo, naj vendar počakamo, da nainrei izstopijo potniki, posreduje milica, 'končno pa se le znajdemo v »salonu prvega razreda«, ki er so številni potniki že zavzeli najboljša mesta. Strežnik odnese kovčke nekam ven, na hddnik, mi štirje pa se utaborimo ob srednji mizi poleg zaspanega Nemca, klepetave soproge in radovedne, svetlolase »Freulein«. Ko se ladja komaj zaznavno premakne, priplava iz kota spet tista o dekletu in fantu, kmalu nato pa le tu in tam prodre do nas kakšen »pagat«, »ultimo« in kar je še podobne šare. Slovenski študentje — zgodovinarji so si ogledali dubrovniško zidovje, pa se vračajo preko Splita domov. Ko se ženi, potem ko zaman skušata zaspati na stolu, zavlečeta na hodnik med prtljago in »zasmrčita«, se spraviva s Filipom nad »marjanco«, nekakšno polsestro biljarda. Spuščava jeklene kroglice, zaspani Nemec poleg pa se ob vsakem »strelu« zdrzne in nakremži obraz. Ko mu je le dovolj, pokliče strežnika, plača kabino in odide spat. S Filipom pa nabijava »marjanco« vso noč, včasih odideva v »bar« na kavo. medtem ko se vedno bolj oddaljujemo od starega Dubrovnika. Ladja reže valove skozi noč in pušča za seboj široko belo brazdo: šele čez dolgo časa brazda zbledi in se spoji z nikdar mirujočo morsko gladino. Včasih zapeljemo mimo otočka, mimo mežikajočih svetilnikov, v večjih otočnih pristaniščih pristanemo, da izstopijo potniki in se vkrcajo novi. Proti jutru šele zagledamo v daljavi zeleni Marjan in pod njim Split. Stojimo na palubi, gledamo, pozabljamo na morsko bolezen, ki je ni bilo in se tresemo v jutranjem hladu. F. Grivec Novinar in rokoborba Pridem oni dan domov in opazim, da z ženo nekaj ni v redu. Nekam žalostno je mesila testo za rezance, rekla pa ni nobene. Ves v strahu, da bo zaradi tega slabše kosilo, sem hotel najti in odpraviti vzrok ženine žalosti. — Pa menda je nisem spet katere preveč pozdravil? — Ne, je dahnila. — Tudi z obljubljenim stanovanjem ni nič narobe? — Tudi ne. — Pa otrokom se ni nič zgodilo? — Nič. — Ja kaj za vraga sc pa potem cmeriš!? Žena je še malo posmrkala, čez čas pa je le povedala: »PREMLATIL TE BO« — Ja kdo? Zakaj? — Tisti, ki si ga dal v časopis, da je pijan razgrajal. — Kar brez skrbi bodi. Od kar sem novinar, mi jih je tako grozilo že najmanj sto — pa iz tega nikoli ni nič bilo. Tudi razgrajači »in pretepači so vendar toliko pametni, da vedo, da časopis in ljudje obsojamo njihova dejanja, ne njih osebno in da želimo dobro tudi njim, razgrajačem in pretepačem. Prvič jim koristimo zato, ker bi prav tako (kot smo njih), obsodili tudi vsakega drugega pretepača in razgrajača, ki bi njim grozil (vedno se namreč najde še nekdo močnejši), in drugič zato, ker so po objavi v časopisu bolj previdni ter ne bodo imeli verjetno več opravka s sodiščem in ne bodo imeli stroškov, oziroma ne bodo kaznovani. Žena pa se ni dala kar tako pomiriti: — Ampak on je vendar znan razgrajač in je sposoben takega dejanja. ROKOBORBA Z MESARJEM Spoznal sem, da žene z izgovarjanjem na razumnost ne bom prepričal. (Je že tako, da ženske na razum ne dajo dosti!) Zato sem pobrskal po svojih »pretepaških« spominih, ki pa jih žal skoraj ni bilo. O, pač! — Pred desetimi leti sem napravil veliko maturo in se zaposlil v hotelu v mestu N., sem začel pripovedovati edini spomin, ki pa tudi ni bil pravi pretepaški. Prav poleg hotela so imeli mesarji svojo klavnico in mesarijo. Vsak dan kmalu po šesti uri zjutraj so za-č",! prihajati v našo restavracijo ljudje z mesom, ki so plačevali mesarjem pijačo (morda so dobili zz-adi tega boljši kos), nato pa skoraj vse dopoldne mesarji, ki so plačano popili. Z mesarji smo bili mi, iz hotela, dobri prijatelji, saj smo se vsak dan videli in marsikatero skupaj razdrli. Nekega večera pa so priredili mesarji pri nas zabavo. Se dan pred zabavo sem bil v restavracijski kuhinji, kjer so bili tudi trije mesarji. Za šalo sem jih malo zbodel: »Sem slišal, da ste sc lani na podobni zabavi stepli. Če se boste še letos, vas bom vse ven zmetal.« Mesarji so se zasmejali, potem pa je Lojze, ki je bil med najmlajšimi (star je bil okoli 30 let) in ki ga je bilo za tri take, kot sem jaz, dejal: »Kaj, ti krota nas boš ven metala? Kje pa te je kaj? Daj, pokaži, kako boš to naredil«, in je zavihal rokave. Malo mi je bilo tesno pri srcu, ker nisem predvideval, da me bo sicer moj najboljši prijatelj, a tudi najmočnejši mesar, takoj pograbil za besedo. Vendar se nisem hotel več umakniti. »Pa dajva«, sem dejal v prepričanju, da me bo vrgel. Ker sc nisem še nikoli z nikomer pretepal ali metal, sem pustil, da me je on prvi zagrabil. Toda prijel me je tako nesrečno, da sem lahko uporabil edini trik, ki sem ga slučajno prebral v neki knjigi. V sekundi sem Lojza pravilno zagrabil in vrgel, da je priletel na tla in z glavo udaril v omaro, v kateri k sreči ni bilo krožnikov, ampak črna posoda. Lojze se je presenečen pobral in dejal: »Ne velja. Nisem bil pripravljen. Poizkusiva še enkrat.« No in prijel me je spet enako kot prvič, zato sem ga z lahkoto zabrisal še enkrat. Si zdaj potolažena? sem vprašal ženo. — Ne. To ni nič. Kaj pa če bi te drugače prijel? PLES ALI ROKOBORBA »Pretepaških« spominov mi je torej zmanjkalo. Kako pa zdaj prepričati ženo? O, jo že imam? — Metal ali tepel se potem res nisem nikoli več. Tudi zaposlil sem se pri drugem podjetju in med počitnicami je prišel k nam na prakso neki štipendist. Ta se je razen za inženirja učil v Zagrebu tudi rokoborbo. Ker sva bila približno istih let in ker ni našel nobenega drugega tepca da bi mu teoretično in prak- \ tično razlagal svoje rokoborsko znanje, sem mu bil dober jaz. Dopoldne sva včasih vadila rokoborbo kar v pisarni, popoldne pa na športnem igrišču ali kopališču. Zaradi teh vaj so se mi prijatelji posmehovali, ker so mislili, da vadiva kakšen moderen ples. Nekateri rokoborski prijemi so res čudno podobni modernim plesnim figuram. No in tako me je naučil odbijati napade z nožem, s pištolo, kamnom, bokserjem ali samo z rokami, obrambo na tleh, obrambo proti napadu od zadaj itd. Si zdaj pomirjena? — Nisem, nisem, da veš. To si že vse pozabil. — Precej stvari sem verjetno že res pozabil, saj