DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračaio. Nefrankirana pisma se ne »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, Ljubljana VII, Zadružni dom,	izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sucijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan« pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 77.	Sobota 20. septembra 1930.	Leto V.
Proč s fevdalnim duhom iz strokovnih organizacij.
Še je ostalo mnogo ostankov slepe podložnosti.
V današnji družbi je še silno zasidran fevdalni duh med človeštvom sploh, pa tudi med delavstvom. Geslo »cuius regio, illius religio« in kogar kruh ješ, tistega mišljenja moraš biti, je ostalo še v krvi. Podaniki fevdalcev so imeli ta gesla za sveta in fevdalec je vladal in gospodaril z njimi enako kakor s svojo živino. V teh razmerah, ki so trajale dolga stoletja, tisočletja, ni čudno, da je ostalo mnogo ostankov te slepe podložnosti, ki ne vidi in ne sluti svojih bistvenih interesov. Ta duh mori, ta duh ovira razvoj, brani delavstvu, da bi se naučilo presojati svoje irfterese in misliti nanje.
V prejšnjih dobah je obvladala podanike brutalna sila, ker je bil gospodar gospod, vsi njegovi podaniki sužnji. Današnji gospodarski sistem je drugačen; ni več fevdalen. Podjetništvo je postalo samostojno in se otreslo podanikov, ki jih kliče samo takrat, če jih rabi. Nastali sta dve fronti: neodvisni podjetniki in svobodni delavci. Prvi kupujejo delo, drugi ga prodajajo, če ga prvi potrebujejo. Gospodarski interes obeh skupin je različen, nasproten, in se sklepajo med obema lahko osebne ali skupne pogodbe, na katere pristajata obe stranki popolnoma samostojno. To so torej pogodbe enake med enakimi; pogodbe med dvema samostojnima, neodvisnima faktorjema.
Iz tega sledi povsem naravno, da se morata obe skupini dogovarjati svobodno.
V današnjem strokovnem delavskem gibanju pa opažamo, da nekatere strokovne organizacije grade svoje organizacije na fevdalnih ostankih, verskih, plemenskih in nacionalističnih. Take organizacije, ki izvabljajo ta meščanska gesla, imajo vedno nekaj skupnega z meščanskimi, oziroma fevdalnimi ideologijami. Z nedelavskimi frazami vpregajo delavstvo v fevdalistično miselnost podjetništva in s tem slabe vrste delavstva, slabe njega svobodoljubo aktivnost pri sklepanju svobodnih dogovorov med svobodnim delavstvom in svobodnim podjetništvom.
Ne zavedajo se namreč, da je danes delavec enako svoboden član družbe kakor podjetnik in da mora delavstvo jačiti edino svoje svobodne vrste, gojiti svojo svobodno ideologijo, če se hoče z uspehom uveljaviti v življenju.
Razumljivo je, da vrše svojo nalogo samo one strokovne organizacije, ki se čutijo in so svobodne, na-pram vsem vplivom in idejam fevdalne dobe odklonilne, ker današnje razmere zaradi velikega socijalno-gospodarskega razvoja ne odgovarjajo več ne času ne potrebam.
Delavstvo mora stremeti za svobodnimi strokovnimi organizacijami in vršiti v družbi samo tiste naloge, ki mu pripadajo.
Komisija za Pan-evropo.
Na seji Društva narodov dne 17. t. m. je bila sprejeta resolucija, ki zahteva vpostavitev komisije za študij načrta o Panevropi. Resolucija je bila sprejeta soglasno.
Po nemških volitvah.
Socialna demokracija odločujoč faktor v politiki Nemčije,
Kljub temu, da nemški centrum, kateremu pripada tudi kancler Brii-ning, ni izgubil pri volitvah mandate, nego je 4 pridobil (ne 12, kakor pravi »Slovenec«), vendar je dosedanja koalicija potisnjena v veliko manjšino, ker je nekaj vladnih strank izgubilo večje število mandatov.
V	Nemčiji pride na vsakih 60.000 volilcev en mandat. V zadnjem državnem zboru je bilo 491, v novem je pa 573 poslancev. To prihaja od tod, ker je leta 1928 volilo 30,728.381 volilcev, letos pa 34,943.460.
Marsikje je rezultat nemških volitev nekoliko presenetil in zbudil sadistično veselje. To velja zlasti za vse one demente, ki stoje na stališču diktature ali hierarhije.
Ljubljanski »Slovenec« je v volilnem rezultatu in članku pokazal, da so socijalisti izgubili okoli 1 milijon 500.000 glasov, — kar je seve pomota, — ker so izgubili le okoli
600.000	glasov. Istotako pravi v svojem uvodniku z dne 16. t. m., da so socijalni demokrati, ker so bili prisiljeni prevzeti v državi vodilno vlogo, pa niso storili paradiža, zaigrali svojo vlogo. To je bistvo trditev. Vendar, kdor pozna nemško politiko ve, da so socijalni demokrati v državnem zboru delali pozitivno in da je bil centrum, to je »Slovenčeva« zavezniška stranka tista, ki je onemogočila izvedbo socijalnih reform in drugih dobrih praktičnih načrtov. Očitek je torej iz trte izvit in napisan v hrepenenju po fašistov-ski ali hierarhični oziroma oligarhični diktaturi.
Kljub vsem tem podtikajem je pa nemška socijalna demokracija ohranila svoje kadre tako močne, da je v razmerju z vsemi drugimi strankami v Nemčiji najpomembnejši politični faktor, ne le za Nemčijo, ampak tudi za inozemstvo.
Pruski ministrski predsednik socijalni demokrat Oton Braun, ki nedvomno pozna politični položaj v Nemčiji, je dal z ozirom na izid volitev naslednjo izjavo:
»Rezultat volitev ne opravičuje posebnega pesimizma. Kljub volilnim rezultatom se nisem niti trenutek bal ogrožanja republikanske ustave, javne varnosti ali naše zunanje politike. Povsem izključeno je, da bi radikalne stranke, ki so izšle iz volitev kot zmagovalke, imele priliko, uresničiti svoje recepte za vlado dežele. Smatram kot gotovo, da se bo osnovala velika koalicija razumnih strank ter da bodo nedvomno z zadostno večino v držav-
nem zboru združile vse svoje sile in se borile proti nezaposlenosti in izboljšale položaj množic. Sicer pa smatramo naglo porast reakcionarnih ekstremistov za mrzlično vijugo, ki zopet pade, čim se povzročitelj — v tem primeru nezaposlenost — popolnoma ali vsaj deloma iztrebi s telesa naroda. Velika večina radikalnega volilstva je glasovala za ekstremne stranke, ker so jim ob-ljubovale, da jim izboljšajo osebni položaj. Toda tudi ti volilci niso nikdar resno mislili na to, da bi odobravali zločinsko in lahkomišljeno zunanjo politiko radikalnih strank.«
Ta izjava ministrskega predsednika Brauna kaže, da je socijalna demokracija v Nemčiji ohranila svojo politično veljavo in da nima prav nikakršnega vzroka presojati položaj pesimistično, ker je ravno soci-jalnodemokratična stranka s svojimi discipliniranimi organizacijami, ne le jeziček na tehtnici, ampak naravnost odločujoči organizem v politiki Nemčije.
