34 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Peter Puhan Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher MaticŠtefan Naslov uredništva Delo ­ GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +386 1 47 37 424 F. +386 1 47 37 427 internet www.graficar.si Grafična podoba Ivo Sekne > Naslovnica: oblikovanje Bojana Hren fotografija Marko Kumar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Letna naročnina je 22,00 EUR. Posamezne številke po ceni 4,60 EUR dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtor- skih delih, objavljenih v Grafičarju, so družba Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali nji- hovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavlje- nih prispevkih. REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 6/2008 LASTNOSTI PAPIRJA no. Vpojno polnilo je lahko kal- cijev karbonat, klej, titanov dio- ksid itn. (10). Sintetični papir se razlikuje od običajnega tudi v postopku suše- nja tiskarskih barv, saj praviloma ne absorbira tiskarske barve. Čas sušenja tiskarske barve na sinte- tičnem papirju je od 4 do 24 ur, odvisno od samega substrata oz. vrste sintetičnega papirja in po- kritosti tiskarske barve. Nekateri sintetični papirji so zato prema- zani na površini in tako pripo- morejo k hitrejšemu sušenju ti- skarskih barv. Poleg tega sinte- tični papir absorbira zelo malo vode in vlage (7). Tiskarske bar- ve na osnovi vode praviloma niso primerne za sintetične papirne filme. Tiskarski stroji, pri katerih se v tisku uporabljajo visoke tem- perature, tudi niso primerni za tisk na sintetične papirje (npr. la- serski tisk) (13). Lahko pa jih ti- skamo v tehniki ofsetnega, glo- bokega in fleksotiska. Čedalje bolj pa se uporabljajo tudi UV- barve (14). Slika 2 prikazuje UV- odtis na vlaknatem sintetičnem papirju in sintetičnem papirnem filmu, narejenem na UV-digital- nem tiskarskem stroju Arizona 250GT OCE v podjetju Altos. 6 ZAKLJUČEK V svetu pridobivajo kar 90 od- stotkov vlaknin za papir iz različ- nih vrst lesa iglavcev (smreka, jel- ka, bor) in listavcev (bukev, bre- za, topol). Poraba vlaken vse od leta 1950 strmo narašča in bo po nekaterih napovedih do leta 2020 narasla na 75 milijonov ton. Sodobna znanost in tehno- logija ponujata veliko možnosti izbire in rešitve te težave. Ena iz- med teh je sintetični papir. S pri- hodom novih izdelovalcev je vse- kakor pričakovati nadaljnji ra- zvoj sintetičnega papirja. Trenu- tno se ga uporablja izključno za specialne namene, saj je cena pre- visoka, da bi se ga množično uporabljalo za splošno rabo. Za- radi določenih superiornih la- stnosti, kot so zelo dobre mehan- ske lastnosti, vodoodpornost, to- gost, dimenzijska stabilnost in trajnost, pa se pričakuje narašča- nje uporabe sintetičnega papirja tudi širše. Mirica DEBELJAK Diana GREGOR SVETEC Univerza v Ljubljani LITERATURA 1. Turner, S. The book of fine paper London: Thames and Hudson, 1998, str. 137 2. Černec, F. Relacije med morfologijo in mehanskimi la- stnostmi sintetičnih papirjev Ljubljana, 1981, str. 2-3 3. Synthetic Paper , [citirano 25. 12. 2007] 4. Paszkowska, K., Podsiadlo, H., Ambroziewicz, A. Influence of the fibre composition of paper containig synthetic fibres on printing pro- perties Paper Technology, vol. 46, št. 1, 2005, str. 21 5. Optical document security Edited by Van Renesse, R.L. 3rd edition, Boston, London : Artech House, 2005, str. 89. 6. Encyclopedic dictionary of polymers Edited by Woodall, J. G. 2nd edition, New York : Springer, 2007, str. 947 7. Lenz, S. Fantastic plastic American Printer, vol. 122,št. 3, marec 2005, str. 38, 40, 42. 8. Rock Mineral Rich Paper , [citirano 10. 1. 2008] 9. UV stabilization of synthetic paper United States Patent US2003/0203231A1, 2003 10. Synthetic paper label United States Patent US2005/0238901A1, 2005 11. Sintetične nalepke [citirano 25. 2. 2008] 12. Specialpapiere – widerstandsfähig und alterungsbeständig Deutcher Drucker, vol. 34, št. 23-24, 1998, str. 16-17 13. Beyond Pulp In-Plant Graphic, April 01, 1999 14. Synthetic Paper Is It for You? In-Plant Graphic, April 01, 2005 V SPOMIN prof. dr. Maks Tušak (1947-2008) Globoko pretreseni smo se soočili s kru- to resnico, da je naše vrste Društva kolori- stov Slovenije (DKS) nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš vzornik, iz- jemen strokovnjak (psihologija barve), pri- jatelj, predvsem pa velik človek­ Maks Tušak. V naše društvo se je vključil na začetku naše poti, saj brez psihologije barve, ki je ena osnovnih znanosti o barvi (fizika, ke- mija, fiziologija, psihologija), ni mogoče proučevati in razvijati teorije oz. znanosti o barvi. Ker so ga odlikovale ustvarjalnost, predanost, zagnanost, preciznost, pošte- nost, smo mu zaupali veliko nalog: bil je član UO društva, vodja sekcije za psiholo- gijo barve, kasneje, ko smo sekcijo zdru- žili, je postal namestnik v sekciji znanost o barvi. Vodil je komisijo zaštudijsko in razi- skovalno dejavnost in bil član izvršnega odbora svetovne organizacije AIC (Asso- ciation Internationale de la Couleur). Med pomembnimi nalogami, ki jih je vodil v okviru komisije za študijsko in raziskoval- no dejavnost, je bila koordinacija izdaje knjig Interdisciplinarnost barve, 1. del­ v znanosti: nauk o barvi in sistematika, mer- jenje in vrednotenje barve, upodabljanje barve; in Interdisciplinarnost barve, 2. del – v aplikaciji: barva in arhitektura, barva in grafika, barva in oblikovanje, barva in pre- mazi, barva in tekstilstvo, barva in ume- tnost, barva in zdravstvo. Bil je tudi vsakokratni referent na doma- čih in mednarodnih posvetovanjih, ki jih je društvo organiziralo kot celota ali po sek- cijah. Predvsem je treba izpostaviti njego- ve prispevke na mednarodnih posvetova- njih Barva in barvna metrika (sedem kon- ferenc). Kot dober poznavalec dela aka- demika prof. dr. Antona Trstenjaka je objavil oz. predstavil tudi poglede na Tr- stenjakove prispevke o barvi (npr. Psiho- diagnostika in psihologija barv pri Antonu Trstenjaku, zbornik SAZU ob 100. oble- tnici rojstva). Zanimivi so njegovi prispevki na naših razstavah in prispevek za izdela- vo filma o barvi. Za požrtvovalno in zahtevno delo mu je društvo leta 2002 podelilo priznanje. Ta jedrnati prispevek pa ne more opisati oz. zajeti bogastva njegovega ustvarjanja, ampak je le bežen pogled na izjemen opus njegovega dela. Za njim ostaja mnogo zapisanega, še več povedanega, ostajajo spomini na prijateljska druženja in njegov izjemen smisel za sočloveka, prija- telja, na njegovo skromnost, v bistvu pa na velikana naših vrst. Slava JELER Društvo koloristov Slovenije