jih nisem nikoli praktično preizkušal, ker nisem pretepač. — Preizkusiva, kaj še znaš? S KUHALNICO NAD MOŽA No, in sva preizkušala različne prijeme. Seveda je bila žena vedno na tleh (zaradi česar pa tudi ne bi bilo treba kakšne po- sebne spretnosti), žena je vse potrpežljivo prenašala, potem pa dejala: — Kaj pa, če bi te z nožem? — Poizkusiva. Noža ji seveda nisem dal v roke, ker se mi je zdelo le prenevarno. Dal sem ji kuhalnico in rekel, naj me z njo napade kot z nožem. Nepričakovano divje je zamahnila proti meni. Zagradil sem jo, da ji je v roki nekaj počilo. Zastokala je, potem pa z než- Roke ji sicer nisem zlomil, opomogla pa si je šele čez več minut. Potem sem ji moral pokazati še, kako se napadavcu spah-ne ali zlomi roka na druge načine. Kljub bolečinam je le včasih malo zastokala. Končno sem jo le pomiril. Vendar njena bojevitost ni popustila: — To je le obramba pred na-padavci. Kaj pa napad? Ne smeš čakati, da te drugi napade. — Saj vendar ne nameravam nikogar napadati. Jaz sem miroljuben človek. Se te obrambe ne bom nikoli potreboval, če bi koga napadel, bi šel jaz v zapor. Malo je pomislila, nato pa po- (Ilustriral Jože Požar) nim, ljubečim glasom dejala: — Zlomil si mi jo. Prestrašil sem se, ona pa je z nežnim in hkrati krvoločnim glasom nadaljevala: — Bravo. Dobro si napravil. Kar tako naprej. Vsem pretepačem polomi roke. Ubij jih. Zdaj sem zadovoljna. mirjena dejala: — Saj pravim: NOVINAR MORA ZNATI PREDVSEM ROKOBORBO. Jaz pa sem bil vesel, ker sem jo pomiril in ker sem vedel, da bo zdaj kosilo kljub zakasnitvi dobro. Janez ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Ženo zabodel z nožem Mož in žena Korataj Franc in Fani se že dlje časa nista popolnoma razumela. On pije, ona pa tudi ni živela najbolj zgledno življenje matere in žene, zaradi česar sta se tudi prepirala in nekaj časa živela celo ločeno. 3. januarja sta bila oba na stanovanju ženine matere na Roški cesti v Kočevju, kjer so tudi pili. Potem je ona okoli 10. ure rekla, da gre na Rudnik k prijateljici in se poslovila. On je vzel kuhinjski nož in odšel za njo. Dohitel jo je nekje med mostom in Veterinarsko postajo. Nekaj časa sta šla skupaj in se pogovarjala ter prepirala. Blizu gasilskega doma pa jo je iz doslej nepojasnjenih vzrokov, domnevajo pa, da zaradi ljubosumnosti, zabodel v hrbet. Prepeljali so jo v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili le lažje poškode, mož pa se je javil po dejanju na postaji ljudske milice. Korataj Franc se bo za dejanje zagovarjal pred sodiščem, s čimer bo pravici zadoščeno, ne bodo pa odstranjene možnosti, da se taka dejanja ne bi ponovila. Nujno bi bilo odstraniti tudi ostale probleme družine, M imajo globlje korenine. Alkohol in nož 3. januarja sta v Ljudski restavraciji pila Alojz Zalig (Zidar) in Franc Mrhar (Rudnik). Med pitjem sta se sprla in takrat je Ža-lig dvakrat zabodel Mrharja z žepnim nožem' v hrbet ter mu prizadejal težke poškodbe. Mrharja so prepeljali v novomeško bolnišnico. Komentar: od prodanih pijač ima korist gostišče, od bolnikov bolnišnica, skupnosti pa ostane le — izguba. Junaka prepojena z alkoholom 2. januarja sta pila v Gornjih Ložinah pri Frančiški Krajc Jože Štimec (Gornje Ložine 4) in Jože Krajc (Gornje Ložine 2). Ko sta se z alkoholom dovolj »podprla« in nabrala pogum, sta odšla k sosedu Rudiju Stimcu, ki je bolehen, in ga brez vsakega vzroka napadla oziroma ga pretepla. Poškodovala sta tudi vrata in razbila nekaj strešne opeke. Nato sta odšla, pa ne za dolgo. Ko sta videla, da sta prišla k bolnemu Rudiju oče in mati, sta hotela napasti še njiju, vendar sta jima k sreči ušla. Pri vsej zadevi je posebno žalostno, da je Jože Štimec brat bolnega Rudija, katerega je napadel in da je grozil tudi star- šem. Drugi napadalec Jože Krajc pa je imel tisti dan bolniško, se pravi, da za delo ni bil sposoben, za pijančevanje in pretepanje pa. DIETA — Greva na pol litrčka, Tone? — Ne, hvala, ne pijem več! — Od kdaj pa? — Odkar sem se vrnil z dopusta. GLAVNO JE PA MANJKALO — No, Pepe, kako je bilo Janezovi poroki? — Lahko bi bilo zelo dobro, če bi me bolj silili jesti in piti, P9 niso. Ne strašimo otrok Zdravniki, pedagogi in psihologi so mnenja, da strah v otrokovem življenju mnogo škoduje. Znano je tudi iz klinične prakse, da je prav strah vzrok nekaterih otroških duševnih bolezni. Mnogi starši se tega ne zavedajo, saj se često dogaja, da strašijo otroka na vse mogoče načine, Sa kaznujejo za malopridnost s tem, da ga postavijo v temen prostor Dogodil se je celo primer, ko je neka mati zaprla svojega otroka v temen kokošnjak. Kakor vidimo, nosijo krivdo za mnoge vzroke otroškega strahu prav starši z nepremišljenimi ukrepi. Kako nespametno je uporabljati strah kot sredstvo, s katerim primoramo otroka k zaželenemu vedenju. Strah je torej Pri otrocih priučen in naloga učiteljev, ‘vzgojiteljev, posebno pa staršev je, da skušajo otroka glede tega nekako prevzgojiti, kajti strah zelo negativno deluje na otrokovo duševnost. Najprej seveda moramo poiskati vzrok, nato ga pa odpraviti z neko drugo dejavnostjo. Na primer Tončka je strah v temni sobi. Otroka naučimo, da sam prižge luč. Videl bo, da v sobi ni ničesar in bo mirno zaspal. Čemu se otroci boje teme? Nekateri starši groze otroku, če ne bo zaspal, z raznimi možmi, strahotnimi čarovnicami in drugimi Prikazni. Otrok bo najbrž zaspal, a njegovo spanje ni mimo, temveč je prepredeno z nekim strahom. Otrok bo laže zaspal, če mu Povemo pravljico, kajti ta ga bo Popeljala v sanjski svet. V pravnicah, ki jih pripovedujemo otroku na večer, pa ne smejo nastopati strahotna bitja, temveč osebe, ki otroka nekako pomirjajo, Nasveti V omari, kjer imamo spravljeno Perilo, nam bo prišla zelo prav široka vreča iz pisanega blaga, v kateri bomo spravljali tiste kose opranega perila, ki so pripravljeni za krpanje. Pozimi imamo le redko v vazah sveže cvetje, zato se vsaj takrat Potrudimo, da bo čim dalj lepo. Ko dobite cvetje, ga dajte v lonec z vodo tako, da bo ves pecelj Potopljen. Šele čez nekaj ur ga Oajte v vazo. Po možnosti odstraniti vse liste, ki bi bili v vodi, ker drugače gnijejo in zaradi