V	Nemčiji resno razpravljajo o veliki koaliciji, v kateri naj bi sodelovali tudi socijalni demokrati. Nikakor pa ne nameravajo sodelovati dosedanje vladne stranke s fašističnimi narodnimi socijalisti, katerim ne zaupa niti predsednik republike Hindenburg.
Težko bi bilo pridobiti stranke za kolaboracijo s pučisti, ki jih poveličuje ljubljanski »Slovenec«, ne le zaradi notranje politike, marveč tudi zaradi zunanje. V svetovnem časopisju je volilni rezultat napravil neugoden vtis, češ, da se Nemčija pripravlja na sabotažo mednarodnih pogodb in dogovorov. Ta sumnja in to nezaupanje je dalo povod nemškim politikom, ki slone na weimar-ski ustavi, da so takoj po volitvah poudarili miroljubno politiko v sedanji smeri na znotraj in na zunaj.
Fašist Hitler, ki ni bil izvoljen, je že po volitvah temeljito kapituliral s tem, da je rekel na shodu, da narodni socijalisti niso prevratniki in pučisti, temveč zgolj duševni re-volucijonarji. Menimo, da ta kes nemškim komunistom ne bo dosti pomagal.
Objasnili smo položaj v Nemčiji v splošnem. Naravna posledica tega navidez kritičnega položaja je, da se vse prave demokratično misleče, republikansko čuteče stranke oklenejo svoje weimarske ustave in z značajno ljubeznijo do nemškega naroda zajeze pučistovsko rovarenje ter varujejo svojo demokratično republiko,
Panevropa na ženevski seji Društva
narodov.
Varnost miru — vprašanje razorožitve.
Seja Društva narodov, ki se vrši te dni, je zlasti pomembna, ker je sprejela načelo Panevrope in obenem se ograjala razmeroma energično proti vojni. Pomembni so bili govori Brianda, Hendersona, dr. Curtiusa in za Jugoslavijo govor zunanjega ministra drja Marinkoviča, ki je izjavil, da je Jugoslavija iskreno za Panevropo.
Marinkovič je na seji svojim odločnim nastopom znatno olajšal položaj. Rekel je med drugim, da se problem varnosti, to je, miru ob-
ravnava kot nekaj nevažnega; on pa mora ugotoviti,
da se narodi boje vojne,
ker še vedno niso prepričani, da ni mogoča. Narodi ne kažejo takozva-nim varnostnim garancijam nikakršnega pravega zaupanja. Vprašanje varnosti ni enostavno vprašanje razorožitve. Istotako je pretirani naci-jonalizem (fašistični), ki utegne varnost ogrožati.
Marinkovič je predlagal, da se takoj ustanovi posebna komisija, ki problem preštudira. Marinkovič je
| zastopal stališče, da je vprašanje j nujno in da torej ne kaže vprašanja j prepuščati birokratičnemu postopku, ampak ga je takoj pozitivno rešiti.
Dne 17. t. m. je prjelo tajništvo Društva narodov od francoske delegacije predlog oziroma resolucijo, ki jo je podpisalo 45 delegacij.
Resolucija naglaša, da je tesno sodelovanje vseh evropskih vlad na vseh poljih javnega življenja temeljne važnosti za ohranitev miru. Izvoli naj se posebna komisija, ki naj v sporazumu s tajništvom Društva narodov prouči vprašanje evropske federacije in do prihodnjega zasedanja plenuma Društva narodov sestavi konkretne predloge. Ti predlogi naj se nato obravnavajo po skrajšanem postopku.
Tak je doslej potek oziroma u-speh važne razprave, ki interesira zlasti Evropo, prav posebno pa nas, ki se nahajamo na starem balkanskem ognjeniku.
Kritika oblastev je dovoljena.
Važna izjava predsednika vlade o
tolmačenju tiskovnega zakona.
Doslej je veljalo načelo vobče, da je kritika oblastnega delovanja sploh ni dovoljena, dasi ni prepovedana ne po izjemnem zakonu, ne po tiskovnem zakonu. Nasprotno, predsednik vlade je že sam izjavil, da so dobrohotni nasveti in predlogi dovoljeni, kar je končno enako vredno, kakor kritika v resni objektivni obliki.
Mi nismo nikdar dvomili, da je debata o javnih zadevah in javnem življenju potrebna, ker vzgaja, goji moralo in vzbuja čut vestnosti in pravičnosti ter odgovornosti napram celoti. Zato smo tudi ponovno povedali svoje mnenje v obliki, ki jo je običajna morala dopuščala.
Podrejene oblasti so bile o tem vprašanju morda preozkosrčne.
Sedaj pa poroča beograjska Avala, kar moramo smatrati kot uradno deklaracijo, da ni z nobenim zakonom objektivna kritika prepovedana in tudi ne s tiskovnim zakonom. Seveda mora biti kritika objektivna; kritizirati se sme nepravilnosti, ki jih povzročijo razni organi. Tako se doslej ni smelo kritizirati delovanja državnih, banovinskih in občinskih oblasti.
Seveda mora biti kritika objektivna in mora sloneti na dejstvih, ker je vsak kritičar osebno odgovoren za resničnost svojih objav.
Predsednik vlade namerava v tej zadevi izdati k tiskovnemu zakonu posebna navodila.
Upamo, da se je s tem ukrepom napravil korak naprej, ker je kritika v javnem življenju potrebna. Brez kritike ne bi mogel biti razvoj zdrav.
Italija se boji Male antante.
Na Dunaju se v kratkem sestanejo avstrijski kancler dr. Schober, madžarski predsednik vlade, grof Bethlen in italijanski zunanji minister Grandi.
Iniciativa je nedvomno italo-mad-žarska. Italija misli pridobiti za svoje namene tudi Nemčijo in forsirati revizijo mirovnih pogodb.
Neverjetno pa je, da bo uspela, ker je nje domača in zunanja politika nesimpatična zlasti za Avstrijo in Nemčijo. Italija seveda hoče ustvariti obenem protiutež proti Mali antanti z ozirom na razprave o Panevropi.
Razvoj demokracije v Turčiji.
Zakonski osnutek, ki predvideva splošno volilno pravico.
Turškemu parlamentu v Angori predloži vlada zakonski načrt, ki bo obsezal principe splošne volilne pravice in dovoljeval ustanavljanje demokratskih in republikanskih strank.
V novem zakonu bo priznana tudi ženam splošna volilna pravica.
O	zakonu bo turška zbornica razpravljala na prvem zasedanju.
Na Španskem so ukinili cenzuro.
V Španiji je trajala tiskovna cenzura nad pet let. Dne 17. t. m. pa je bila cenzura ukinjena, razen v barcelonski pokrajini, kjer je nastala stavka; v Barceloni sploh splošna stavka.
Odredba glede ukinitve cenzure je pametna, ker je cenzura nepotrebna stvar.
Razne prestopke, ki jih zagreši tisk, vendar lahko vsaka država preganja po neštetih paragrafih. S cenzure se pa preprečuje tudi zdrava potrebna kritika prav pogostoma.
Mussolini pride v Ženevo!
Inozemski listi so poročali, da se je italijanskim listom uradno naročalo, da naj hujskajo proti vsem kritikom italijanskega fašizma. Nasprotno je pa izjavil Mussolini, da srčno želi mir in sporazum tudi s sosedi. S tem namenom pojde Mussolini v Ženevo in se bo tam skušal dogovoriti za sporazum s Francijo. Mi ne verujemo, da bi demagoški fanatizem gradil italijansko državo.
