32 Herpetološko društvo – Societas herpe- tologica slovenica je ob finančni podpo- ri Mestne občine Ljubljana že peto leto zapored izvedlo manjši enoletni pro- jekt na temo varstva habitata plavčka (Rana arvalis) na Ljubljanskem barju. V letu 2017 smo moči usmerili v celovit popis stanja populacije plavčka, kar je v večji meri plod lanskoletnega posveta z naslovom Koraki k varstvu in ohranitvi plavčkov na Ljubljanskem barju, na ka- terem smo skupaj z raznolikimi akterji s področja varstva narave prepoznali po- trebo po tovrstnem pristopu. Poznavanje trenutnega stanja populacije in primer- java s stanjem iz leta 2011 bosta služila kot osnova za nadaljnje odločitve o ukre- pih za ohranitev plavčka na Ljubljanskem barju. Kot vedno smo veliko energije namenili boju z mlini na veter na standardni »fo- tografski« lokaciji, kjer smo opazovali primere neodgovornega fotografiranja. Fotografi so s svojo prisotnostjo in premi- kanjem po mrestiščih opazno negativno vplivali na vedenje samcev, ki so prene- hali z oglašanjem in se skrili pod gladino vode ravno v času modre obarvanosti, ko so v najbolj ranljivem obdobju razmnože- vanja. Dvoživke so namreč najbolj ranlji- ve ravno v času parjenja, kar še posebej velja za plavčke. So izredno plašna vrsta in že ob najmanjši motnji, kot je že sama prisotnost radovedneža blizu mrestišča, razmnoževanje prekinejo. Tudi zato je vsakršno vznemirjanje plavčkov kot za- varovane živalske vrste pri nas zakon- sko prepovedano. A na žalost se fotografi omenjenih dejstev očitno ne zavedajo. Nanje smo jih na licu mesta opozarjali, vendar v večini primerov s svojim vede- njem niso prenehali. Ker smo na podlagi petletnih opažanj ugotovili, da osveščanje fotografov ni dovolj za preprečitev resnih motenj razmnoževanja plavčka, je treba za naslednja leta razmisliti o bolj učin- kovitih ukrepih zoper to neodgovorno početje. Ker sta tako plavček kot njegov habitat zavarovana in zaščitena na podla- gi več državnih in evropskih predpisov, bi za ohranitev ogroženih habitatov na Lju- bljanskem barju več morala storiti tudi država, na kar smo tudi že opozorili lan- sko leto ne prej omenjenem posvetu. V okviru letošnjega projekta smo za- snovali ukrepe za izboljšanje oziroma obnovo habitatov plavčka na lokacijah, kjer so ti v preteklosti že bili prisotni, a jih danes predvidoma zaradi sprememb v habitatu najdemo le redko. Nekatere od ukrepov smo že začeli izvajati. S tem namenom smo v herpetološkem društvu za obdobje desetih let zakupili ustrezno zemljišče. V prihodnjih letih ga bomo traj- nostno upravljali v smeri, ki bo omogočila ponovno vzpostavitev ugodnega habitata za plavčka in močvirsko sklednico (Emys orbicularis). Bralce Trdoživa pozivamo, da preden v prihodnjem letu zgrabite fotoaparat in se zapodite za posnetki plavčkov ali pa se jih le odpravite občudovat, razmislite o dol- goročnih posledicah, ki jih ima lahko vaše ravnanje na njihovo stanje. Vsak posame- znik šteje, tudi s širjenjem sporočila o tej problematiki. Stalni obiskovalci fotografske »vroče« točke vsako leto postavljajo dobro fotografijo pred dobrobit vrste. Takšnega za plavčka škodljivega ravnanja na verjetno zanj najpomembnejšem mrestišču na Ljubljanskem barju ni moč spregledati. Varstvo habitata plavčka na Ljubljanskem barju Besedilo: Špela Borko, Aja Zamolo, Damjan Vinko in Anamarija Žagar