teto cvetje hitreje zveni. Cvetje bo uolgo lepo, če ga boste čez noč tojali v hladen prostor ali pa vsaj dvakrat dnevno — zjutraj in zve- čer ___ n. pr. Sneguljčiča, Mizica pogrni se, itd. Strah pa se pri otroku ponavlja v najrazličnejših oblikah. Včasih skuša otrok strah tudi sam premagali, toda često tega ni sposoben in nujno mu morajo starši ali vzgojitelji pomagati. Potrebno je kot smo že popreje omenili, poiskati vzroke strahu in jih odstraniti. Nekateri starši groze otroku za vsak najmanjši prestopek s šibo. V takih primerih otrok staršem bezniijo, razumevanjem in pravičnostjo. Otroška doba je doba čustvenega življenja, kajti v predšolskem obdobju je otroku v ospredju čustvenost ne pa razumi. Če otrok v tej dobi doživlja močne čustvene motnje ali pretrese, mu lahko to doživljanje pusti posledice za vse življenje. Na primer čustvo manjvrednosti, zagrenjenosti, strah in podobni pojavi so skoraj vedno posledica neprijetnih, pretresljivih dogodkov, po- menjali vodo, da njena ne ustreže iz ljubezni, temveč iz strahu pred palico. In koliko takšnih otrok najdemo v osnovni šoli, ki so popolnoma vase zaprti in neradi odgovarjajo na učiteljeva vprašanja. Razumljivo je, da je treba otroka včasih zelo resno opominjati, in če to ne zaleže, ga je treba vzgojno kaznovati. Starši naj vzbude spoštovanje pri otrocih, toda ne s strahom, temveč z Iju- sledica nepravilnih vzgojnih postopkov. Podali smo le nekaj bežnih misli, vendar upamo, da bodo našle odmev pri mnogih starših, kajti vsi žele telesno in duševno zdravega otroka! Te osnove pa dobi otrok v predšolski dobi in pri vzgajanju igrajo starši važno vlogo, kajti otrokovo domače okolje je najvažnejši činitelj v oblikovanju njegove osebnosti. TUNINA SOLATA Vzemtie: škatlo tunin, 2 do 3 kuhane in pretlačene krompirje, 1 do 2 trdo kuhani jajci, srednje-veliiko kislo kumarico in malo majoneze. Vse nasekljajte, dobro premešajte in položite maso na velike solatne liste. JAJČNI NAMAZ Rumenjake trdo kuhanih jajc dobro zmešajte z malo olja, popra in nekaj sardin. Dodajte kavno žličko gorčice in drobno sesekljane beljake. Premažite kruhke in okrasite s svežim paradižnikom. i SKUTA Z DROBNJAKOM Skuti dodajte nekaj žlic kisle smetane, malo soli in popra ter drobno sesekljan drobnjak. Jed je — kljub enostavnosti — zelo okusna. Praktičen nasvet Mlado, sveže korenje nastrgamo v kašo, ki jo nanesemo na obraz in pustimo kakih 10 minut, nato pa masko s svežo krpico zbrišemo z obraza. Koža bo postala lepo mlada in čista, če to masko ponavljamo več dni. Hladna voda zdravi opekline temperatura ne bi bila višja od 7 a° 9 stopinj. Šiviljski tečaj V DOBREPOLJU ti»?e teto dni se je pripravljalo l^toj dobrepoljskih žena in de-Vii' da ibi organizirale krajši ši-dSki tečaj. Končno sta se dogo-S7rJa s tovarno Bagat predsednik »° L Franc Ponikvar in Julka tončič. Tečaj je bil decembra ^Prostorih KZ Videm in je trajal ju dni, udeležilo pa se ga je 45 "j- V1. in deklet iz okoliških vasi. ne f? je vodila uslužbenka tovar-TTa,alnlh strojev Bagat. Volin e^en*te t^aja 50 zelo zado-osno^l toj so pridobile vsaj v no znanje o krojenju in ši-spodinr Pride prav vsaki go-šivainJ1' ^katere go tudi kupile I' V ) } ) ) \ (' (' v- I' v <» v I' v <> I' \ (' <» J ) \ \ v BRANKO COPIC: Oslovska leta Supo so obkolili. Baja, ki je naskrivaj gledal j skozi podstrešno okno tetine nihše, nam je na I dolgo in široko opisoval, kako se je to zgodilo. — Bratje konviiktaši, da ste videli vse te stra- ) hote! Dva mitraljeza, naperjena v vrata, deset narednikov, sami brkati Ličani, se z napetimi puškami v polkrogu bliža šupi, hajduk, ves črn in bradat, pa po vtseh štirih prileze pred vrata... ' — Zakaj pa po štirih? V obe nogi je bil ranjen, skozi meča, im ni mogel Hoditi. Prileze talko, sede in vzdigne roke, orožnikom pa se puške tresejo v rokah... Eh, kdor tega ni sam videl... Bajevo zanimivo zgodbo pa je kmalu zatemnil nenavaden dogodek: Jovo Brdar, tisti ječar iz bihaške Kule, je prišel v konvikt za hišnika. Spodili so ga, ker so se zaradi njegove nepazljivosti hajduki polastili ključev in odprli vrata. V kon-viikt so ga vzeli, da me bi ostal brez kruha. Seveda našemu veselju ni bilo meja. Ej, haj-duški ječar pa naš hišnik, to ni kar tako. Jovo Brdar je bil možakar srednjih let, zagorel in črn kot Arabec. Še vedno je nosil nekakšne na pol vojaške hlače, čevlje in čepico. Naše razgrajanje in dirjanje po konviktu ga je spravljalo s tira, kajti v Kuli tega ni bil navajen. Ob vsaki naši razposajenosti je samo presenečeno vzkliknil: — Glej no, škandal! Ta njegova krilatica nam seveda ni ušla in že tretji dan po njegovem prihodu v kinvikt je Baja nehote zinil: — Ni slab človek tele škandal. Tako je črni Jovo na lepem dobil priimek »Škandal«, čeprav smo še isti teden zvedeli za njegov prejšnji priimek v Kuli: tam so ga klicali »Ponedeljek«. Od kod in zakaj, nismo zvedeli. Šele dosti kasneje nam je nekdo povedal, da ga za »Ponedeljek« krstil razbojnik Krivovrat. Naša prva Skrb je bila, da od Jova natanko poizvemo, kako so mu hajduki pobrali ključe in ušli. Ko je začel zgodbo, se je potipal po ušesu in zarobantil: — Škandal! Ko me je Karan lopnil po glavi, sem se stegnil po stopnicah ko ploh. Dirjajo čez-me. jaz pa samo stiskam zobe in niti pisnem me. ko oa mi eden od njih s čevljem stopi na uho. je le malo manjkalo, da nisem zatulil. Škandal! Nasmejali smo se na vse grlo, od srca, naš smeh pa je, kot je kazalo, dobro del tudi grobi ječarjev! duši, otrdeli v večni družbi z razbojniki. Postajal je mehkejši, začel se je smejati in šaliti z nami in nekega dne je Baju zaupno priznal: — Prefekt mi je ukazal, da vohljam:, kajti dijaki govore in počno in da mu o tem poročam. Zato pazite, kaj počnete. Ničesar ne govorite pred mano, ker ne bom znal molčati in bom vse nesel prefektu na nos. — Zakaj bi mu pa, če si naš prijatelj? — smo se čudili. — Eh, zakaj! Ukaz je ukaz! Tako so me naučili v Kuli pa ne znam drugače. Nekoč sem ovadil celo rodnega očeta in so ga poslali sedet. V. Prostorna internatska učilnica. Za mizo sedita po dva in dva, mize pa stoje v dveh vrstah in je j zato učilnica podobna razredu. Le