Henderson okraden.
Vlomilci so ukradli važne tajne spise.
V prostore angleške delegacije v Ženevi so neznanci vlomili ter ukradli iz zaklenjene omare važne spise angleškega zunanjega ministrstva. Gre baje za pogodbo, ki je bila nedavno sklenjena med Hendersonom in Grandijem (Anglijo in Italijo). Omara je docela nepoškodovana, kar kaže, da so vlomilci izvršili tatvino s ponarejenimi ključi. Stvar je za diplomacijo neprijetna. Sledi za vlomilci ni.
Senator Kellok sodnik haaSkega sodišča
Društvo narodov je izvolilo v ha-aško mednarodno sodišče amerikan-skega senatorja Kelloga.
Glavne napake komnističnih strokovnih
organizacij.
(IGB.) Priznati so mora komunistom, da se nad nedostatki svojega dela prav nič ne vznemirjajo. Tako imamo priliko, da podamo po mednarodni tiskovni korespondenci, izrazito komunističnem glasilu, referat Losovskega na petem kongresu rdeče strokovne internacionale. To kratko poročilo pove, kako je s komunističnim strokovnim gibanjem po mnenju njih voditeljev.
Poročevalec navaja teh-le deset glavnih napak:
»1. Zaostajanje organizacij za bojnim razpoloženjem množice. To je v njih organizacijah pač najbolj razširjena bolezen.
2. Slaba priprava gospodarskih bojev in zanašanje na trenutno akcijo. Organizacije začno misliti na stavko, ko dogodki dosežejo že akuten značaj.
3. Imenovanje stavkovnega vodstva ali njega izvolitev s peščico delavcev. V mnogih primerih se obravnava zadeva še birokratično.
4. Pomanjkljiv vpogled v vlogo in pomen stavkovnega vodstva in njega izolacija od stavkovnega delavstva po njih krivdi. Če je stavkovno vodstvo imenovano, se ne čuti odgovorno stavkujočim.
5. Nezadostno premišljeno obravnavanje zahtev. Sestava zahtev v najožjem krogu vodilnih oseb. To je eden najbolj važnih nedostatkov.
Pogosto se vdajajo prepričanju, da zadošča, zahteve natisniti in pozvati k stavki, in delavci bodo nemudoma ustregli pozivu.
6.	Nesposobnost, parirati dema-goška gesla in levičarsko govoričenje reformistične strokovne birokracije. Reformisti nastopajo včasih z levimi gesli in levimi zahtevami. V takih primerih se opaža pogosto, kako njih organizacije izgube glavo.
7. Nasilni ukrepi proti zaostalim plastem proletariata, ne prepričanje, ampak ukazi.
8. Teoretično priznavanje revolucionarne linije in opustitev te linije v praksi. Mnogo je sodrugov, ki radi glasujejo za revolucionarne resolucije, toda so mnenja, da se resolucije vendar ne nanašajo na njih deželo ali njih obrat.
9. Nezmožnost, stavko pravo-vačno, organizirano končati in preprečiti zavlačevanje stavke do popolnega razpada in desorganizacije stavkujočih.
10. Brezglavost pred podjetniki in nezmožnost, voditi obravnave s potrebnim pritiskom.«
Iz vsega tega je brez nadaljnjega jasno razvidno, da komunistično strokovno gibanje v teh desetih letih obstoja ni doseglo ničesar, kar tudi potrjujejo dan za dnem komunistični gospodarski boji s svojimi neuspehi.
Doma in po svetu,
Nov predsednik državnega sveta.
Za predsednika državnega sveta je imenoval kralj bivšega ministra dr. Ninko Periča.
Italija protestira. Italija je poslala tudi Grčiji protest, ker obsoja grško časopisje tržaško obsodbo in umore. Kako velika krivica je italijansko partizansko sojenje, dokazuje ogorčenje po vsem civiliziranem svetu. Ali protesti ne zmanjšajo in ne odpravijo dejanj. Italija mora izpolniti svojo obljubo, ki jo je dala vlada še pred fašističnim režimom, da bo namreč ščitila narodne manjšine in ravnala z njimi enakopravno, pa bo kmalu dvignila svoj ugled v svetu. Dejanja pa dokazujejo, da Italija ne postopa z manjšinami kulturno. Po vseh izkušnjah bi se morala Italija zavedati, da obstojata že danes dve Italiji, fašistična in protifašistična. Fašistična je danes fizično močnejša, ker je oborožena, protifašistična je pa močnejša moralno. *
Mednarodna federacija transportnih delavcev v Amsterdamu je izdala oklic, v katerem poziva delavstvo, da pomaga italijanskemu proletariatu v borbi proti fašizmu.
Odprava smrtne kazni v Angliji.
V	angleškem parlamentu izdeluje posebna komisija poročilo o predlogu za odpravo smrtne kazni. Večina komisije se strinja za ukinitev smrtne kazni in je verjetno, da tudi parlament sprejme predlog za odpravo te kazni.
V	Društvu narodov v Ženevi je izid volitev v Nemčiji izzval precej nemira, vendar se splošno smatra, da bodo stranke Velike koalicije, ki zagovarjajo današnjo obliko nemške države, našle sporazum in pot za odvrnitev grozeče krize, ki bi lahko ogrožala tudi politični položaj vse Evrope.
Svobodno mesto Društva narodov- Med gotovim krogom članov Društva narodov se deluje na to, da bi se v bližini Ženeve izločil poseben kompleks iz območja ženevskega kantona, in se proglasil eksteritori-jalnim, kakor je na primer Vatikan. Na tem zemljišču bi se naj zgradile palače za mednarodno razsodišče, mednarodno banko, Društvo narodov in mednarodni urad za delo. Švicarska vlada je kajpada proti temu, da bi se ji odvzel kos sveta.
To je prava Kolinska cikorija
Pretep med socijalisti in heim-vvehrovci se je vršil zadnjo nedeljo v Inomostu na Tirolskem, kjer so slednji hoteli ustanoviti motorno sekcijo. Dva heimwehrovca sta bila ranjena.
Habsburžan Albreht izstopi iz katoliške cerkve. Habsburžani so bili kremeniti katoličani. Avstrijski cesar, vladar hiše, je imel celo pravico podati svoj veto pri volitvi papeža. Habsburžan Albreht, ki se je nedavno poročil z ženo diplomata Rudnay, čemur je nasprotovala tudi bivša avstrijska cesarica Cita, pa hoče prestopiti v staro katoliško cerkev, da doseže razveljavljenje zakona. Če Habsburžan postane nezvest tradicijam, je to precej huda stvar.
Briiningova volilna vlada ostane začasno na krmilu in se bo predstavila novemu parlamentu. Briining sam se bo pogajal z voditeljem so-cijalnih demokratov Otonom Braunom, ko se ta vrne z dopusta, o vstopu socijalnih demokratov v koalicijo strank meščanske sredine. Vsa treznejša Nemčija si je edina v tem, da se nacijonalnih socijalistov ne sme pripustiti v vlado, ker bi to pomenilo katastrofo za Nemčijo.