da v kotu ni table in da je v gornjem koncu sobe namesto katedra rediteljeva miza. • Reditelj! Le kateri konviktaš ne ve za to osovraženo ime in kaj to ime pomeni! Reditelj je po navadi dijak iz najvišjega razreda, določi pa ga prefekt, da mied učenjem pazi na red in mir. To je vedno kak prefektov ljubljenček, petoliznik in ovaduh, ki prefektu poroča o vsem, kar se godi med konviktoši. Tožari, kdo je zvečer pozno prišel iz mesta, kdo godrn ja zaradi slabe hrane, kdo se je v spalnici pretepal Z blazinami itd. Med učenjem ima reditelj pred seboj »črno knjigo« — debel, v trde platnice vezan zvezek, v katerem je za vsakega od nas določen poseben list: tem ste zapisana ime in priimek, spodaj P3 reditelj zapisuje prestopke in grehe, ki si jih počel med učenjem. Ob sobotah prefekt grašnik« kaznuje Kaznujejo nas z odtegovanjem zajtrka, kosila, večerje in s prepovedjo sprehoda v mesto, zlasti ob nedeljah. (Se nadaljuj«) Štirje poškrobljeni dnevi Zdaj so že krepko za nami, novoletni prazniki namreč. Preživeli smo jih srečno in zdaj bo do prihodnjega novega leta mir. Poznam sicer ljudi, ki so vzdihovali: »Ko bi le bili prazniki že končani, sicer se bom čisto polenil!«, pa tudi take, ki so želeli: »Le zakaj ni novo leto vsak mesec in vsak mesec trinajsta plača!« Kajpak, tisto o trinajsti ni slaba ideja, praznikov bi pa le bilo preveč... Kako smo nekoč praznovali NOVO LETO 2e precej let je minilo, ko sem stanoval kot dijak v ribniškem internatu. Vsako leto smo se na izbruh novega leta temeljito pripravljali; prevrnili smo vse žepe in zbrali zadnje dijaške dinarje ra nakup daril domačim, nekateri Pa tudi za nakup boljših cigaret, ko pa se je končala šola, je večina dijakov odšla domov. Se Pred tem smo imeli v veliki jedilnici »novoletno zabavo« z »boljšo« večerjo, glasbo in plesom. Prav zabavno nas je bilo videti, kako smo, nerodni kot le kaj, po- skušali zaplesati... Spominjam se, da sem se ob takih prilikah zatekel v kuhinjo in se posvetil koristnejšim opravkom kot je ples... Potem smo šli spat in zjutraj, na novega leta dan, so se okrog šestih odprla vrata spalnice in vstopil je upravnik v pižami, še ves zaspan in nam zaigral svoje novoletno voščilo na violino, To se nam je tedaj zdelo sila smešno, šele kasneje smo doumeli globlji smisel izredne upravnikove pozornosti do dijakov. POŠKROBLJENI DNEVI Za novoletne praznike smo ob- lekli najboljše obleke, bele, po-škrobljene srajce, zavezali ovratnice, obuli »špičake«, ženske so tom električarji razkošno razsvetlili trg; desetine raznobarvnih žarnic je razsvetljevalo glavno ulico, ob cesti so stale razsvetljene jelke, pa tudi velikega sneženega moža so si omislili. Ribnico je obiskal tudi dedek Mraz; tri dni je po predstavi Novoletna Ribnica Pred novim letom je proti pričakovanju skoraj zmanjkalo še snega vzele iz naftalina plesne (ali boljše) toalete in odpravili smo se (s celo trinajsto) v gostilne ali na silvestrske prireditve. In potem smo ob pijači in v prijetni družbi veselo praznovali vse proste dni in smelo stopili v novo leto... DEDKA MRAZA JE ZEBLO Posebna komisija za praznovanje novoletne jelke v Ribnici je že dalj časa obljubljala, da bo praznovanje pri njih lepše in zanimivejše kot pretekla leta. Res so že nekaj dni pred novim le- igrice Kekec in Mojca potoval skoznjo od doma TVD do gradu, kjer je mladim (in starim) radovednežem vzpodbudno spregovoril, jim obljubil številne darove (če jih bodo zaslužili), povedal, kaj bo v novem letu novega in spet odšel. Prvi dan so si ogledali igrico tudi otroci iz Dolenje vasi. Ko je bilo igrice konec in so prišli na ulico, dedka Mraza in njegovega številnega spremstva ni bilo nikjer. Odšel je že v grad. Stekli so za njim in so prišli za graj-(Nadaljevanjc na 10. strani) »Zmanjkalo je .nekaj slicic iz kocevja pRed novim letom * TRAFIKE ~~ Dober dan. Bi lahko dobil novoletne vizitke? Ne, jih je zmanjkalo. E drugi trafiki: 7? Ne, jih sploh nismo naročili. v knjigarni jih imajo morda kaj. Tik pred novim letom, ko sko- 0 nihče ni več za čestitke spra-'eval, pa so jih imele nekatere v^pke (oziroma vsaj ena) do- V TRGOVINI " 5 jajc prosim. ^ Zmanjkalo. 2 Piščanca pa imate? ' Tudi zmanjkalo. ~ Ra limone? 1 Imamo samo še gnile. V »Ze-jmjavo« pojdite. ^Kakšni trgovci pa ste, ko nič v~JDobri! če bi bili slabi, ne bi s®Prodali. pUbano sem vprašal še: t Pollitrskih slivov prav gotovo nimate? (N te pa imamo- se vsaj lahko človek na z° napije.) X. v KNJIGARNI jVoletne vizitke bi rad? Iinn1Il.arno samo še tiste po 70 Cir!ev’ oholih je zmanjkalo. ia *i?eku ni kazalo drugega, kot h° kupi. Odšteti je moral le-katerhn°’ pa se zameriti ne-j* 711 sorodnikom in znancem. bom kuipikanico s trdimi listi — Nimamo. — Pa nekaj iger bi rad za otroke: domine, človek ne jezi se, tombolo ali kaj podobnega. — Zmanjkalo je. Sicer pa pri nas v glavnem knjige, igre pa v »Galanteriji«. Pri nas imamo le še karte: črnega Petra, pametnega osla... V »GALANTERIJI« V spomin na našo trgovino, ki me je že pošteno zjezila, sem v »Galanteriji« skušal sam sebi dopovedati, naj se ne jezim in sem vzdihnil: — človek ne jezi se. Prodajalka je moj vzdih slišala in mi hitro odvrnila: — Nimamo. Zmanjkalo je. Mislila je namreč, da sem jo vprašal, če imajo igro »človek ne jezi se«. No, ker je bila prodajalka že pri meni, sem vrtal še naprej: — Pa domine, imate? — Zmanjkalo. — Pa kakšno drugo igro. — Zmanjkalo. — če bo šlo tako naprej, bo zmanjkalo še trgovcev, je pripomnil neki kupec, ki mu tudi ni šlo v račun, da je vsega zmanjkalo. TUDI DRUGOD ZMANJKALO Ne bom našteval vseh stvari, ki jih pred prazniki ni bilo mogoče kupiti, ker za vse nimamo podatkov, pa tudi obseg časopisa bi morali morda povečati, žalostno pa je, da ni bilo dovolj teletine, čeprav smo živinorejsko področje, žalostno je, da pozimi ni mogoče kupiti primernega šala, žalostno je, da knjigarna ni imela slikanic za majhne otroke, žalostno je... pa kaj bi vse našteval. Pred novim letom je bilo vsak dan večkrat slišati po radiu reklame za novoletno pivo »Novo-letnik« — v naši kavarni ne sa- Kočevskl novoletni sejem je bil kar dobro obiskan, čeprav je bil skromno založen mo, da ga niso imeli, ampak nekateri zanj sploh niso slišali. PA VENDAR BI LAHKO BILO VSEGA DOVOLJ Prepričan pa sem, da bi, če že ne vse, pa vsaj veliko večino tega, kar je zmanjkalo, v naših trgovinah lahko imeli — če —bi trgovci naročili blaga v zadostnih količinah in — če bi ga naročili pravočasno. Marsikatero naše podjetje poleti ni imelo dovolj dela, ker ni bilo naročil za izdelke. Več tiskarn, ki delajo čestitke, slikanice, razne igre (človek ne jezi se, karte in druge) itd. je moralo v poletnih mesecih znižati proizvodnjo. Podobno pa je verjetno tudi v drugih panogah. Seveda pa so v nekaterih primerih kriva tudi sama proizvodna podjetja, ker niso delala na zalogo, ali pa so krive objektivne okoliščine [pomanjkanje obratnih sredstev itd.). Na napakah se učimo in upajmo, da se bodo trgovci zdaj zavedli, da je njihova dolžnost spoznavati, kaj potrošniki potrebujejo in nato take predmete pravočasno naročiti pri proizvodnih podjetjih. ZMANJKALO — A VENDAR USTREŽENO Za primeren zaključek naše novoletne zaodbe »Zmanjkalo je« pa so poskrbela še naša elektro podjetja in uredila tako. da je po nekaj desetih minutah novega leta zmanjkalo še — elektrike. No. pa s tem se potrošnikom električne energije niso niti preveč zamerili, saj je bila večina ljudi v temi kar zadovoljnih. P-c (Nadaljevanje z 9. strani) sko obzidje še o pravem času, da so ga videli, kako odhaja ... Ko so potem ponoči pešačili domov, so otroci dejali, da bi dedek Mraz lahko počakal konec igrice; dedka Mraza ne more zebsti, saj tudi njih ni na poti domov. Za drugo leto pa so mu sklenili napisati pisemce, naj se pokaže vsem otrokom, če le mogoče tudi tistim v oddaljenih vaseh ... NOVOLETNI POPUST Za novoletne praznike je v navadi vsakovrsten popust: popust pri potroSniškem blagu, včasih (a zelo redko) na železnici, letos je bil popust celo pri temperaturi in snegu, le gostinci se, kakor je nekdo dejal, krčevito drže starih cen, če jih celo ne povišajo. V Kočevju in Ribnici sta bila novoletna sejma, vendar je bila izbira kaj majhna in bi želeli, da bi bilo prihodnjič bolje: s popustom naj bi potrošniki kupovali tudi v trgovinah. KORL JE BIL VES PREPOTEN Potem ko smo v soboto v glavnem zaključili poslovno leto, smo se v nedeljo in ponedeljek pripravljali na »-preskok« v novo leto. Pri Korlu v Prigorici je bilo že zgodaj zvečer živahno, mize pa zasedene. Gostilničar je vso noč tekal in nosil pijačo in jedačo, ko na je imel malo časa. je razposajeno raztegnil meh. Proti polnoči je muzikant, ki je komaj še igral, nenadoma prenehal, vstal na stol in skušal nekaj povedati, ko pa je videl, da ga nihče ne posluša, je spet zaigral. Šele tretjič ali četrtič mu je uspelo pnevpiti trušč in povedati, da je pravzaprav že novo leto in da bi se spodobilo, da si podamo roke, se poljubimo in pozabimo na vse razprtije. Skratka, bodimo prijatelji! Polnoč je minila in veselo smo se zavrteli v novo leto, polni pričakovanja in radovednosti. Tako VIDELI SMO DEDKA MRAZA V soboto smo šli v Ribnico gledat dedka Mraza. Najprej smo si ogledali lepo okrašen trg. Razsvetljevale so ga raznobarvne žarnice, ob cesti so bile razsvetljene novoletne jelke, še malo dalje pa je bil velik snežen mož. Nato smo gledali igrico Kekec in Mojca, ki mi je zelo ugajala. Prikazuje pogumnega Kekca, kako je rešil Mojco iz Pehtine koče, nato pa prev aril še Pehto ter ji vzel zdravilo, ki ozdravi slepoto. Z zdravilom je vrnil Mojci vid. Po igrici smo videli sprevod dedka Mraza. Pred njim je šel ribniški čuvaj, za njim pa je igrala godba. V sprevodu so bile razne živali,, pa tudi Rdeča kapica in Sneguljčica sta bili poleg. Nazadnje se je pripeljal na saneh radodarni dedek Mraz. Spremili smo ga v grad. kjer je prisotnim lepo spregovoril... Majda Oražem, 4. raz. Sušje PRAZNOVANJE TUDI V ČRNEM POTOKU Čeprav je bila cesta ledena in obilo snega je prišel dedek Mraz tudi k nam. Vsi, posebno pa otroci, smo ga težko pričakovali. Obdaroval je vse otroke od 1. do 10. leta starosti. V vaseh Črni potok in Zajčje polje je kar precej malčkov. Mladinci so nam za zaključek starega leta zaigrali dve šaljivi enodejanki, kar je vse, ki so pričakovali 1963. leto, spravilo v prešeren smeh. je bilo povsod, v gostinskih lokalih, na posebnih novoletnih prireditvah ali domačih zabavah ... SEJEM NEČIMRNOSTI Za novoletne praznike so prišli domov tudi naši »izseljenci«. Nekateri so se pripeljali z avtomobili, drugi z vlakom, vsi pa so vnesli v naše vasi nenavadno vznemirjenje. Vznemirjeni so bili otroci v šolah in tisti, ki so doslej še vztrajali doma ... »Kaj se bom učil, saj bom šel v Nemčijo in bom veliko zasluzil,« je dejal marsikateri učenec, ki komaj kaj ve o Nemčiji in o svetu! Početje marsikaterega »izseljenca« pa ne moremo imenovati drugače kot »sejem ničemr-nosti«, sejem bahaštva (brez popusta), sejem mark, avtomobilov in »pocukranega« pripovedovanja o deželi bogastva... »NE POZNAM VEC DINARJA!« V gostilni. »Izseljenec« plačuje in pomoli natakarici šop bankovcev: »Kar sama vzemi, jaz že skoraj ne poznam tega denarja; zadnje čase operiram le z markami!« Razgovor na cesti: On: »Pripovedujejo, kako lepo zaslužijo v tujini, da bodo vsi obogateli...« Ona: »Nikar ne verjemi. Kdor ti bo še. to dejal, kar v zobe ga suni. Nekateri pošteno povedo, da imaš tisto, kar prigaraš ... pa valuta nanese ...« V gostilni. Možakar prime steklenico in jo razbije: »Jaz lahko plačam, imam marke!« se potrka po prsih ... Drugi, ki živi doma, razbije še več: »Tudi naš denar nekaj velja!