Padanje nemških vrednot na borzah, Izid nemških volitev, ki je cel svet presenetil, je povzročil precejšnjo nervoznost na borzah. Tako poročajo iz Prage, Berlina in Pariza o padanju tečajev nemških vrednostnih papirjev. Na newyorški borzi so nemške zadolžnice padle za 10 odst. Samo London je obdržal svojo hladnokrvnost.
Pri nedeljskih demonstracijah v Varšavi, kjer so se vršili tudi krvavi spopadi s policijo, je bilo 300 ljudi aretiranih. V vsej Poljski je bilo aretiranih nad 1000 ljudi. Opozicijske stranke odklanjajo vsako odgovornost za spopade.
Stavka tekstilnega delavstva v Severni Franciji je končana.
Tone Maček:	24
Ženin iz Amerike.
Spoštovana gospodična!
Mogoče se bodete čudili tein vrsticam, po vs«im tem, kar se je zgodilo, ali, oprostite mi, ne morem drugače. Hoč etn bati odkritosrčen in povedati kar naravnost. Ali ne bi hoteli mene kot nadomestilo za Toneta?
Dasiravno sem Vas le iparkrat videl s Tonetom v Polzeli, takrat ko smo bili še doma, vendar sem že na tihem zavidal svojemu prijatelju, da ima takega dekleta. A privoščil sem mu ga, ker je bil izboren fant in moj najboljši tovariš, ki ni imel pred menoj nobenih tajnosti. Vedno mi je dajal tudi čitati pisma, ki jih je dobival od Vas, in iz njih sem se učil spoznavati Vaše plemenito srce.
Vem, da ste mu neštetokrat prisegli zvestobo do groba, An niič ne dvomim, da bi jo tudi držali, če bi on živel. A zgodilo se je drugače, neizprosna usoda Vam ga je vzela in Vas s tem odvezala vseh Vaših priseg. Nespametno bi bilo, d a bi dekle, kakor ste Vi, na ljubo nek e n mi lepemu spominu, zakopalo svojo mladost in bodočnost svojega živ-ljema v brezkoristno tugovanje. človek ne živi samo zato, da je sam srečen, ampak da tudi osrečuje druge.
Zato Vam predlagam: skušajte pozabiti, kar je bilo, skušajte se zopet sprijazniti z življenjem in presoditi, da bi ga mogli deliti z menoj. Poznam Vas in spoštujem Vaš značaj, tudi Vi, mislim, .da me poznate, zato iprosim, sporočite mi, ne bi li hoteli priti k meni in postati družica mojega življenja? Skrbel bom za Vas, kakor le more skrbeti ljubeči mož. Službo imam sigurno, zaslužek dober in tudi prihranil sem »i že toliko, da
si lahko ustvariva čedno domov je. V domovino se zaenkrat ne želiim vrniti, vsaj fpair let še ne. Je bolje tukaj.
V slučaju, da ste soglasni, Vam pošljem denair za vožnjo. Do tedaj pa ostajam Vaš (prijatelj.
Janez Bobek.
Trenutek so vsi molčali polni začudenja, nato pa se oglasi Krajec:
»No, vidiš, kaj sem ti pravil soseda. Dekle ima srečo. Če bi le hotelo skoro ozdraveti. Zaenkrat še ne gre.«
»Pa tudi če bi bila zdrava,« je odvrnila Zagajka, »ne bi se mogla od i nje ločiti. Naj jo pustim samo na pot?
| Jaz pa nimam prav nobenega veselja I na stara leta hoditi tako daleč, če-! prav bi tudi mene povabil. Pa me ni.«
»Za srečo mojega otroka se mora marsikaj žrtvovati. Čez leta bi se onadva gotovo tudi rada vrnila v domači kraj.«
»Pa čemu razpravljamo sedaj o tem. Saj vidiš, da je nesmiselno. Prosim, kar piši mu, kako je.«
»Najboljše je, da dekletu ničesar
o	tem ne omeniš.«
»Bog ne daj! Da se mi zopet vznemiri in zboli?«
In Krajčev oče je odpisal novemu snubcu iz Amerike. Povedal mu je, kako se je zgodilo. V slučaju, da dekle zopet popolnoma ozdravi, ji bodo
njegovo pismo pokazali. Če pa si medtem najde kako drugo, ni treba na Tilko čakati.
Zima je začela jemati slovo. Topli prvi dnevi marca so že davno razsto-pili s polzelskih goric in obronkov ves sneg, po vinogradih je bila zemlja že tala in suha, po pobočjih so se vedno bolj rumenile trobentice.
Po jarkih in kolovozih je odtekala umazana voda v potoke, ki so napajali v dolini pohlevno Savinjo, da je grozeče naraščala in preplavljala z vrbami obraščene bregove. Po dolini so se videle še tu in tam bele krpe snega, a po kopninah je že marsikak kmet, ki je komaj čakal prvih pomladanskih dni, poganjal svoje konje po prvih brazdah, ki so se svetlikale na solncu in izhlapevale svojo zimsko vlago. Po njih so skakljale pastirič-ke in prvi škrjanci so krožili svoje serpentine v sinje nebo. Samo tam na drugi strani doline, po osojnih pobočjih Šmohorja in Mrzlice, je vladala še zima in še ni hotela odstraniti svojega belega prta.
V	goricah med vinogradi je razprostirala vesna svoje pisane preproge. V kotanjah so kimali zvončki, po rebrih so začele odpirati svoje temnozelene lističe vijolece in vse okrog
i	je bilo posejano z rumenimi zvezdi-
cami trobentic. V grmovju so se oglašale penice in v zraku je neslišno va-lovela topla sapa. S celih goric je že davno izginil sneg. Vinogradi so oživeli. Pridne roke so obrezovale trsje^ podirale kolje. Najpridnejše so že grabile z motikami, ki so zazvenele iz gorice v gorico. Sveti Gregor je prvi pomladni dan za kmeta, in takrat, če ne prej, mora začeti z delom.
Tudi Zagajka je že s pomočjo Krajčevih obrezala svoj vinograd. Najela je neko, žensko, s katero sta zbirali obrezino in raznašali v koših gnoj. Tilka bi bila rada šla z njima, da pomaga, a ko je prvič po dolgi zimi prestopila hišni prag, se malo da ni zgrudila od slabosti. Mesece in tedne je preživela v sobi in sedaj, ko je prvič stopila na svež, oster zrak, jo je vso prevzelo, da se je začela kar tresti. Njena bela lica so še bolj po-bledela in morala se je oprijeti za podboje, da ni padla. Mati je prinesla iz veže klop, jo postavila pred hišo in posadila na njo hčer, ter jo toplo zavila v zimsko ruto. Trenutna slabost je Tilko kmalu uničila in zopet se je pojavila na njenih licih lahna rdečica. Veselila se je senic in vrab-
I	cev, ki so predrzno skakali tik ob njenih nog in se prepirali za pohojeno zrno. Solnce ji je izredno dobro dejalo.
Albanski kralj Zogu je bolan? —
Zogu boleha na jetiki, ki je že napredovala. Zanimivo pa je, da pošilja Italija v Albanijo prav mnogo častnikov, ki prevzemajo posle v vojski in v državni upravi. Albanci se italijanizacije sicer upirajo, toda ob razdvojenosti in slabosti vodilnih politikov, ne morejo tega zabraniti. Italija se najbrže boji revolucije v Albaniji ob smrti kralja, ki bi vpliv Italije nedvomno zmanjšala, dočim ga utegne pravočasna intervencija samo povečati, če ne Albanijo izpremeniti v
italijanski »dominion«.