« Mlada punčka, ki je prišla iz tujine na dopust, pride v trgovino in govori s prodajalkami samo — nemško! (materin jezik je že pozabila, verjetno pa tudi marsikaj drugega!!) Avtomobili z nemškimi oznakami švigajo po naših cestah. To je nekaj, avtomobil, pa čeprav jo sposojen! Tudi tista zelena škatla s sliko napol nage ženske spredaj... In pripovedujejo, kako lahko zaslužijo, da so nepogrešljivi, da pritiskajo samo na »knofe«, begajo ljudi — 'in pozabljajo na nacionalni ponos. Bodo potem, ko bodo za stalno prišli domov, prinesli s seboj tudi »knofe«? Novo leto je za nami, spravili smo praznične obleke in bele, po-škrabljene srajce (tudi najlonske iz Nemčije!) Ostali smo sami s svojimi skrbmi in načrti ter sklenili, da mora biti letos vse drugače, kot prejšnja leta .,. Bomo videli" (fravec) Fluorografiral.D. Mohar z DEDEK MRAZ NA NAŠI ŠOLI Praznovanje novoletne jelke na naši šoli jc bilo letos zelo svečano. Že 28. decembra smo z zanimanjem gledali mladinski film, ki ga je predvajala delavska univerza iz Kočevja prvič v našem kraju. Pionirji smo za novo leto okrasili razred in novoletno jelko ter radovednim gledalcem, ki jih jc bila polna šola, uprizorili dve igrici: Janezek gre v mlin ter Katica in dedek Mraz, najmanjši učenci pa so deklamirali pesmi o novem letu. Po končanem programu je prišel dedek Mraz z dolgo belo brado. Razdelil nam je lepa darila, kolektivu na šoli pa je poklonil lepo zbirko mladinskih knjig. Za darila se lepo zahvaljujemo dedku Mrazu in vsem, ki so mu pri nakupu pomagali ... Pionirji osn. š. Laze ob Kolpi NOVOLETNA JELKA V STARI CERKVI 29. decembra smo priredili v kulturnem domu v Stari cerkvi novoletno praznovanje. Nastopili so otroci iz vrtca ter pionirji. Dedek Mraz, ki nas je tudi obiskal, je obdaroval predšolske in šolske otroke. Po končani prireditvi so nas pogostili v »Metki«. Za prireditev in darove se lepo zahvaljujemo SZDL in DPM. Minka Petek, 5. r. šole Stara cerkev NOVOLETEN VIC Natakar: »želite?« Gost: »Srečno novo leto!« PIONIRJI ŽELE BRAVCEM SREČNO NOVO LETO! NOVOLETNA JELKA NA VELIKIH POLJANAH (M. A.) Zadnjo nedeljo pred novim letom je bila v šoli na Velikih Poljanah novoletna proslava. Zbralo se je veliko otrok in odraslih. Pred prihodom dedka Mraza so nastopili otroci,' nekaj pesmi pa je zapel tudi ženski pevski zbor »Poljanske žene«. Po končanem programu je prišel dedek Mraz, ki je obdaril vse predšolske in šolske otroke. Nato je bil še srečolov, pri katerem so lahko sodelovali vsi odrasli, ki so bili na proslavi. Za uspelo proslavo gre zahvala predvsem' prizadevni učiteljici Tončki Andoljškovi, prav tako pa tudi organizacijam TVD, SZDL, gasilcem in turističnemu društvu, ki so prireditev finančno podprle. POTNI LISTI, TUJI DRŽAVLJANI IN ŠOFERSKI IZPITI S 1. januarjem 1963 so preneše-ne pristojnosti s področja izdajanja potnih listov, kontrole gibanja in bivanja tujih državljanov ter opravljanja izpitov za voznike motornih vozil s področja okrajnega ljudskega, odbora na občinske ljudske odbore. Te pristojnosti so prenešene le na nekatere občine, med njimi tudi na občino Kočevje, ki bo opravljala vse naštete posle tudi za območje občine Ribnica, Za potni list vloži stranka prošnjo kot doslej na matičnem uradu stalnega prebivališča. Matični urad odstopi prošnje v rešitev občinskemu ljudskemu odboru, ki jih po rešitvi spet vrne matičnemu uradu, tako da dobi stranka vse dokumente na matičnem uradu. Za tuje državljane izdaja listine samo občinski ljudski odbor (za naše območje ObLO Kočevje), zato se mora vsak tujec 1 območja občin Kočevje in Ribnica zglasiti na ObLO Kočevje Prošnje za polaganje šoferskih izpitov vlagajo kandidati kot doslej (na občinah Kočevje in Ribnica, pri Avto-moto društvih itd.)i ti organi pa jih pošljejo na ObL0 Kočevje. Pri občinskem ljudskem odboru bodo odslej posebne komisije, k> bodo te zadeve reševale. DEDEK MRAZ V PREDGRADU Za novo leto so predgrajsk' otroci pripravili pod vodstvo!*1 učitelja Pajniča lep program. Zaigrali so igrico, peli in recitiral1. Predšolske in šolske otroke je obdaroval . Šola jc tudi dobila magnetofonski trak, kar bo učence111 veliko pomagalo pri učenju. Ddedek Mraz med Poljanci k Vse naše delovne programe za leto 1963 moramo sestaviti in izoblikovati z vidika, da je osnovni smisel in cilj telesne vzgoje ta, oa služi telesnim in duševnim pozebam mladine in delovnih ljudi. No.loge in vprašanja, ki so pred nomi, bodo morala naša društva in klubi upoštevati ter kritično Pregledati, koliko so k temu doprinesli minulo leto. Usmerjanje telesne kulture v Paši republiki, v zadnjem času Pa tudi v zveznem merilu, je do-stej že zahtevalo določene spremembe. Proti koncu minulega le-la so bile razne seje izvršnih f o-rymov vse 0d zveznih pa do °krajnih odborov telesne kultu-r.e- Na vseh je bilo sklenjeno in aaločeno, da preide težišče vsega strokovnega in usmerjevalnega Pela v bodoče na društva in klu-predvsem pa na občinske Zveze za telesno kulturo. Na sedanjih okrajnih zvezah so vapadli vsi organi strokovnih vez in komisije, ki bodo odslej a občinskih zvezah. Tako je vlo-Pa občinske zveze poudarjena, lena odgovornost za razvoj te-csne kulture v komuni pa se je ‘aatno povečala. K temu je Predsednik Zveze za telesno kul-° Slovenije tov. Janez Zem-lehf Pripomnil, da bodo mora-,biti občinske zveze kadrovsko Jf.repljene in jim bo nujno nu-Praktično pomoč za vsako-iv?no delo, organizirati posvete a izmenjavo izkušenj. Kako bo-lahu° zm°9li v naši občini, bomo v-ko točneje ocenili po občnih n°o°rih društev in klubov in konč- inH*1 ea leiesno i n Po že sedaj, da in delo organizac____ ______ Pfmerjevanja kakor tudi go-60 aarsko finančne kontrole ne ter Piosoče izvrševati samo ama-0 bči’ temveč bo morala imeti vinska zveza tudi profesionalne^10^ 20 tehnična vodstva (tre-strnl-in vodniki) in za admini-tthp2Vno gospodarske posle. Bi-°dnn° se mora popraviti tudi s0 °s do amaterskih kadrov, saj se prenehali z delom, ker gi Anhovega dela ni cenilo, dru-0 ubrali pot s končnim ci- Telesna kultura v novem letu Ijem — žiro račun — da ne bodo več v posmeh svojih kolegov, da si ne znajo pomagati itd. itd. če upoštevamo, da bodo poleg dosedanjih klubov in društev stopila v občinsko zvezo še vsa šolska športna društva, straljske družine in avto moto društva, kar je v zveznem merilu že opravljeno, bo v zvezi res ogromno dela in odgovornosti. Poleg internih organizacijskih oblik bo treba organizirati in navezati stike z vsemi sosednjimi občinskimi zvezami za razgovore in iskanje najboljših načinov tekmovalnega sodelovanja. Ako še pomislimo, da bo treba poleg teh organizacijskih novosti in sprememb izvesti še obširen športni program za 20. obletnico Kočevskega zbora, imamo že jasne obrise dela, s katerim ne moremo več odlašati. Se enkrat poudarjam pomembnost dobro pripravljenih občnih zborov društev in klubov, ki bodo ta mesec. Tedaj bomo dobili jasnejšo sliko kadra, ki bo za tako važno leto kot je za naše V Dobrepolju lepi pogoji za šport Zadnje čase opažamo povečano zanimanje kmečke mladine za športno udejstvovanje, Žal podeželska mladina nima takih pogojev za vaje kot v mestih; primanjkuje rekvizitov, vaditeljev, pa tudi prostorov in ne nazadnje sredstev, Z vsemi temi problemi se bori tudi dobrepoljski Partizan, ki je , v.« vse to ogrom-organizacijske povezave Veselje na snegu Naročilnica Ime in priimek stanujoč (točen naslov) pošta ........................ naročam »Novice« in prosim, da mi jih začnete pošiljati dne Naročnino bom poravnal takoj po prejemu položnice. Opomba: Navedite, kaj vam najbolj ugaja v časopisu in ° ^ern želite, da bi več pisali ................................... dne pričel ponovno delovati pred ka-Kim letom. Tedaj si je -mladina zgradila rokometno igrišče (rokometaši sedaj uspešno tekmujejo v dolenjski ligi). Vendar pa ne bodo prišli brez treningov daleč. Cas za trening bi bil prav sedaj, pozimi. Dobrepoljski rokometaši pa čakajo ... Včasih je v Dobrepolju lepo uspevala odbojka in bi jo lahko poživili tudi zdaj, saj je v tem kraju precej dobrih odbojkarjev. V vsej grosupeljski občini ni niti enega nogometnega moštva. Dobrepoljska mladina je za nogomet zelo navdušena. Mladinci sami organizirajo s sosednjimi kraji, Grosupljem, Škofljico, Slivnico, Laščami. Tekme so postale že nekaka vsakoletna navada ... Mislim tudi, da bi morale vse organizacije bolj sodelovati in še bolj poskrbeti za razvedrilo mladine, ker sicer ta zahaja v slabo družbo in kvarta ali pijančuje. Partizan pa naj bi mladino povezal in čimbolj izkoristil lepo urejeno telovadnico. -čič Še enkrat: »Nikoli v nedeljo« TOVARIŠ UREDNIK! 14. decembra je bila pod tem naslovom objavljena kritika kina v Ribnici oz. kinooperaterja. Toda pisec kritike je šel predaleč, stvar je zapletel, da se je nazadnje sam obtožil. Priznava, da je bil razočaran zato, ker je film že gledal, čemur pa kinooperater ni kriv. Bolje bi storil, če bi teden dni prej objavil članek, v katerem bi obravnaval kvalitete filma, kajti film »Nikoli v nedeljo« zasluži podrobnejšo analizo. Sedaj pa k stvari: kritizira kinooperaterja, češ da je med filmom »navil« polko. Magnetofon se nam je namreč med predvajanjem pokvaril (nimamo pač najboljšega kinoprojektorja!), in treba ga je bilo popraviti kar med predstavo, da bi lahko igrali med odmori. če med odmori ne bi bilo glasbe, verjetno spet komu ne bi bilo prav. če pa pisec ve za kinooperaterja, ki bi obiskovavcem kina vsestransko odgovarjal in bi bil pripravljen opravljati to delo pod takimi pogoji, kot sedanji, naj ga čimprej preskrbi ... Leopold Kersnič, upravnik kina Ribnica mesto 1963, prevzel vodstvo in odgovornost za razvoj telesne kulture. Ponovno vabim mladino, da sodeluje aktivneje v telesni vzgoji in pomaga v vodstvih društev in klubov. A Ar^0 predsednik Občinske zveze za telesno vzgojo Kočevje Delavska univerza vas vabi in obvešča e Vabimo občane Kočevja, da obiščejo lepo urejen in topel klubski prostor na Trgu svobode 7 v prejšnjih prostorih steklarstva. Klub je odprt vsak dan od 16. do 19. ure, razen sobote m nedelje. Obiskovalcem so na voljo dnevni časniki in revije, knjige. radio, >ah in drv go, v krhkem pa tudi televizijski sprejemnik. 9 Vsak petek od 16. do 19. ure je v klubu filmsko gledališče. Predvajamo celovečerne in krat-kometražne filme, ki jih komentirajo poznavalci filmske umetnosti. V petek, 11. januarja, bomo predvajali izbrane kratkometraž-ne filme o zgodovini in tehničnem nastanku filma. Pod strokovnim vodstvom prof. Roberta Puharja bodo filmsko gledališče vodili: Leopold Novak, Ivan Poje in Marjan Lunder. 9 V torek, 15. januarja ob 16. uri bo v klubu vodil razgovor o likovni umetnosti akademski slikar Stane Jarm. Predvajali bomo diafilme. 9 V petek, 18. januarja ob 15.30 bomo o filmskem gledališču predvajali celovečerni film Romeo, Julija in tema, razgovor pa bo vodil prof. Robert Puhar. 9 Vstop v klub je brezplačen. 9 V ponedeljek, 14. januarja pričnemo s tečaji za pridobitev vseh stopenj kvalifikacij za poklice v gradbeništvu. Prvi sestanek kandidatov bo tedaj ob 16. uri v sejni dvorani podjetja SGP »Zidar« v Kočevju. 9 V torek, 15. januarja bo ob 19. uri v Šeškovem domu predavanje o pogojih obrambe malih držav v sodobni vojni. V razumljivi besedi in sliki bomo slišali o razvoju tehnike in njenem vplivu na vojskovanje, o tem, kakšna bo morebitna vojna, če do nje pride in o osnovnih činite-ljih, ki dajejo majhnim državam pogoje in perspektivo za obrambo. Predaval bo polkovnik Franjo Kranjc iz Ljubljane. Vabljeni so vsi, posebno še rezervni podoficirji in oficirji. 9 S 1. februarjem bo potujoči kino razširil program in število predstav. Z ozirom na sporočene želje bodo filmske predstave vsake 14 dni v teh krajih: — na soboto: ob 19. uri v Dolgi vasi, Koprivniku, Starem logu in na Oneku. — na nedeljo: ob 13.30 v Banja loki, ob 16. uri v Fari, ob 19. uri v Kužlju, Ob 15. uri v Travi, ob 18. uri v Podpreski, ob 14. uri v VimOlju, ob 17. v Mozlju, ob 16. uri v Strugah in ob 19. uri v Livoldu. Predvajali bomo izbrane filme, med njimi barvne in kinemaskop-ske. Prosimo organizacije SZDL v teh krajih in vse občane, da nam čimprej pošljejo pripombe k predlaganem sporedu. 