*
Nad 176.000 železniških uslužbencev šteje Čehoslovaška, to je 12.33 oseb na kilometer železnic. V Avstriji jih je 14.19 na km. V Nemčiji 13.06. Osebni izdatki pri čehoslo-vaških železnicah znašajo 2.553 milijonov letno, stvarni pa samo 2.229 milijonov.
Zdravljenje tuberkuloze. Japonski profesor Arema v Osaki je poročal na zborovanju naravoslovcev v Konigsbergu o novem načinu zdravljenja tuberkuloze (jetike). Profesor Arema imenuje to novo sredstvo »AO«. Sredstvo je popolnoma neškodljivo, nestrupeno, obenem lahko užitno, ki je dobro za zdravljenje in kot varstvo pred tuberkulozo. Po izkušnjah profesorja Arema zadostuje pogostoma enkratno vbrizganje za napredovanje zdravljenja. Cepljenje živali in otrok se je vedno ugodno obneslo. Strokovnjaki bodo to novo sredstvo še temeljito preiskali.
Izdelovanje svile iz šote. Epohalen češki izum. Na praškem velesejmu so razstavljeni poskusi izdelovanja celuloze in umetne svile iz šote. Izum je last dveh pražanov. Zanj se interesira že veliko gospodarskih krogov iz raznih držav. Šota iz višje ležečih, ne preveč mokrih močvirjih, vsebuje poleg raznih drugih snovi, kakor zemeljska kislina, umetno gnojilo, razna olja in ogelj, tudi velik odstotek celuloze. Šota iz južne Češke jo vsebuje do 35%. Kakor znano, se iz celuloze, ki jo pridobivajo sedaj večinoma iz lesa, izdelujejo umetna svilena vlakna. Pridobivanje celuloze iz šote je pa tudi mnogo uspešnejše, cenejše, in je taka celuloza tudi mnogo bolj trpežna in proti vlagi odporna. Proces pridobivanja celuloze iz lesa zahteva 30 ur časa, iz šote pa samo 7 do 8 ur. Režijska cena za bakreno in azetatno umetno svilo znaša za en kilogram 75 do 103 Kč., za svilo iz šote pa samo 32 Kč. Iz raznih držav pošiljajo v Prago šoto na preizkušnjo na vsebino celuloze. Če se vsa stvar obnese, bo pomenilo to pravo revolucijo v tekstilni industriji.
Pračlovek. Na Kitajskem blizu Pekinga so našli v neki zasuti podzemeljski jami prastaro človeško lobanjo in nekaj zob. Znanstveniki pravijo, da ima ta lobanja več sorodnosti z lobanjami takozvanih opic. Ugotovili so tudi, da izhaja človeški rod najbrže, če je ta razvoj resničen, od dveh vrst opic. Azijska plemena bi bila po mnenju teh učenjakov potomci orangutana, afriška plemena pa potomci gorile in šimpanze. V pradavnih vekih so se iz opic razvile razne vrste in iz dveh glavnih vrst so se pozneje razvila človeška plemena. Ako znanost dožene ta način descendence, potem bo obveljala znana Darwinova teorija, ki jo danes nekateri zametavajo.
Strela je udarila 12. t. m. v neko hišo v Novi cerkvi pri Celju. Gasilcem se je posrečilo, del hiše obvarovati.
Roparski umor v palači italijanskega vojaškega zastopnika v Varšavi. Ko se je italijanska vojaška ata-ža v Varšavi dr. Coro vrnil v nedeljo popoldan z njegovo soprogo od izpre-hoda, je našel v stanovanju 26 letno služkinjo mrtvo z razbito glavo in vse po sobah razmetano. Oropano je bilo samo 3000 zlotov in 250 lir denarja, Dr. Coro je ravno par dni preje shranil večjo vsoto denarja v banko, V bližini poslaništva se nahaja policijski komisarijat.
Z bombo nad nosečo ljubico. V vasi Stoffljng na Gornje Avstrijskem se je te dni
Zakon za zaščito mater in dece.
Za sirote bi morala skrbeti družba.
Ministrstvo za socijalno politiko je izdelalo načrt zakona o varstvu mater, otrok in mladine. Načrt študira sedaj higijenska sekcija vrhovnega zakonodajnega odbora.
Po tem zakonu se bo nalagalo pravice in dolžnosti roditeljem, da otroke v telesnem in duševnem oziru najbolje vzgoje. Če otroci nimajo staršev, preide ta dolžnost na ostalo rodbino, to je sorodnike prve stopnje, ded, stric, brat, sestra, zet svak. Skrb se nalaga do 14. leta.
Načrt zakona odgovarja zmislu doslej veljavnega srbskega tozadevnega zakona. Vprašanje pa je, če bo tak zakon odgovarjal današnjim so-cijalnim razmeram. Nesreča namreč hoče, da imajo delavci večinoma mnogo otrok in slab socijalen položaj. Če otroci izgube roditelje, imajo taki sorodniki z otroci težko breme, dasi so moralno dolžni se brigati za zapuščene otroke. Naše mnenje v tem pogledu je, če državna morala in verska propaganda priporočata otroški blagoslov, da bi morala tudi za sirote skrbeti družba, javne korporacije, ker zapuščenih otrok večina delavskih in nameščenskih rodbin ni v stanu ne vzdrževati, ne vzgajati. Zdi se nam, da se z zakonom, kakor je potreben in po zmislu dober, vendarle nalaga delovnim slojem nova bremena zato, da ob prevelikih žrtvah odgajajo sirote, ki jih bo pozneje v življenju izrabljal kapitalizem doma ali v inozemstvu.
Napačno bi tudi ne bilo, če bi se osnovalo za sirote posebno zavarovanje, h kateremu bi po imovinskih in življenskih razmerah prispevali starši, država in eventualno državljani sploh, ki to lahko store.
'dogodil strašen zločin. Karl Holzer je imel z mlado dekle ljubavno razmerje, ki ni ostalo ‘brez posledic. Ko so se te posledice že videle, je Holzer energično zahteval od ljubice, da si naj odpravi in ji obenem pretil, do }o sicer uibdjie. Ker pa dekle tega ni hotelo ali moglo, je nekega večera, ko so dekle sedele skupaj v svoji sobi, naenkrat nastala silna eksplozija, zidovi so popokali in vse šipe so popadale in že se je pojavil ogenj, katerega so pa domačini pravočasno pogasili. Obveščeni orožniki o dogodku so ugotovili, da gre za pravcati peklenski stroj, katerega vrvica je bila skozi okno napeljana. Kdo bi si bil ta hudičov načrt izmislil? Strah je vladal v vasi. Medtem pa je naznanilo mlado dekle, da ji je ljubimec ponovno pretil, če ne odpravi sramote, da jo bo ubil. Na to izjavo je bil Karl Holzer aretiran ter je po kratkem tajenju vse priznal. Bal se je sramote in pa alimentov, zato mu je bilo vseeno, če ubije mater s še nerojenim otrokom in svojo lastno mater, ki je tudi spala v sobi .z njegovo ljubico. Ta slučaj zopet jasno ilustrira, kako je ravno ljudstvo tam na vasi pokvarjeno, kjer ni tistih »brezbožni-kov«, ki se po mnenju duhovnih gospodov v mestih »pokvarijo«.