9 Predavanja na vseh srednjih in osnovnih šolah Delavske univerze se končajo v zimskem semestru 19. januarja in se prično 4, februarja 1963, la leden za vas *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ KOČEVJE Poročili so se: Jecl Vinko, sobo-slikar iz Celja, Mariborska 190, star 31 let in Zabukovec Marija, krojaška pomočnica iz Slovenske vasi 2, stara 24 let. V Hajdini sta se poročila: Pod-hostnik Janez iz Podvincev 116, star 22 let in Poličnik Anamarija iz Kočevja, Kolodvorska 19, stara 20 let; Heferle Leopold, iz Kočevja, Cankarjeva 13, star 23 let in Poličnik Jera iz Kočevja, Kolodvorska 19, stara 17 let. V Ljubljani sta se poročila: Vesel Rihard iz Ložca, star 24 let in Urh Nada iz Mahovnika 5, stara 20 let. Rodili sta: Rugelj Štefka, gospodinja iz Mahovnika 23 — deklico; Stevanič Savica iz Dolge vasi — gozdarska koča — dečka. V Novem mestu so rodile: Sauer Kristina iz Zelju 17 — deklico; Turk Silvestra iz Kočevja, Rožna ulica — deklico; Žalik Katarina iz Brega pri Kočevju 18 — deklico; Gorše Marija iz Livolda 48 — deklico. V Ljubljani so rodile: Kegel Marica, delavka iz Livolda 59 — dečka; Safar Frančiška iz Mozlja 10 — deklico; Meglen Angela iz Tisovca 15 — dečka; Ojstriž Alojzija iz Salke vasi 91 — deklico; Pustavrh Pavla iz Kočevja, Reška cesta 5 — deklico; Bel jan Jožefa iz Kočevja, Rožna 19 — deklico; Kerec Ana iz Borovca 5 — deklico; Vlasič Helena iz Kočevja, Reška c. 11 — deklico; Fugina Danica iz Stalcarjev 9 — dečka; Kusold Vida iz Kočevja, Rudnik 28 — dečka. RIBNICA Rodila je Pogorelec Frančiška, kuharica iz Ribnice 122 — deklico. Umrla sta Zobec Anton, kmet iz Dan 17, star 78 let in Petrič Frančiška, preužitkarica iz Zapuž 4, stara 84 let. DOLENJA VAS Umrla je: Merhar Frančiška, preužitkarica iz Prigorice 50, stara 91 let. VELIKE LASCE Umrla je: Dolšina Frančiška, gospodinja iz Vel. Lašč 65, stara 58 let. SODRAŽICA Umrli so: Čampa Franc, kmet iz Sodražice 97, star 62 let; Košir Pavla, gospodinja iz Črnega potoka 2, stara 65 let; Oblak Frančiška, socialna podpiranka iz Sodražice 146, stara 85 let in Ponikvar Neža, kmetica iz Podklanca 9, stara 69 let. DRAGA Umrla je Urbančič Antonija iz Trave 20, preužitkarica, stara 87 let. ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi naše dobre mame, stare mame in žene FRANČIŠKE DOLŠINA, roj. Praznik iz Velikih Lašč, ki nas je po kratki bolezni zapustila v 58. letu starosti, se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, or- ganizaciji SZDL iz Velikih Lašč in sindikalni podružnici Kovinskega podjetja v Ribnici za podarjene vence in sočustvovanje. Posebna zahvala tudi pevskemu zboru in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Mož Ivan, sina Janez in Iranec z družinama, hči Fanika z družino in ostalo sorodstvo. Velike Lašče, Ljubljana, Ribnica. ČESTITKA Atu in staremu atu Jožetu Kalanu želimo za 60-letnico še mnogo zdravih let — Karel, Ani, Nevenka in Branko. Enake želje tudi svaku Jožetu za 28-letn.ico — družina Koletova. ČESTITKA Tončki Klun iz Goriče vasi Čestita ob rojstnem dnevu družina Zajc, posebno pa mali Stanko. ČESTITKA Dobremu možu Tonetu Jakšiču in hčerki Tatjani želi za njun praznik vse najboljše ter mnogo zdravja in zadovoljstva še mnogo let žena Milka oz. mami. KUPIM Kupim dobro ohranjen sadni mlin. Alojz Košir, Trata 34, Kočevje. PRODAM Ugodno prodam hišo z vrtom v bližini Kočevja. Možna reja ži vali. Naslov v upravi Novic. PRODAM Ugodno prodam enostanovanj-sko hišo z balkonom in garažo, vseljivo takoj ali po dogovoru, dalje spalnico, dnevno sobo in elektromotor »Mareli« 4,2 KS. Ogled od 15. ure dalje. Cirila Žnidaršič, Kočevje, Trg svobode 39. DAM V NAJEM V najem oddam garažo. Ludvik šprinzer, Kočevje. OBVESTILO Cenjene stranke ponovno obveščam, naj dvignejo čevlje najkasneje do 15. februarja, ker po tem roku zapade lastninska pravica. Alojz Žnidaršič, čevljarstvo Kočevje. PREKLIC Podpisani Jože Oberstar, Podtabor št. 28, pošta Struge, proglašam zdravstveno izkaznico in vozniško dovoljenje za moped kot neveljavno. Jože Oberstar -NOVICE« Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica. Izdaja CZP -Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje KOČEVJE: 11. do 13. januarja francoski barvni film -Potovanje z balonom«, 14. in 15. januarja i tal i j ansko-jugoslov. film -Nevihta«, 16. in 17. januarja nemški film -Satan mami z ljube znijo«. RUDNIK: 12. in 13. januarja ameriški barvni film -Doktor in ljubezen«, 19. januarja francoski film -Ubijalec«, 20. januarja španski film »Prodajalka vijolic«. RIBNICA: 12. in 13. jan. amer. film -Ponos in strast«, 19. in 20. januarja italijanski film »Noč velikega napada«. SODRAŽICA: 12. in 13. januarja češki film -Romeo, Julija in tema«, 19. in 20. januarja grški film -Nikoli v nedeljo«. VELIKE LAŠČE: 12. in 13. januarja jugoslovansko-italijan-ski film -Beli hudič«, 19. in 20. januarja nemški film -Pred sončnim zahodom«. PREDGRAD: 12, in 13. januarja ameriški barvni film »Imitacija življenja«, 19. in 20. januarja jugoslovanski film -Pogon B«. BROD NA KOLPI: 13. januarja slovenski film »Veselica«, 20. januarja ameriški film -Davy Crocket in pirati«. O B V E SaT IL^O Občinski ljudski odbor Kočevje — odsek za notranje zadeve — obvešča prebivalce občin Kočevje in Ribnica, da so s 1. januarjem 1963 prenesene s Tajništva za notranje zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana na občinski ljudski odbor v Kočevju sledeče pristojnosti: — izdajanje potnih listov za prehod čez državno mejo, — izdajanje listin za prebivanje in gibanje tujcev (tujih državljanov) na območju FLRJ in — polaganje izpitov za voznike motornih vozil Za vse nejasnosti naj bi se posamezniki obračali na Občinski ljudski odbor v Kočevju (telefon 314) Nagrade dobijo Do devete ure v ponedeljek smo prejeli skoraj devetdeset rešitev novoletne nagradne križanke. Križanka je bila tokrat veliko lažja in rcšcvavci niso delali večjih napak. Žrebanje, ki ga je opravila posebna komisija, se je pričelo nekaj po deveti uri; žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrado 1500 din prejme Angela MUHVIC, Livold 32; 2. nagrado 1000 dinarjev Marija BAVDEK, Gorenja vas 2, Ribnica; eno leto bo prejemal NOVICE brezplačno Janko PREŽELI, Topol 18, p. Medvode, pol leta pa Franc CRCEK, Šalka vas 123, 5., knjižno nagrado, prejme Svetozar WEISS iz Kočevja, Reška cesta 16/a. Prvi dve nagradi bomo v prihodnjih dneh poslali po pošti, knjigo P» lahko dobi dobitnik v uredništvu. UREDNIŠTVO REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE VODORAVNO: Srečno ter uspešno novo leto, karies, opekar, omika, pozobati, dika, sla, sunem, era, bluza, sile, le, Anita, n, mir, azijsko, kap, ta, ZD, a, romar, Tos, davica, Ovidij, gib, kepam, v, f»> tk, car, zoritve, rom, r, kajak, an, Olas, Drina, Igo, porto, eta, okov, interesi, zvoni, naiven, planet. DOPISNICA 15,- IPRUl »iVOVHV Kotenje p. p. 39