Katastrofa na otroškem izletu. V
Waransvillu pri Chlewelandu v Ameriki se je skupina šolarjev vozila z avtobusom na izlet. Šofer je zavozil v nek zid in avtobus se je prevrnil. Pri tem je bilo 51 otrok tako težko ranjenih, da dvomijo, da bi ostali pri življenju.
Banka oropana v Nikolnu. — V Ameriki je bila ob belem dnevu oropana banka v mestu Nikolnu v Nebraski. Pred banko se je pripeljalo z avtomobilom šest roparjev brez krink. Vstopili so v banko, napeli revolverje in ukazali, da morajo uradniki in navzoče stranke leči po tleh. Nato so roparji lepo praznili blagajne ter vzeli za en milijon dolarjev denarja in za tri milijone vrednostnih papirjev. Nato so navzoče prav vljudno pozdraviil in sedli na avtomobil in se odpeljali. Na avtomobilu so imeli pripravljeno strojno puško, če bi se bilo treba braniti. Izginili so brez sledu z bogatim plenom, ki je vreden v našem denarju skoro 225 milijonov ali četrt milijarde.
Arzenal ameriških roparjev. Pri zasledovanju avtomobila, v katerem se je vozila žena nekega poglavarja newyorške ro-prske družbe, je našla policija v njenem stanovanju cel arzenal različnega orožja, ki so se ga posluževali roparji pri svojih podjetjih. Bilo je več vrst bomb, ročnih granat, posod s plinom za solzenje, mitraljez, samokresov, več zabojev streliva in veliko število malih pištol, v obliki nalivnih peres.
&
//
O0
Cvetko Kristan:
Parlament konzumentov zboruje.
(Razprava o poročilu odbora. — Zastopstva vlad. — Delegat Tuvincev.)
IV>.
Bo pozdravih prirediteljev, predsednika kongresa in pa častnih gostov, ki so zastopali — kot že zadnjič omenjeno — vse važnejše gospodarske institucije sveta — se je izačela v pondeljek popoldne debata o poročilu načelstva Mednarodne zadružne zveze.
Bred tem je zahteval še Jakubenka (Sovj. Rusija), da naj se dovoli posameznim članom delegacij stavljati samostojne predloge, kar pa je bilo odklonjeno.
Poročilo načelstva Zveze so dobili delegati tiskano v kongresnih agendah in obsegu celih 80 strani. Poročilo obravnava •delo v J, 1927—1929 in ugotavlja, da je zadružništvo v stalnem razmahu. Zveza obsega 40 držav (1. 1927—35), 117 zvez ozir, udruženj državnega značaja (103), lokalnega ali okrožnega značaja 5 (6), te zveze imajo včlanjenih zadrug 193.000 (169.000) in članov 56 milijonov (51 milijonov). Od 1. 1927 je pristopilo 12 zvez ozir. zadrug, izstopili 2. Zveza ima tkzv, pomožne odbore kot mednarodno zadružno žensko gildo, mednarodno velenakupno družbo, ki ima 26 članic iz 23 držav s skupnim letnim prometom 328 milijonov pf. št. (90.200 milijonov ali 90 milijard 200 milijonov dinarjev) v 1. 1928 mapram 274 mil. pf. št. v 1. 1927, dalje Mednarodno zadružno banko, ki je ugotovila, da so imele zadružne banke na svetu 656 milijonov dolarjev (t. j. 36 milijard 736 .milijonov dinarjev) denarja ter končno mednarodni zadružni zavarovalni odsek, ki pripravlja ustanovitev mednarodne zadružne zavarovalnice. Zveza se je v zadnjem času zelo bavila z vprašanjem pritegnitve poljedelskih produktivnih zadrug k sebi in pa z vprašanjem neposrednega poslovnega in blagovnega prometa med konzumnimi in poljedelskoproduiktivnimi zadrugami. Dalje je razpravljala o vprašanju določitve točnega gospodarskega programa Zveze, ki naj ibi veljal kot parola vsega zadružništva sveta v boju proti kapitalističnemu sistemu ter bi naj vseboval oris bodočega zadružno 'Socijalnega gospodarskega sistema. Ker pa je sestava takega načrta odločilne važnosti in dalekosežnega pomena im ker je treba ob njem soglasnosti vseh v Zvezi zastopanih držav, načelstvo M. Z. Z. temu kongresu še predlaga in moglo predložiti v razpravo. Predloženi so tudi predlogi za spremembo pravil, od katerih sta važnejša ona o odpravi častnega odbora (§ 14), glede poslovnega reda kongresa (§ 5), in pa zaračunavanja prispevkov (§ 17). Poročilo govori dalje še o gospodarskem sodelovanju z Zvezo narodov, kjer je M. Z. Z. zelo malo upoštevana, z Mednarodnim uradom dela, ki polno upošteva zadružništvo, dalje poroča o kanadskih žitnih pooliih, ki so bili pravkar sprejeti v M. Z. Z., o delovanju monopolističnih koncernov, o svojih publikacijah, o mednarodnih zadružnih šolah, o mednarodnem zadružnem dnevu, zadružnem listu, zadružnem praporu itd.
Debato je otvoril Poisson (Francija), ki želi, da M. Z. Z. pridobi še več novih članic. Želi več pozitivnega praktičnega dela in ne prehudega oklepanja starih dogem, ki le ovirajo delo in razširitev M. Z. Z. Praktična zadrožna mednarodnost je ono, kar hočemo, in delo mednarodnih blagovnih central, zadružnih bank, tiska, šol se nam zdi veliko bolj važno kot pa teoretične izjave. — Margaret Digby (Anglija) soglaša z njim zlastli radi stališča napram
Dunaj, dne 26. avg. 1930. poljedelskim zadrugam. — Badajev (Sovj. Rusija) poroča o stališču zadrug v U. S. S. R., ki glavno delujejo za ohranitev miru, za podporo delavstva, za manjšanje in lajšanje gospodarske krize, za podporo stavkujočih, brezposelnih in izprtih. Priporoča to tudi ostalim. — Lorenz (Nemčija) polemizira i s Poissonom i z Bada-jevirn. Povdarja, da vse zadruge niso zadruge v pravem zmislu besede, da vse nimajo namena borbe proti kapitalizmu ter da ga mnoge celo podpirajo. Prave zadruge so one, ki združujejo konzumente, izvirajoče iz delavstva in srednjih slojev, da si potom skupnega nakupa ali pa skupne produkcije napravijo svojo mezdo vrednejše, O organizacijah poljedelcev, zlasti 'kanadskih farmarjev, pa dvomi, da imajo ta namen tudi za splošmost. Obrnjen proti Badajevu izjavlja, 'da ne verjame, da bi mirovne resolucije, pa naj se jih v tej dvorani sprejme še toliko, prinesle mir. Važno sredstvo za mir je razorožitev in vsled tega svetuje ruskim sodrugom, da doma nastopijo za razorožitev. Njega zelo veseli napredek Rusije, o katerem je Badajev govoril, vendar pa dvomi vanj enako kot menda skrito tudi Badajev. »Nemci smo naravno proti fašizma v vsaki obliki, smo pa tudi proti diktaturi malega dela proletarijata nad drugim velikim delom. (Živahno prtitrjevanje.) Smo za demokracijo, iz katere bo šele vzrasla sa-moodgovornost narodov.« (Živ, pritr.) Me-šeriakov (Sovj. Rusija) vprašuje, kal je M. Z. Z. napravila v socijainih vprašanjih, kot n. pr. v podporah stavkujočih, ter za boj proti trustom sindikatom. — Borodaew-sky (Argentina — Posario de Taata Fe) govori za avtonomijo poljedelskih zadrug v M. Z, Z. Naglaša, da s sprejemom kanadskih žitnih poolov v M. Z. Z, še ni nikakor rešeno vprašanje združitve vseh panog zadružnega gibanja v naši mednarodni organizaciji. — Albert Thomas (Francija) stav-llja pri vprašanju o gospodarski politiki Zveze dodatni predlog ter predlaga še posebno rezolucijo, ki naroča 1. načelstvu (v katerem je pa Thomas tudi sam), da do prihodnjega kongresa izdela akcijski program Zveze, 2, da povsod, kjer mogoče, tako pri sklepanju trgovinskih pogodb, carinskih ugovorov in pri gospodarskih konferencah skuša povdariti zadružna načela in 3. izda vsako leto posebno poročilo o izvršenem delu in doseženih uspehih. Ta svoj predlog utemeljuje s sledečo primero: Naš častiti mojster in teoretik Gide je primerjal nekoč zadružno gibanje s Pepelko, z ono malo kuhinjsko pomočnico, ki mora opravljati umazano delo, medtem ko hodijo njene velike sestre po plesih, dokler ne pride dobra vila, ki dovede malo, ubogo deklico k sreči in radosti. On meni, da stojimo šele v začetku pravljice. Mala Bepeilka — zadruga gleda, kako plešejo njene velike sestre, trgovina, industrija in bankarstvo kapitalistični ples, in dobra vila, zadružna zveza, ki je poklicana malo Bepelko zbuditi, zaenkrat še malo spi. Čas pa je že, da se zbudi, čas je, da Pepelki obleče lepo obleko, da se v vsej svoji lepoti in v vsej svoji veličini pokaže svetu. (Živahno pritrjevanje,) Haskin (Sovj. Rusija — Minsk Beloruska republika) in pa Kahan (Sovj. Rusija — Moskva) sta zaključila z običajnimi govori sqyjetskih delegatov proti kapitalizmu, proti revizijonistom in za mir, razprave prvega dne.
(Konec prihodnjič.)
ČITflJTE
nfiRocfl se w
m O RIB OR
POŠTm PREDflLM
DELAVSKO P
Ljubljana.
Ljubljanico bodo zopet regulirali.
Po časopisnih vesteh je za regulacijo Ljubljanice, ki teče skozi mesto Ljubljano, dovoljenega 6 milijonov dinarjev kredita. Z deli se te dni že prične. Ob tej priliki se postavi nov frančiškanski most in olepša trg pred frančiškansko cerkvijo. Most bo imel tri dele: za promet in na obeh straneh še prehode za pešce. Trg bo razširjen. Tudi Prešernov spomenik se bo preselil na drugo stran, pred sedanjo Lasnik-Mayer-jevo hišo, ki so podre in zgradi nova palača. Mostovje bo veljalo 1 mili-jon 360.000 Din.__________________
Maribor.
Železničarske razlike in nacijo-nalno udruženje. Nacijonalci so nalepili vabila na shod železničarskih delavcev, ki se je vršil v m a 1 i dvorani Narodnega doma v Mariboru z dnevnim redom: Razlike delavcem se bodo izplačale. »Večernik« pa piše, da se je zvezanem »posrečilo« izposlovati, da se bodo razlike izplačale. Če so zvezarji v najnovejšem času kaj ukrenili v prilog izplačila omenjenih razlik, nam ni znano. Res pa je. da je ta kamen odvalil Savez želzničarjev in da so se gospodje šele tedaj začeli za stvar zanimati, ko je bilo na merodajnem mestu že odločeno, da se izplačilo izvrši. To je tudi bilo še pred kratkim na visokem uradnem1 mestu Sa-vezu priznano. Sicer pa naj bo kakorkoli, glavno je, da se razlike končno enkrat že izplačajo.
Užitnina je padla. Mariborčani si bodo oddahnili, ako ie res, kar se poroča iz mestne hiše, da je namreč uvidevnost zmagala, ker se nameravana davščina v obliki užitnine ne bo uvedla, to se pravi, da se ne bo uvedla s tistim ogromnim dacarskim aparatom, kot se je nameravalo, ki bi bil sam stal mestno občino več kot polovico kosmatih dohodkov. Veseli nas, če smo z našim članki kolikor toliko pripomogli, da se ne bo mali Maribor ogradilo s starove-škim zidom. V poročilih, ki so jih tozadevno prinesli nekateri listi, se pravi, da se je mestna občina obrnila na razna avstrijska mesta, kjer še postoja užitnina, po informacije. ki so zelo neugodne, češ, da stane režija nad 50 odstotkov kosmatega dohodka in da se v dotičnih mestih namerava to zastarelo davščino čimprej odpraviti. Po te informacije sicer ne bi bilo treba hoditi v dotična mesta, ker smo to tudi brez istih vedeli, kar smo v našem listu tudi ponov-
no poudarjali. Ampak za. pošten umik je tudi treba kritja! Toda s tem ni vsaka obremenitev našega mariborskega prebivalstva odpravljena. Namesto užitnine v obliki mitnic z neštevilnimi »iblajtarji«, se namerava že postoječo tovorninsko davščino, ki se jo sedaj na kolodvorih pobira, razširiti in povečati, ki bi v novi obliki nesla letno tri milijone Din namesto dosedanjih
600.000	Din. Tovorninska davščina je bila pod socijalističnim županom uvedena za to, da bi se dohodki iz iste stekali izključno
v	fond za gradbo stanovanj. Ta potreba še do danes ni prenehala, vendar pa se omenjeni fond s tem' tudi formelno likvidira, faktično je že itak likvidiran, med tem pa boi davščina, ki bo silno povečana, saj bo nesla petkrat toliko kot je dosedaj —-služila za kritje splošne mestne uprave. Mi vztrajamo principijelno pri zahtevi po uvedbi direktnih davščin slejkoprej, sicer pa je tovorninska davščina manjše zlo ^kot užitnina. Toda davščini je treba določiti gotov namen, n. pr. za kritje potrebščin za vzdrževanje cest, ulic in trgov, za kar imamo sicer že en vir: kaldrmino, ki pa se je ne poslužujemo. Pri tej ipriliki ponovno opozarjamo na nujno potrebo tlakovanja dovozne ceste na tovorni kolodvor.
Dobra hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6:	v A-razredu
opoldne in zvečer Din 8.30, v B-raz-redu Din 12.30, v C-razredu Din 14.30. Priglašajte se!
Šoštanj.
Električni tok ga je ubil, V Šoštanju je 30 letni mesarski pomočnik, Ivan Štucin, popravljal tovorni avto svojega gospodarja, mesarja Kozlevčarja. Ležeč pod avtom, si je svetil z električno svetilko, pri tem pa je prišel v stik z električnim tokom, ki ga je ubil. Vsi poskusi, obuditi ga k življenju, so bili brezuspešni.
Hrastnik.
V	nedeljo, dne 21. t. m. se vrši ob 9. uri dop. na dvorišču Konsum-nega društva rudarjev v Hrastniku javen gospodarski shod vseh občanov Hrastnika. Dnevni red: 1. Poročilo o nameravaniodklopitvi Hrastnika od občine Trbovlje; 2. Okoliš zdravstvene občine Trbovlje; 3. Vodovod;
4.	Slučajnosti. Vabljeni so vsi občani brez izjeme.
Književnost.
Izdaje založništva »Nova kultura« v
Beogradu, po svoji izbiri najbolj ustrezajo duhu časa in nam posredujejo dela najnaprednejših in najpriljubljenejših svetovnih pisateljev. Tudi njih oiprema je na jugoslovanskem književnem trgu najbolj moderna,
odlikuje jih lep tisk na Enem papirju. Do •zdaj je založba izdala že šest knjig: Andre Baillona »O jednoj Mariji«; Upton Sinclairja »Metropola«; Erich Marija Ramarque-ja »Na zapadu ništa novo«; Stijn Streuvelsa »Sluga Jan«; Jack London »Kralj Alkohol« in Upton Sinclairja »Menjači«. S »Kraljem Alkoholom« je napisal Jack London najostrejšo in najbolj stvarno obtožbo proti alkoholu in njegovim zagovornikom, kar jih je bilo kedaj napisanih. Psihološko je analiziral vse njegove goste mreže občutkov, nastrojeni, domišljije, zanosa in ponižanja, vse njegove reflekse, iz katerih se da slutiti drama pisateljevega življenja in njegove rane smrti. Noben organizem si od narave ne želi alkohola, temveč mora biti k temu privzgojen po dolgih bojih, v katerih podleže mamilu, ki preži za človekom za vsakim vogalom, ob vsaki priliki, se mu ponuja in hvali v neštetih oblikah in se mu celo priporoča kot državljanska dolžnost od istih faktorjev, ki so poklicani, da skrbe za srečo in dobrobit državljanov. Pozna se, da je on, ki je to napisal, moral vse te uredbe sam doživljati in jih je zapisal za opomin človeštvu. — »Menjači« Uptona Sinclairja so pravzaprav nadaljevanja njegovega rotnana »Metropola«, v katerem opisuje na kako rafiniran in razsipen način znajo ameriški milijonarji zapravljati denar. V »Menjačih« nam pa prikazuje, na kak način si ta denar pridobivajo. Wallstreet, spekulacije, luksuzne jahte, parnike na borzi, uničenje stotisoč človeških eksistenc, ljubezenske zadevščine, akcije, strast, pomanjkanje čuta odgovornosti na-prarn družbi, napram človeku, vse to se vrsti v knjigi, kakor v filmu. Knjige se naročajo v založbi »Nolit«, Beograd, Kn. Ljubice 28, III. nadstropje, in stanejo v platno vezane Din 50.—•, kartonirane Din 30.—.
Izredno nizke cene! Največja zaloga plcšč ! Popravila vseh instrumentov!
Tvornica glasbil
MEINEL & HEROLD
Prodajalna: Trg Svobode Maribor.
»Prijatelj prirode".
Izlet na Vrh Sv. Treh kraljev se bo
vršil v nedeljo, dne 28. t. m. Odhod iz Ljubljane z Vrhničanom ob 7.50 zjutraj do Vrhnike. Povratek iz Logatca ob 21.57. Izlet je za jeserfski čas najlepši. Lepi gozdo-
vi	in senožeti. Vrh je visok okrog 1000 m, pot ni naporna. Izlet bo zabaven in zanimiv, ker ga bodo vodili naši veterani, ki hočejo pokazati, da so tudi prijatelji prirode. — S tem je končana debata, ki sta jo o tem izletu vodila v »Delavski Politiki« neki Janez in neki kuhar, ki sta pa odboru »Prijateljev Prirode« prav dobro znana. Da ne bosta še naprej nergala, je odbor določil, da bo Ivan Mlinar vodil izlet, kuhar pa mora iti s svojimi pomočniki že dan poprej na Vrh, da ga tam najdemo že s pripravljenim kosilom. Torej stari očetje bodo tokrat vodili mladino, kar je z moralno-pedagoškega stališča pravilno. Mladina jim bo pa na izletu seveda tudi ponagajala, da pokaže starini, da bodočnost — slaba ali dobra — pripada mladini. — Odbor.
Prijatelj Prirode, Maribor! V nedeljo, dne 21. septembra izlet na Sv. Duh na Ostrem vrhu. Odhod ob 4. uri zjutraj od glavnega trga; nazaj na Falo. Vodi Brosche. — V pondeljek, dne 22. septembra ob 19. uri seja voditeljev. Ob pol 20. uri odborova seja v društvenem lokalu, Frankopanova cesta 1.
Člani »Prijatelja Prirode« iz Trbovelj in Hrastnika priredijo v soboto, dne 20. septembra 1930 na izlet v Zagreb (na Sleme). Odhod ob 19. uri zvečer z vlakom.
Jolske tortice - nohrbtniKe
v veliki izbiri priporoča
I. KRAVOS
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 13
Veletrgovina igrat in galanterije
F. Konig, Celje
USTANOVLJENO LETA 1885
Velika izbira otroških vozičkov, usnjenih izdelkov, kovčegov, ročnih torbic, gramofonov, radio materijal i t. d. po naj nižjih cenah.
Zbirajte za tiskovni sklad
TIVAR
OBLEKI
za gospode..........................od	Din	240’—	do	790"—
za dečke, od 11 do 16 let...........od	Din	200*—	do	420*—
za otroke od 3 do 10 let............od	Din	11 O*— do 160*—
zimske suknje.......................od	Din	300‘—	do	750’—
hlače...............................od	Din	89-—	do	150*—
Prost ogled — ne da bi se sililo k nakupu!
Samoprodaje v vseh večjih krajih!
Prodajalna v Mariboru:
JAKOB LAH, Glavni trg 2
Podrnžaica Delavske telovadne in Miomi zveze ..Svobode" smdeeci
priredi dne 20. septembra 1930 v gostilni ligo poprej Gačnik
VINSKO TRGATEV
in razne druge zabave.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Vstopnina Din 3’—. K obilni udeležbi vabi ODBOR«
Ob pričetku Sole.
Najcenejši in najboljši vir za nakupovanje vseh potrebščin. Otroške nogavice od Din 5-— navz. Moške nogavice od Din 5'— navz., damske nogavice od Din 7-— svilene po Din 12 —, prvovrstne flornogavice od Din 17-— navzgor. Čipke vezenine m od Din L — navz. Šolski nahrbtniki od Din 15'— navzgor, Šolske torbice (mape) iz prvovrstnega usnatega platna Din 35'—, Šolske mape iz prvovrstnega usnja Din 60'—, puščice po Din 3 50 navz. šolske inajce iz čiste volne od Din 48 — naprej. Obleke pletene lastnega izdelka od Din 100 naprej. Vse vrste sukanca, preče, igelj, gumbov in druge potrebščine" po brezkonkurenčih cenah.
(C
EKJPORTNA HIŠA „LUNA
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 19
Mfltonlte suoie prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Posolila dajemo po ugodnih pogojih!
glose obrestujemo pa
proti trimesečni odpov
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru.