V TOREK, 21. JUNIJA

WM
1 Hamfri 4 Intervju:
Zdenko
Zavadlav,
OZNA
(2. del)
7  Kako je umrl Vojko
8  Intervju: Škof Lenič
14 Denar sveta
vladar 18 Praseta iz
Kočevske
Reke 22 TV 24 Fotolabor 28 Intervju:
Peter Vencelj,
minister za
šolstvo
34 Druga godba 42 Rollingi 48 Dokument
TIUBUNA
BATALJON NA MRTVI STRAZI
(posvečeno Bojanu Polaku - Stjenki)
Ko sem ga še kot smrkav fant kdaj polomil, me je oče pogosto pokaral z besedami: »Bolj si star, bolj si nor!« Toda to, hvalabogu, še nič ne pomeni in tudi velja ne prav za vse. Še posebej pa ne velja za Bojana Polaka-Stjenko, zelo uglednega revolucionarja in tudi povojnega aktivista. Da ne bo še kakšne tožbe, namreč.
No, kot ste mogli opaziti, ljube bralke in dragi bralci, gre spet za tožbo, enega najbolj priljubljenih slovenskih športov sploh. Torej, pred dnevi prinese poštar odgovornemu uredniku TRIBUNE pismo. Priporočeno. Že se človek razveseli, da od kakšne oboževalke, ko vidi, da znotraj nek tip zahteva od sodišča ostro reakcijo. Zraven je bilo že vabilo na glavno obravnavo, kjer naj bi omenjenega urednika spoznali za krivega in ga obsodili na ZAPORNO KAZEN. Nič več in nič manj. Ne opravičilo, ne odškodnina... v keho, pa konec. In to zato, ker si je drznil objaviti pismo nekega Vilka Mavsarja mlajšega, ki omenjenega gospoda partizana grdo obravnava (glej TRIBUNO št. 5, letos) in zato, ker gospod odgovorni odvetniku Bojana P. ni hotel povedati, kdo je v resnici avtor. Kot da je omenjeni Bojan P. prespal tisti 9. maj 1945, ko so odpiskali konec vojne.
Konec, Ijubi moji, bo seveda na sodišču in vprašanje je, če sploh koga bodo in če bodo, koga bodo, obsodili. Avtor pisma se je v tem času namreč že našel, baje pa tudi neke priče omenjenih dogodkov. Torej, hec bo vsekakor. Pod tožbo je podpisan tudi gospod Jože Ožbolt, ki ga je baje Bojan P. nagovoril k sodelovanju pri tožbi, ker ga omenjeno pismo omenja v isti stvari, a se mu je avtor pisma, očitno v spoznanju zmote, že v naslednji številki opravičil. Bojan P. je k tožbi nagovarjal tudi gospo Ljudmilo Krese-Marušo zaradi pisanja o njenem pokojnem možu. Inkvizicija, torej. Ali pa navadna šlamastika. Avtorju pisma, gospodu Ivu Žajdeli, bomo seveda do konca stali ob strani. Vi pa, če so vam dogodki znani, ravnajte po svoji vesti in nam sporočite RESNICO, ali svoj naslov, če ste pripravljeni pričati. Kdaj se vidimo na sodišču, Vam bomo še pravi čas javili.
Smrt fašizmu, svoboda narodu! V Ljubljani, 7. junija 1990
Vaš Hamfri Bogart
P.s. Odkrito povedano, gabi se mi že pisati uvodnik o umazani preteklosti. Toda kaj, ko tudi prihodnosti ne vidim dovolj svetle.
Veste, kaj je sreča v nesreči? Da oni tip ne zahteva smrtne kazni (z ustrelitvijo na Ilovi Gori).
TRIBUNA je glasilo UK ZSMS Ljubljana. • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel. (061) 319-496, telefax (061) 319-448. • V uredništvu dežuramo vsak dan med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovornega urednika: Tomi Drozg. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 14. din. • Oproščeno prometnega davka po sklepu št. 421-170/22.2.1973. • Naslednja številka izide 2. julija 1990.
PREDLOG ZA UTRDITEV ZAVESTIO SLOVENSKI SUVERENOSTI
Menim, da smo Slovenci kljub velikim pozitivnim spremembam v zadnjem času še vedno premalo osveščeni in zavzeti za utrditev narodove suverenosti. Tako stanje duha ima vzroke v naši preteklosti in iz tega razloga ponujam javnosti dva predloga:
1)  Posodobljena obnovitev rituala us-toličevanja    izvoljenega    predstavnika suverenega slovenskega naroda, t.j. predsed-nika Republike Slovenije, mora postati tradicionalna in kar najbolj slovesna.
Pri tem imam v mislih prireditev na kraju geometrijskega središča Slovenije, ki pa bi morala biti na sodoben način usklajena z obredom ustoličevanja slovenskih knezov na Gosposvetskcm polju, kot ga poznamo iz zgodovinskih zapisov.
Menim, da bi bilo primerno na GEOSS pos-taviti natančno kopijo kamnitega stola, ki stoji sedaj v originalu ograjen v Avstriji, opremljen z napisom, da ga je uporabljalo neko neznano ljudstvo.
Ta »domači« stol bi kmalu postal turistična zanimivosr in vsak slovenski šolar bi si ga lahko od blizu ogledal in istočasno izvedel, kdo so bili tisti, ki so ga uporabljali in v kakšen namen.
To je, po mojem mnenju zelo pomembno, kajti temelje demokratične vladavine so iz pos-topka in obreda ustoličevanja slovenskih knezov prevzeli tudi sestavljalci ameriške us-tave, kar širši javnosti sploh ni znano.
Ta stol bi tako označeval na simbolni ravni demokratično skupnost slovenskega naroda s koreninami v daljni preteklosti, ki se nam je ni treba v ničcmer sramovati. To je zgodovina slovenskega naroda, iz katere moramo črpati!
2) Moj drugi predlog pa zadeva sedanjost in sicer menim, da je potrebno zgraditi nov slovenski parlament. Ne samo zato, ker je sedanja skupščina le slaba kopija neke partijske stavbe na Poljskem, kar je pred leti dokazala že Mladina, temveč zato, ker bi zgraditev novega parlamenta označila novo rojstvo slovenskega naroda z bistvenim narodovim presečiščem, t.j. parlamentom.
Načrti za novi parlament so že narejeni, mis-lim na Plečnikov načrt stavbe z visokim stožcem v sredini, ki je v svoji zasnovi tako enkratna in fascinantna, da kar kliče po realizaciji.
Pomanjkanjc denarja ne bi smelo biti iz-govor, če bi se Slovenci odločili za gradnjo, kajti biti samostojen in suveren tudi nekaj stane. Leppozdrav!
Andrej Petrin Ljubljana
Komunisti se ne dajol
Sedaj, ko so člani ZKS-SDP »sestopili« z oblasti in prešli v opozicijo, so šele prav šli v ofenzivo. Usmerili so se na medije. Marjan Gabrijelčič, bivši gorenjski »notranjec« (beri: delavec organov za notranje zadeve), pozneje predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije in tajnik Kulturne skupnosti Slovenije, je postal direktor Ljubljanskih kinematografov.
Na Viba filmu, kjer je direktor bivši izvršni sekretar za kulturo CK ZKS, bivši svetovalec bivšega Predsedstva SRS, bivši ideolog Josip Košuta (upamo, da ne bo kmalu postal bivši direktor Viba filma), so ustanovili kar dve novi medijski firmi:
EURO 3 TV, kar naj bi bila »partijska« TV pod vodstvom Staneta Malčiča, bivšega sek-retarja OK ZK in bivšega kandidata za direk-torja Viba filma. Na to mesto ga niso sprejeli zaradi ne samo bivše ampak tudi sedanje pomanjkljive izobrazbe. Kot sekretar 00 ZK je sprejel funkcijo, ko je bilo v organizaciji še 22 članov. Uspelo mu je njihovo število znižati na 3, dokler ta »partijska trojka« poslednjih Mohikancev, ki so upali, da jim bo ZK pomagala pri karieri, ni ugasnila. Druga nova firma je Andromeda, distribucijska hiša, ki jo vodi bivša direktorica Ljubljanskih kinematografov, Melita Novljan, ki je bila pred tem bivša funkcionarka občine Ljubljana-Cen-ter. Iz Kinematografov je bila »odstopena«.
Oba nista v delovnem razmerju pri Viba filmu, a oba sta v Cannesu zastopala Vibo. Malčil kot Head of Production, Novljanova pa kot Distributions Menager. Kakršno zastopstvo - takšen nastop!
Zanimivo pa je od kdaj so naše kulturne ustanove, ki živijo na sredstvih iz »svobodne menjave dela« (tako smo nekoč rekli tistemu, kar danes rečemo budet) tako dobro finančno stoječe, da lahko ustanovijo kar dve firmi, od tega lastno TV pa še lastno distribucijo? No, brez skrbi! Denar za to je šel iz tistega, kar je namenjeno za realizacijo slovenskih filmov. Teh še ni, kar pa jih nastaja, nimajo plačanih računov. Kadar je slovenski film padel - je vedno padel na ideoloških projektih (Dražgoška bitka). Se mu sedaj obeta še ena iz leta 1990? Narod pa je tiho.
Edvard, Ljubljana
Spoštovario uredništvo!________
V vaši zadnji številki Tribune je objavljen tudi intervju z menoj pod naslovom »OZNA udarna pest partije«.
V tem intervjuju se omenja tudi Slavko Furlan, s partizanskim imenom Dušan, ki je bil nazadnje sekretar za notranje zadeve Slovenije.
V  tistih časih leta 1943/44 pa je bil najprej odgoVoren za obveščevalno službo v pok-rajinski komisiji VOS-a za Primorsko, nato pa je po ukinitvi VOS-a postal komandant 2. brigade VDV. To je bilo v času, ko je bil VOS s svojimi posebnimi sodnimi pooblastili v začetku leta 1944 po odloku SNOS-a ukinjen, ni pa še bila organizirana v maju mesecu us-tanovljena Ranokovičeva OZNA, spet s poseb-nimi pooblastili. Komandant 2. brigade VDV na Primorskem, oziroma poznejše Narodne obrambe ali KNOJ-a je ostal nekje do os-voboditve.
V intervjuju je po moji krividi, ker sem zapis, izgleda, premalo proučil, nastal vtis, kot da bi bil on povezan s pobojem krščanskega socialis-ta dr. Stanka Vuka, ko se je le-ta pravzaprav šele vključeval v OF. Zaradi tega je potrebno dodati še nekaj pojasnil.
Slavko Furlan-Dušan je kot odgovorni za obveščevalno službo pokrajinskega VOS-a zahajal na ves teren Primorske, tako v Gorico, v Trst, na Vipavsko, v Brda in drugam. Pri tem je dajal svoja mnenja o raznih nasprotnikih, pa tudi o sredincih in o tistih, ki so sodelovali z OF. Po izjavi svojcev Zajca, ki je bil prav tako pobit v primeru dr. Vuka, je Slavko Furlan-Dušan kljub sodelovanju Zajca z OF izdal o njem negativno mnenje. Pri svojem delovanju v Brdih je pri čiščenju nekaterih sovražnikov OF dal pometati v kraške jame tudi nekatere sodelavce OF.
Pri tem moram pripomniti, da gre tu za Slavka Furlana-DuŠana, ne pa za tistega drugega par-tizana Slavka Furlana, ki je bil komandir ene izmed enot VOD-ja v Goriških Brdih.
Eden izmed tistih, vrženih v kraško jamo, ni bil niti ustreljen niti mrtev, pa je preko članice mestne komisije VOS-a za Gorico, ki ga je dobro poznala, sporočil, da se nahaja v goriški bolnici, ter je prosil za rešitev. Od načelnika Goriške komisije VOS-a, Stojana Plahute-Stjenka, sem bil zadolžen, da grem kot ilegalec v bolnico dotičnega zaslišat. Raziskali smo vse delovanje Slavka Furlana-Dušana v Goriških Brdih in ugotovili nedolžnost tega, pravzaprav OF-ovca v bolnici. Osebno sem mu svetoval, da če ima možnost, naj izgine z goriškega terena, ki ga nadzoruje primorska brigada VDV, ker smo pravzaprav od VD-ja dobili nalog, da ga moramo najti in spraviti na drugi svet. Poročilo o tem smo poslali na pokrajinski VOS osebno Miru Percu-Maksu.
Zato tako moje mnenje o Slavku Furlanu-Dušanu, poznan od vodstva obveščevalne var-nostne službe in sodelavcev kot dober organizator in tovariš, ter je imel z nami vsemi, tudi z menoj, ko me je večkrat obiskoval na Goriškem, tovariške odnose. Žal pa ni znal krotiti svoje VDV, ki si je v dobi po ukinitvi VOS-a, kljub uspešnosti zaščite ozemlja, ljudi, oblasti in nabavi živil, prilaščala vedno večjo oblast ter zlasti na našem goriškem območju in postajala vedno bolj anarhistična. Najhujši anarhist je bil, na žalost, v Gorici padli var-nostnik, narodni heroj Ivan Stulič-Car. O tem se lahko prebere tudi v knjigi Draga Vresnika:» Druga brigada vojske državne varnosti -Narodne obrambe.«
Moja navedba o božjem kaznovanju Dušana na Krvavcu se na to tudi nanaša. Pohorska ak-tivistka in partizanka, čeprav samo na pol verujoča, je vedno izjavljala, da »ima Bog tako šibo, ki na vsako rit paše«. To, kot kaže, vse doleti!
VDV-jevci na Primorskem, ki jih je Slavko Furlan-Dušan preveč spustil z vajeti, so mi neki dan privedli k sreči v mojo razsodbo goriško mladinko Dušanovo administratorko in osebno prijateljico. Treba bi jo bilo likvidirati, ker sodeluje z goriškimi primorskimi domobranci. Delo dekleta sem dobro poznal in sem jo spravil v konspirativno zavetje v Renčah, da bi je VDV-jevci ne našli in se šli posebna pooblas-tila. V enem dnevu sem primer raziskal in ugotovil, da je bil vse skupaj privid goriške VDV-jevske skupine.
S poročilom in nevtralnim spremstvom sem jo poslal na Tmovsko planoto k Dušanu. Že to je bil en del tiste šibe, drugi del pa se je dogodil na Krvavcu.
Sam sem tudi v Vukovi zadevi sodeloval. Danes nisem prepričan, ali sem ravnal vedno pravilno. Meni so »šibo« dali kar nekdanji delodajalci, potem ko sem službo na policiji odpovedal. Šiba je bila eno leto samice in preis-kave, obsodba za izmišljene »grehe«, šest let zapora in obsodba na smrt s streljanjem. Tako je s to šibo, da sem še sam začel vanjo verjeti!
Upam, da sem z gornjimi navedbami pojasnil okoliščine okoli Slavka Furlana-Dušana in njegove povezave s pobojem dr. Vuka in Zajca. Opravičujem se bralcem, predvsem pa prijatel-jem in svojcem Dušana, če je prišlo v intervjuju do nejasnih navedb, ki so koga žalile ali prizadele.
Upam, da boste v uredništvu Tribune tako profesionalni in pismo objavili!
Tovariško pozdravljam! VLjubljani, 6.junijal990
Zdenko Zavadlav
PRIZNAM, NISEM PAMETEN
Oblastje sladka stvar in marsikomu se sfuzla, kojo začuti pod prsti. '¦
Na predsedstvo, ki se je sedaj razblinilo, nisem imel dosti vpliva. In ne zlahka. Gorazd ga je imel gotovo več. Imel sem opravke s sedmimi predsedniki Ukajev v Mariboru in Ljubljani in še vedno menim, da je bil Drevenšek med njimi še najboljši, ob vseh svojih napakah. Imel je slabo in ignorantsko ekipo, in za to je seveda tudi sam kriv. Sekretar naj bi skrbel za "hišo" - zdi se mi, da je Verlič naZSMS to vzorno delal - in podpredsednik (po mojem je to skoraj idealna funkcija) ima izjemne možnosti, da vozi projekte - če je dovolj sposoben, seveda. To so trije ljudje in vsak ima dovolj dela. Zaenegaje žal preveč. Na prvem velikem zborovanju (pred univerzo) je bil Gorazdov govor (pisati ga je pomagal Andrej Rus) najboljši in najbolj poveden (škoda, da je dovolil, da so mu ga leaderji odbora scenzurirali) (glej Dimitrij Rupel, Esej o Janezu Janši, Nova revija 77, str. 1303). Na drugem smo zahtevali - in dosegli, da sta govorila rektor Križman in Janša - in vprašanje je, če bi brez našega pritiska tisto zborovanje sploh bilo. Na tretjem zborovanju BavčarGorazdu sploh ni dovolil govoriti. Politični nastopi ne prinašajo točk le govorcu. LJK je imel v letu Roške ulice svojo težo. Verjetno je ta teža kdaj tudi direktno pomagala študentom. Ce pred-sedstvo iz nje ni znalo več iztržiti, je za to krivo predsedstvo in ne ta teža. Ne verjamem, da Iahko politično impotentna organizacija karkoli stori za študente in dvomim v poštenost- ali kompetenco tistih, ki to trdijo. Ob vseh dobrih željah lepih dušic veliko študentskih problemov ne obstaja v praznem prostoru. Vezani so na makroprobleme slovenske družbe. Pa če bodo v študentsko vodstvo izvoljeni neutrudni angeli, dvomim, da bodo lahko kaj prida naredili za svoje ljudi, če bo dežela gospodarsko in politično socialistična, se pravi na psu. Mislim torej, da je bila pomoč Ukaja politični alternativi dobra investicija, posebno še, kerje bilapoceni in večinoma v storitvah in ne v denarju. Prepričan sem, da zaradi te pomoči honorarji na ŠS niso zamujali niti za en dan, tako da je Sorgejevo nakJadanje samo nak-ladanje.
Uspehi proti manj splošnim študentskim
problemom pa so totalno odvisni od moči študentske organizacije, da kaj pametnega izvleče od parlamen-ta, vlade in Univerze. Politično nedolžnaorganizacija ima proti deflorirani vsaj tele slabosti: (1) manj znana je in svoje mneje bo težje spravila v medije; (2) njeni operativci niso vajeni ostrejših spopadov; (3) neznani so in poznajo malo ljudi na položajih. Bog ve, ali bcdo deli DEMOSA, ki smo jim nekoč pomagali, pripravljeni vrniti uslugo in kaj storiti za študente. Socialdemokrati so sprejeli naše točke v svoj pro-gram, od predvolinih srečanj s strankami so ostale obljube komunistov in socialistov, v jeseni pa bo veliko odvisno od sposobnosti novega študentskega vodstva - kot tudi od tega, ali bomo neodvisni ali ne.
SEPARATISTI
Povezan sem z dvema političnima trendoma v predsedstvu - podporo opoziciji in zavzemanjem za svobodno Slovenijo. 1987 sem napisal predlog izjave za odcepitev (Katedra, št. 1, oktober/88, podpisali so še Vida Bajc, Silvo Zapečnik, Gorazd Drevenšek in Jože Stibilj, glej tudi št. 2, stran 5 in 6), in Alexu sem lanske jesni pripravil osnutek Celovške izjave (Dnev-
nik,_______89, v članku jo citira Ivanka Mihelčič).
Pomagal sem tudi pri peticiji za odcepitev (januar 90), ki jo je pripravil Marko Gospodarič. Takrat sem se zato resno zameril g. Požarniku s SDZ. (Mimogrede, v jeseni se mi je zdelo, da je bil vsaj del spora med UK in Radijem Študent- saj se spomnite slavne stavke ? - v tem, da je bil UK vsaj na zunaj separatističen, tako glede Jugoslavije kot glede ZSMS, RŠ pa se mi je zdel precej jugoslovanski in ZSMSjevski.) Mislim, da se prav lahko zgodidabo do jeseni Sloveniji odcepitev ostala edina pozitivna opcija - in da bo glavna ovira na poti k neodvisnosti strah pred odraščanjem iz varnega Juginega naročja. Ko smo legalizirali diskusijo o tem, smo, upam, dosegli, da bo ta strah manjši in manj iracionalen, kot bi bil sicer. Recimo, da smo pripravili teren. Mislim, da sem kar nekaj naredil za ustanovitev SDZ, Gorazd pa še več za ustanovitev socialdemokratske stranke. A pripravil sem tudi osnutek pripomb k Zakonu o Univerzi, in K4 mi je bila bolj pomembna od, denimo pisarne SDZ. Če bi bil manj lojalen do študentske organizacije, bi bil verjetno v parlamentu in v vrhu katere od strank. Torej, priznam, nisem pameten. Porabil sem precej let in nimam ne svoje s politično pomočjo ustvarjene firme ne varnega in dobro plačanega uredniškega mesta ali strankarskega položaja. Na SDZ sem se celo zameril, ker sem trdil, da bi študentje morali dobiti denar od Demokracije nazaj, za ZSMS sem bil vedno preveč neodvisen, v cerkev tudi ne hodim, k prenoviteljem me ne mika -živa zgrešena investicija sem in še vem preveč. Ampak stvari so le boljše kot pred petimi leti in verjetno bo 1991 boljše od letošnjega leta. Naredil sem svoje. Sedaj lahko samo še upam, da bom kdaj tudi diplomiral.
Samo Rcsnik
V
UDARNA PEST PARTIJE
Objavljanje intervjuja v dveh enakih delihje nedvomno manjša in-ovacija v novinarstvu. Tudi mi si ne bi drznili tega, če nas v to ne bi prisilile drugačne okoliščine. Toda, konec dober, vse dobro. Pred Vami je drugi, zanimivejši del intervjuja z gospodom Zavadlavom.
TKIBUNA: V vsesplošni zmešnjavi tistih prvih »osvobodilnih« dni je prav v Mariboru prihajalo do velikih ekscesov »bratskih osvobodilnih vojska«, predvsetn Bolgarov in srbske 3. armade.
ZAVADLAV: Videz Maribora 9. maja 1945 mi bo večno ostal v spominu. Zaznamovan je bil z nepreglednimi kolonami vozov, konjev in vojakov v neznanih uniformah, ki so se vile preko dravskega mostu in celotnega mesta. Bila je bolgarska vojska, še do včeraj fašistična, naenkrat pa kar »osvobodil-na«. To pa zaradi nespametnega internacionalizma in dovoljenja naših voditeljev. Kolona se je že od jutra vila s ptujske strani proti dravski dolini. Njeno gibanje je spremljalo nespretno plenjenje po mestnih ustanovah in civilnih hišah in stanovanjih. Naše enote so v niestu komaj preprečevale njihovo plenjenje. K sreči so v par dneh izginili proti Dravogradu in Koroški, kjer, so govorili, da so res nekaj pomagali našim enotam.
Po isti poti so 10. maja zjutraj prišle tudi bratske enote 3. armade. Bolgari so se po nekaj dnevih spet vračali, pot pa so izkoriščali predvsem za polnjenje vozov, kjer je bilo vse od koles in pohištva, tovar-niških strojev, telefonskih aparatov, vodovodnih inštalacij, pa do ptic v kletkah. Vendar so jih tako domače partizanske enote kot tudi tiste iz 3. armade pred in v mestu zaustavljale in jim jemale neupravičeno nagrabljen vojni plen. Brez težav seveda ni šlo, ponekod so se tudi streljali. Res lepa internacionalistična pomoč. Le kateri trotel je spustil te Bolgare v Slovenijo? Kako bi šele izgledalo, če naših partizanskih enot ne bi bilo na Štajerskem, kar bi se skoraj zgodilo na povelje Vrhovnega štaba in zahtevo Glavnega štaba na Dolenjskem.
Hvala Bogu so Bolgari hitro odšli, takoj za njimi pa se je začela nova, še večja nadloga. Na mariborskem dravskem mostu se je začel nov
podoben cirkus. Odhajati je namreč začela tudi naša »bratska« 3. jugoslovanska armada.
Dravski most so že od prvega dne osvoboditve stražile enote 3. brigade slovenske divizije KNOJ-a. Stražarska posadka, ki je bila nastanjena na podstrešju kavarne, je bila z vojaškega vidika več kot skromna. Dvanajst fantov je varovalo strateško naj-pomembnejši objekt v Mariboru. Tako je prišel načelnik štaba brigade, poklical poveljnika mostu, bivšega pohorskega kurirja s TV postaje 13 S Naceta Stauberja, in povedal, da se bo čez približno pol ure začelo »povlačenje« večjega dela 3. armade v smeri vojašnice na desnem bregu Drave, čez most na glavni kolodvor. Ukazal mu je, naj kolono, sestavljeno iz naloženih kamionov, vpreženih vozil, vseh vrst orožja, vključno s tanki in topovi, zadrži pred mos-tom. Če bodo hoteli izsiliti prehod čez most, naj uporabijo orožje. Ukaz je veljal do preklica.
Poveljnik mostu je bil ves zmeden od presenečenja. Kljub temu pa se je le toliko zbral, da je vprašal načelnika štaba brigade, zakaj tako, saj je to »našaarmija«. Načelnik se je samo kislo nasmehnil in dejal: »Ko boš videl, kaj je vse na teh kamionih in vozovih, ne boš več spraševal.« Poveljnik mostu ga je še vprašal, kako naj vendar z dvanajstimi novinci, oboroženimi z osmimi flintami, štirimi brzostrelkami, eno popolnoma izrabljeno češko zbrojevko, zadrži celo 3. armado. Načelnik mu je obljubil takojšnjo okrepitev.
Že pred tem pa se je pred mostom nadesnem bregu pojavila motorizirana kolona, najprej motocikel s prikolico in na njem trije moški. Ko jih je poveljnik mostu ustavil in povedal, da je most po ukazu 3. brigade KNOJ-a zaprt za ves promet, niso rekli ničesar. Enostavno so se obrnili, dali čelu kolone znak, naj se ustavi in odbrzeli nekam nazaj. Čez nekaj časa se je na istem motociklu pripeljal neki major in zahteval prehod čez most. Poveljnik mostu je ponovil ukaz načelnika štaba brigade. Major je samo nekam pobito zamrmral »biče dakle gužve« in odpeljal nazaj. Potem je bilo precej časa mučno mirno.
Končno pa se je le pojavil avto, v njem pa kar trije oficirji, eden od njih polkovnik. Nad poveljnikom dravskega mostu je začel rjoveti kot živina, tako da si ta, razen najsočnejših srbskih psovk, ni ničesar zapomnil, še manj pa razumel. Končno se je polkov-nik za silo pomiril in je vprašal, kdo je sploh izdal »naredjenje« za zaporo mostu. Poveljnik mostu je moral še tretjič ponoviti in polkovnika prositi, naj za hip počaka na načelnika štaba 3. brigade, kajti on samo izvršuje »naredjenja nadležnih«.
Končno je skoraj istočasno prišla obljubljena ok-repitev. Bil je vod kakšnih 40 knojevcev, ki ga je
vodil nek vodnik, oblečen v skoraj novo angleško vojaško uniformo. Njegovi fantje pa so bili le malo manj razcapani kot borci 3. bratske armade. Najvažnejše pa je bilo, da so bili do zob oboroženi, s seboj so privlekli kar sedem ali osem nemških mitral-jezov MG 42, vsakemu je s pasu viselo nekaj ročnih bomb različnega izvora. Poveljnik mostu je vodniku razložil situacijo in mu jadrno predal poveljstvo na mostu. Tako se je zgodilo, da je 3. armada kakšno uro po teh dogodkih spremenila »pravac kretanja« proti železniški postaji na Teznem. To je bila kar čedna kolona tovornih in osebnih vozil, vprežnih voz, džipov, motornih koles s prikolico in množico bicik-lov ne preveč vojaškega videza. Vse, kar je imelo kolesa, je bilo do vrha naloženo z najrazličnejšo kramarijo, najbolj vidno je bilo pohištvo vseh mogočih stilov in starosti, razni večji stroji, stružnice in podobno. Manjše stvari so bile zavite v nekakšne cule, bili so zaboji, vreče in bogve kaj še vse. Nek kamion je bil naložen z električnimi kabli raznih profilov v kolutih, pa železne cevi itd. itd. Na vozilih je bilo za čuda malo vojaške robe.
Kako se je končala štorija z »vojnim plenom« 3. armade? Na tezenski železniški postaji jo je pričakal približno enak sprejem kot na glavnem mostu. Slovenska vojska je rešila večji del tega plena.
Že zaradi odvzema »plena« Bolgarom je bil hudič v strehi, še bolj pa zaradi konflikta s 3. armado. Odgovorni za zaustavitev »bratske« 3. armade so morali na zagovor k šefu Matiji Mačkfi v Ljubljani, vendar se je zadeva za »krivce« srečno končala. Poleg tega so se »južnjaki« še prekleto vzvišeno obnašali do nas, kot da so kakšni okupatorji, kar naprej so nas pitali s »skrivači« in »švabi«. TRIBUNA: Ste eden prvih, ki ste pričevali o vračanju domobrancev. Pri tem je najbolj zanimivo to, da so en vlak domobrancev peljali s Koroške v Celje oziroma Teharje po ovinku čez Maribor?
ZAVADLAV: Proti koncu maja 1945 sem dobil zadolžitev za organiziranje varstva železniške proge. Bilo je verjetno prvi dan junija, ko so me obvestili, da je na ruški postaji zadržan nek poseben vlak. Z železničarjem sva se z motomo derezino odpeljala v Ruše. Vlak je stal na stranskem tiru, šlo je za kakšnih deset živinskih vagonov s knojevci v službenem vagonu ter na zaviralnih ploščadih pri vagonih. Povejo mi, da so v njem domobranci, ki so jih Angleži že prejšnji dan predali partizanom. Vagoni so bili zabiti ter zavezani z žico. Vse skupaj je smrdelo, kot da bi prevažali živino. Železničarji so hoteli, naj kaj ukrenemo, ker so v vagonih ljudje, istega mnenja pa je bil tudi knojevski oficir ki je transport spremljal
od Dravograda. Vlak smo nato odpeljali na koroški kolodvor v Maribor, na stranski tir. Tam so se znašli tudi vodilni iz Ozne. Zelezničarji in knojevci so pomagali odbijati in odpreti vrata vseh vagonov. Pred nami je bil grozen smrad in grozen prizor. Kaj hudiča vse smo počeli kot zmagovalci z Ijudmi? V vsakem vagonu je bilo okoli petdeset domobrancev v unifor-mah, tu in tam kakšen oficir, civilist, ženska pa tudi otrok. Vsi so bili v popolnem duševnem šoku. Vagoni so bili polni človeških iztebkov. Skiišal sem z njimi govoriti, popolnoma paralizirani so mi le povedali, da so jih že prejšnji dan Angleži odpeljali iz taborišča Vetrinj pri Celovcu, s kamioni na železniško postajo, odkoder naj bi bili odpeljani v Italijo. Nekateri so že pri zapiranju v vagone opazili nekakšne vojake z rdečo zvezdo. Nato pa nič več, razen dolgega, dol-gega postajanja vagonov, žeje, lakote in vseg drugega. Z železničarji smo organizirali nekaj snage v vagonih, nekaj posod za odpadke ter predvsem vodo. Po pripovedovanju domobrancev je šlo, izgleda, za del t.im. jurišnega Rupnikovega bataljona. Izgleda, da prav zato tega transporta niso poslali preko Slovenj Gradca, zaradi strahu pred pobegi, ker je bila v tisti smeri zaradi porušenega mostu in proge pri Mislinju, v Hudi luknji, potrebna peš hoja iz vlaka na vlak. Za transport se je zanimal tudi načelnik Ozne za Štajersko, Matija Maležič, ki si je prav tako ogledal vagone in se pogovarjal z domobranci. Vlak smo nato odpeljali proti Celju. Ti ljudje so bili nato, kot je sedaj že na splošno znano, pobiti v taborišču Teharje.
TRIBUNA: Na Štajerskem je Ozna izvajala tudi izselitve pripadnikov drugih narodov, predvsem Nemcev. Kako je to izgledalo?
ZAVADLAV: Najprej smo naredili sezname na področju celotne Štajerske. Seznami so se pripravljali na osnovi najdenega nemškega arhiva, predvsem tis-tega od Kulturbunda iz predvojne Jugoslavije ter Steierische Heimatbundamed okupacijo. Dopolnjeni so bili na posameznih pooblaščenstvih Ozne po ok-rajih. Izseljevanje je zajelo vse tiste družine tako ali drugače priznane nemške narodnosti, pa tudi glavne sodelavce,t.im. »nemčurje« z družinami, Čeprav so bili Slovenci, ki so še na svobodi, ali pa so že zaprti. Seljenci so lahko vzeli s sabo vse, kar so hoteli. Za pripravo prtljage smo jim dali primeren čas, najmanj eno uro. Potekale so ponoči.
Bilo je jeseni 1945. Začeli smo v Dravski dolini, v staronemškem Marenbergu. IzgJeda, da je bila vsa ta Dravska dolina kar precej nemška, tako Vuzenica, Vuhred, Muta, vse do Dravograda.
V Marenbergu so bile kar bogate nemške družine, v glavnem brez moških, ki so že pobegnili v Avstrijo. Ko smo prišli, so bili preplašeni, vendar vzvišeni. Kar niso mogli verjeti, da odhajajo za vedno. Presenečen sem bil nad stanovanjem ob trgu, ki je bilo Iepo opremljeno, z orientalskim pohištvom. Ženska v njem je bila sama, vendar se je mirno in dos-tojanstveno obnašala. Najprej smo končali prvi krog, v katerem smo vse zastražili in obvestili o selitvi. Nato smo v drugem krogu vse pobrali, vsak svoje na kamione, terenci iz odborov pa so popisali imovino, zapečatili stanovanja in poskrbeli za živino, kjer je bilo to potrebno. Oznovci smo odšli s knojevskimi oficirji z avtobusom v Maribor, knojevci pa s sel-jenimi v Šterntal. Čeprav sem bil tudi sam s starši nekako seljen s Štajerskega, mi ni bil ta posel nič kaj pri srcu. Bili so sami navadni ljudje.
Selitve so se nadaljevale na našem Koroškem. V gradu nad Guštanjem smo se razporedili. Dobil sem najbolj žalosten del: rudarsko naselje na Prevaljah,
kjer je šlo za prav ubožna smrdeča stanovanja. Bili so stari ljudje in še Slovenci zraven. Na sezname so prišli zaradi članstvav Kulturbundu, kamor so šli zaradi finančnih podpor. Seljenci so v glavnem vsi govorili, da so Slovenci in da niso naredili ničesar proti partizanom.
Kar naprej smo se prevažali po Štajerski, vozili in selili. Slovenska Bistrica in kraji ob njej, Poljčane, nek grad pri Poljčanah, kjer je bilo vse urejeno in lepo opremljeno. Gospodarja in ženo smo dobili kar v spalnici. Povedal sem jima o selitvi, o času ene ure za pripravo dveh kovčkov za vsakega. Ženska je vstala iz postelje, iz omare vzela kovček, si slekla spalno srajco in začela v kovček tlačiti vzglavno blazino. Gospodar pa je izgledal kar neprizadet v postelji. Nadrl sem ga, ženskapase mi je smilila. Šlo je seveda za šok,v katerem nobeden ni vedel, kaj prvi hip narediti ali vzeti s sabo. Potem sem jima ukazal, da se najprej oblečeta, kaj pojesta, nato pa spakirata tisto, kar je najpotrebneje za odhod drugam - za vedno.
Nato Ptuj. Z našim štabnim avtobusom smo prispeli še malo prezgodaj za nočno selitev. Naš sindikalist Vlado si je zato izmislil, da bi se malo poveselili. Nekajjespetljal pri mladinski organizaciji in že smo postali vračajoči se študentje iz Rusije. In seveda, karnaenkrat svečan sprejem v neki dvoranici, z zastavami, predvsem rdečimi, s srpi, kladivi, s »proletarci vseh dežel združite se« in podobnim. Organizatorke, privlačna ptujska dekleta, so nas raz-poredile pri mizi. Nato harmonika z našimi in ruskimi pesmimi in internacionala. Nato pa požrtija. Vsi smo morali razlagati, kako lepo je v Rusiji. K sreči sem znal nekaj ruščine, pa tudi kazačok sem znal plesati. Tudi pijače je bilo zadosti, tako da sem na koncu še sam verjel, da sem študiral v Rusiji. Vse sem jim lepo razložil, od čudovitega svobodnega življenja, ki se tam živi, do blagostanja, pa do Moskve in Leningrada, kako izgledata. Vendar je prišla naša ura, ko smo se teh »mladincev« morali znebiti. Bili smo utrujeni. Ko smo bili sami na bližnjem pooblaščenstvu Ozne, smo se morali iz študentov preleviti spet v oznovce. Začela se je selitev, čeprav nismo mladinkam o selitvah v Rusiji povedali
ničesar.
Stari srednjeveški Ptuj, starinske zgradbe s slikovitimi portali, vežami in stopnicami. Vzpenjali smo se v stanovanja, ki so bila starinsko opremljena in natrpana, prebivalci pa sami stari ljudje, ki slovensko skorajda niso govorili. Na naša sporočila o izselitvi so reagirali zelo panično. Vse skupaj je bila žalostna in velika revščina.
Nato Ljutomer, Ormož in okolica. Večinoma meščani v svojih meščanskih stanovanjih, Volksdeutscherji. V Ormožu smo izselili tudi grad. Tam smo najprej naleteli na hišnika, ki nas je nato odpeljal h grofici v jedilnico. Oprema gradu je bilaše kar ohranjena, čeprav je dal skozi Ruse in Jugos-lovane. Naleteli smo na veliko jedilnico, osvetljeno s svečami, kjer je biladolgamiza, kot jopoznamo samo iz romanov in filmov. Večerja je bila ravno servirana. Služabnik je natakal vino v kristalne kozarce, grofica pa je sedela na sredini mize, več metrov oddaljena.na vsakem koncu pa dva moška, za katera smo izvedeli, da sta grofičina neuradna moža. Naše sporočilo o selitvi so sprejeli mirno. Grofica je samo prosila, če bi lahko mirno dokončali večerjo. Pustili smo jih in odšli.
Zaradi oddaljenosti radgonskega predela smo se naselili v zdravilišču Radenci. Čakal nas je najtežji del selitev ob meji z Avstrijo, kjer je nemška manjšina kompaktno naseljena v nekaj vaseh: Fikšinci, Kramarovci, Ocinje in drugod. Nemci iz Apaške doline se takrat še niso selili, ker še ni bilo pripravljenih novih priseljencev, ki bi skrbeli za živino.
Zvečer smo se razdelili po tistih vaseh v zahodnem delu Prekmurja, ob meji z Avstrijo. Sam sem šel na Fikšince. Terencev pooblaščenstvo skoraj ni moglo spraviti skupaj, ker so bili vsi v celoti v teh vaseh na selitvenih seznamih. Celo tisti terenec, ki nas je spremljal, smo ugotovili, da je bil na seznamu. Je pa bil Slovenec, zato stno ga črtali. V teh krajih je namreč v celoti živela nemška manjšina, zlasti v Fikšincih, ki je zelo strupena za Slovence. Dobili so dve uri časa za pripravo prtljage ter za nahranitev živine. Pri eni hiši niso hoteli odpreti vrat. Tolkli smo po vratih, jaz sem se že utrudil, zato nadaljuje
INTERVJU Z ZDENKOM ZAVADLAVOM
foto: Ivo Žajdela
knojevec. Naenkrat so se vrata odprla na stežaj, ven pa je stopil orjaški kmet s sekiro, s katero je presekal knojevskemu oficirju glavo prav čez polovico. Nekaj tako groznega še nisem videl. Glava se je počasi odprla na vsako stran ter obležala na ramenih. Oficir se je sesedel, kmet je tulil na vratih ter planil naprej s sekiro. Jaz sem se hitro umaknil, knojevci pa so začeli streljati proti hiši. Ubili so kmeta, in kot smo' videli kasneje, tudi vso družino z otroci vred.
S selitvijo smo nadaljevali. Končno je prišel še kamion iz Kramarovec in Ocinja, in zapeljali smo se proti Radgoni. Medtem ko so bili tisti iz Fikšincev še vedno pod vtisoin grozlji vega dogodka, pa so bili tisti iz Ocinja in Kramarovcev zelo živahni. Pili so iz korpflaš. ponujali pijačo knojevcem ter peli po nemško in slovensko.
Nadaljevali smo po Prekmurju z izseljevanjem tako imenovanih njilašev, ki so bili organizirani v madžarski fašistični organizaciji.
Po selitvah smo si takoj na svojo roko privoščili izlet na Bled in v Bohinj. Ko smo se že vračali iz Bohinja, nas na cesti ustavi vojaška zaseda z lahkim mitraljezom. Nič niso spraševali, vdrli so v avtobus ter zahtevali naše orožje. Nekateri naši so hoteli streljati, vendar smo to na srečo preprečili. Krepko zastraženi v avtobusu smo nato le izvedeli, da je taka komanda štaba Majevičke brigade iz Bohinjske Bistrice. V Bohinjski Bistrici so nas strpali v neko klet, kjer nas je obiskal nek oficir Kosa, kot se je predstavil, ter nam razložil, da smo v Mariboru »jebali mi njih, a sad jebu oni nas«. Padli smo v roke prav Majevički brigadi, ki je počela v Mariboru strašne neumnosti, zapirala in gonila ci viliste, pa tudi milico in nas, češ da smo vsi skupaj »Švabe«. V tej brigadi je bilo moštvo sestavljeno predvsem iz bivših četnikov. Padli smo v res lepo godljo, v kateri smo na lastni koži čutili bratstvo in enotnost.
Cez par ur, ko smo že naredili načrt o razorožitvi stražarjev in izpadu iz kleti, so nas strpali nazaj v avtobus, zastražene karzdvemastražarjemanaenega izmed nas. Šele po intervenciji iz Ljubljane (Maček) so nas končno v Radovljici izpustili. TRIBUN A: Tudi na Štajerskem sta Ozna in Knoj, ki sta ju takrat vodila I van Maček Matija in Bojan
Polak - Stjenka, v tistih mesecih »osvoboditve« vršila številne Hkvidacije. Sprašujem seveda za tiste izven velike teharske morije.
ZAVADLAV: Razen masovnih streljanj Hrvatov v tezenskih gozdovih ter v Kidričevem so masovne likvidacije potekale tudi na Hočkem Pohorju. Eno od teh likvidacij na Pohorju sem oktobra 1945 moral organizirati celo jaz. O tem sem pisal v Mladini (številka 27, 4. avgust 1989). Ti ljudje ležijo pod kmetijo Zgornji Brnik pod domom Planinka. Tam okoli sta Ozna in Knoj takrat izvedla več teh množičnih streljanj. Šlo je za ljudi, ki jih po takratnih zakonih ne bi mogli obsoditi, taborišča (Šterntal) smo morali sprazniti zaradi bližnjih volitev, po takratni naši »morali« pa jih tudi spustiti nismo mogli. Skrat-ka, o tem si lahko več preberete v lanski Mladini, še obširneje pa v moji knjigi, ki v kratketn izide v Mariboru.
Mogoče nekaj besed o našem kasnejšem grobarskem poslu. Ko smo z izven sodnimi ustrelit-vami nehali, smo bili podaljšana in udarna pest par-tije in smo vedno bolj postajali grobarji grobarjev. Iz vseh krajev so začela prihajati obvestila, daodkrivajo »nekakšna« masovna grobišča. Iz zemlje bojda gledajo od živali obžrta trupla, kosti in še kaj. Teh opozoril je bilo vedno več. MoraJi smo ukrepati. Največ težav smo imeli s pobitimi pod oznako »ustaši«. Šlo je le za manjši del ustašev, ostalo so bili: hrvaška državna uprava, hrvaški domobrani, in seveda civilisti, z otroki vred. Vse te grobarske, »popravljalne« posle smo imeli na grbi oznovci in knojevci. O grobarskih težavah ostalih oznovcev iz drugih slovenskih pokrajin nismo preveč vedeli. Vedeli smo za največjo likvidacijsko akcijo na Kočevskem, tudi za Teharje nam je bilo znano, čeprav menim, da prvotno ni bilo namenjeno pokončevanju domobrancev. Mogoče so k temu prispevale transportne težave, pa tudi boljševistična zagnanost tistih oznovcev v Celju. Izvedeli smo tudi za Škofjo Loko.
Dobili smo ukaz iz Ljubljane, da moramo narediti seznam in popis vseh grobišč, ki smo jih zakrivili mi, slovenska Ozna, in jugoslovanske enote. Bila je im-enovana nekakšna komisija, ki je vključevala okrajne pooblaščence Ozne. Po pravici povedano, s tistimi, ki smo jih izven sodno pobili mi, nismo imeli prevelikih »problemov«. Huje je bilo s tistimi, ki so jih pobili »Jugoslovani«, ki so svoje »ustaše« pobijali kar v vsaki luknji. Šlo je predvsem za pancergrabne na Teznem, za gramoznice v Šterntalu in Maclju ter zaklonišče v Bistrici.
GrobiŠča izven sodno ustreljenih s strani štajerske Ozne so bila manj problematična. To so bila štiri organizirana grobišča na Hočkem Pohorju, in seveda
neorganizirana grobišča po posameznih okrajih, kjer so bili razni ljudje pobiti v tistem prvem osvobodil-nem valu. Problematično je bilo manjše grobišče v Zgornji Bistrici, kjer je organiziral likvidacije okrajni pooblaščenec Ozne Mojmir. Tam je bil pravi problem z umetno nogo, ki je štriela iz zemlje in naj bi pripadala likvidiranemu grofu Atemsu. V zvezi z grofom Atemsom, ki ni bil nič kriv, so pooblaščenca okrivili tudi oropanja družinskega zaklada Atemsov iz Slovenske Bistrice. Preiskava je padla name, žal pa nisem odkril ničesar, ker je bil, izgleda, pooblaščenec pametnejši od mene.
Drugo takšno odprto grobišče je bilo pod razvalino gradu nad Framom. Izgleda, da so se takrat, verjetno 1. maja, politični aktivisti ukvarjali z napadom na Nemce, domači vojaški obveščevalci pa so se šli komando mesta Fram ter so vse tiste domače »Nemce«, ki bi lahko bili tudi samo izseljeni, kar gladko poklali na svojo roko.
Tako smo torej morali sestaviti seznam in načrt vseh grobišč, potem pa s Knojem organizirati zakamufliranje teh grobišč in uničevanje trupel s polivanjem s klorovim apnom, nanašanjem zemlje ter zasajanjem vegetacije. To je bila naša, ne najbolj podaljšana, ampak najbolj »poglobljena« roka Ozne, ki ni segla le pod zemljo, ampak tudi v onostranstvo. Nisem bil verujoč, vendar me je vse to prizadelo. Še bolj pa je prizadelo sodelujoče verujoče knojevce, ki so celo menili, da bi morali grobišča označiti, tako kot vse grobove. Takrat sem bil raje tiho ob njihovem mnenju.
Vsi seznami, skice in poročila o ukrepih so odšli v Slavijo. O krajih grobišč pa so bili še dodatno seznan-jeni tudi lokalni organi notranjih zadev, da bi preprečevali kakršnakoli zalovanja svojcev na teh krajih. Ti seznami v sedaj Bavčarjevi Slaviji obstajajo!
Res, še živeča poveljnika Ozne in Knoja, or-ganizacij torej, ki sta vodili vse številne in množične likvidacije na Slovenskem leta 1945, Ivan Maček
Matija in Bojan Polak - Stjenka, bi vedelao vseh teh likvidacijah, o katerih se zadnje čase toliko piše, povedati največ. Če bi spregovorila, bi se nedvomno zapisala v zgodovino v pozitivni luči, če pa bosta (še naprej) molčala, bosta prav ti dve osebi v samem vrhu negativnih osebkov, kar jih pozna slovenska zgodovina. Veliko morije Ozne in Knoja iz leta 1945 so, poleg tistih voscvskih v Ljubljani in vojvodskih po Dolenjskem in Notranjskem leta 1941/42, ki so tudi povzročile državljansko vojno na Slovenskem, vsekakor najbolj mračno obdobje v zgodovini slovenskega naroda.
Ivo Žajdela
INTERVJU  Z ZDENKOM  ZAVADLAVOM
JANKO     PREMRL
V O J K O
KROGLA V ZASEDI
Umiral celih sedem dni?
Vsi vedo, kdo je bil in kakšen človek je bil, vsi verjamejo, da je umrl po krivici. Toda, s katere strani je priletela krogla?
Ko se sprehajamo ali hitimo po ulicah, poimenovanih po raznih narodnih herojih, nam navadno niti na misel ne pride, da bi se vprašali, kdo so bili ti hrabri fantje in ali je bila njihova prarana smrt res tako neizogibno potrebna za narodov blagor. Zgodovine NOB imamo prepolne glave. Zadnje čase pa je z različnih koncev slišati vse več pripomb ob postavitvi tega ali onega spomenika, komentarji k spominskim ploščam so vedno bolj žgoči. Mar-sikatera smrt je še vedno zavita v skrivnost, saj zgodovini, ki jo pišejo preživeli, mrtvi ne morejo oporekati.
Ena najbolj žgočih tem iz časov NOB na Primorskem je gotovo smrt priljubljenega narodnegajunakaJankaPremrla- Vojka.Zakaj je umrl, ne ve zagotovo nihče, edina še živa priča bitke, v kateri je bil junak ranjen, pa molči kot grob.
Ni ga prebivalca Podnanosa ali »po starem« Šentvida, ki bi ne vedel za domačega heroja. Bil je hraber, sposoben vodja, neustrašen in previden obenem, začetnik oboroženega od-pora na Vipavskem. Kljub temu, da je izhajal iz ene premožnejših šentviških domačij, je bil v četi tovariški do skrajnosti, do zadnje skorje kruha. Ko je zvon zapel iz doline Ave Marijo, se je vedno odkril, sepobožno prekrižal in molil - z njim pa cela četa... Sploh je Vojko spoštoval vero in tudi vzdrževal stike z duhovniki, med katerimijebilo tudi nekaj njegovih sorodnikov. Bil je tudi radiestezist. S pomočjo nihala je že pred petimi desetletji razločeval neuporabne naboje od uporabnih, odkrival zasede, se orien-tiral, baje je napovedal celo svojo smrt. Zaradi poštenosti in preudarnosti v skoraj dveh letih je izgubil le enega borca - so ga tovariši spoštovali in ceniJi. MaJce drugačno pa je bilo vzdušje med njegovimi nadrejenimi. Iz nevoščljivosti, pa tudi zaradi Vojkove »nepravovernosti« so ga zapostavljali in ignorirali, tako da je tudi sam postal do njih nezaupljiv. Ko so na čelo čete hoteli postaviti nekoga drugega, so se borci uprli in Vojko je ostal. Odnosi so se nekoliko otoplili šele s prihodom Alberta Jakopiča -Kaj-
timira in kasneje še Franca Leskoška - Luke.
Kakorkoli že, prišel je usodni 15. februar 1943. Vojko je pred odhodom v bitko svojim borcem naznanil, da bo padel. Tisti, ki so verjeli v njegove nadčutne sposobnosti, so ga prepričevali, naj ostane, a pri njem je bilo kaj takega nemogoče. Ko se je komandant Vojko med borbo dvignil iz zaklona, je počilo in omahnil je s prestreljenim trebuhom. Odnesli so ga v postojanko, kjer je po tednu dni trpljenja umrl.
Do tu se vse sliši lepo in prav - prava herojska smrt. Toda, zakaj se Vojkov brat Mar-jan ni hotel udeležiti slovesnega odkritja spomenika na Nanosu? Zakaj mrki pogledi domačinov ob zvonkih besedah o njegovi junaški smrti? In končno, zakaj še vedno
kanček negotovosti, ko naj bi stekla odkrita beseda o tem vprašanju?
Obstaja kar nekaj verzij Vojkove smrti, ki pa so nekoliko drugačne od »uradne«, po kateri ga je v trebuh zadela italijanska krogla. Prva pravi, da ga je ustrelil partizan M.S., ki je potem dejansko dezertiral in šel k Italijanom po raz-pisano nagrado (znašala je 50.000 lir, kar je bila takrat bajna vsota); druga, da je bil to neki »tovariš I.«, in sicer iz zavisti in rivalstva; po tretji verziji pa naj bi partizani v trebuh ran-jenega heroja namenoma pitali s polento in zavlačevali z zdravnikovim prihodom. Vse to so seveda^gvorice, ki nimajo pravih osnov, pa tudi v nafrčBfcrft. od dokum&ftov ni moč zas-lediti kaletof»l*Memiae$?, ki bi katero od naštetih fesŽSč fKJtr&la. y&> zadevo bi torej t§|hko muj»|x»aawK*iSeY1&pisih in pričevan-
jih ne bi bilo kupa podrobnosti, ki se ne ujemajo in odpirajo vrsto vprašanj.
V zapisih lahko zasledimo ime dr. Ivana Hribernika, ki je živel v bližini postojanke in večkrat pomagal partizanom. Ko je bilo Ireba pomagati Vojku, pa se je baje bal posledic, češ da ga nadzorujejo Italijani. Pomislek -vprašanje je, čc je v resnici sploh vedel za dogodek, kajti, če se je tolikokrat žrtvovai za stvar, bi se vendar še enkrat, sploh pa za tako slavnega borca. Prav gotovo pa bi ga tudi par-tizani sami z lahkoto nasilno privedli, če so že bili pri njem. Vojkova rana namreč ni bila smrtna! Namesto tega so za komndirja, ki je ležal v okolici Črnega vrha, odšli po štabnega zdravnika v Kočevje - peš. Prispel je dan po herojevi smrti... In še - v dobrem desetletju človek res lahko marsikaj pozabi in zameša, kljub temu pa tudi naslednji podrobnosti bodeta v oči. Soborec Karel Leskovec v Borcu (1957) namreč trdi, da so tisto noč, ko je Vojko umrl, peli, drugi pa zagotavljajo. da je vladala čista tišina. Medtem ko Vojkov soborec C.P. pripoveduje, da je junak v dneh pred smrtjo molil, drugi soborec piše, da se je le nekaj dni pred smrtjo včlanil v KP (sic!) ... Vojkovi soborci so torej, če drugega ne, vsaj močno raztreseni. Zatrjevanje tovariša Ivana R., ki je bil udeležen v usodni bitki, češ da so vse skupaj samo govorice, ob takšnih vprašanjih izgubi pravo podlago. Zagotovo pa mu ne bi verjeli Vojkovi sorodniki, kajri - le zakaj junakova starša po vojni nista prejela spomenice po sinu, tako kot vsi ostali starši herojev? In zakaj se Vojkova sestra Slava, ko je sodelovala s par-tizani, ni smela imenovati s partizanskim im-enom Lipa, ampak le s pravim, kar je bilo za tiste čase sila nevamo?
In ko soborec Ciril P., ki je bil navzoč ob Vojkovi smrtni postelji, s prikritim drhtenjem v glasu in pogledom, uprtim v tla, prizna, da rana ni bila smrtna in uspe še zajecljati nekaj o zdravniku, ki ga ni bilo, potem se dvom v resničnost govoric hitro sprevrže v dvom v resničnost dokumentov. ...A pustimo to, saj je vendar čas sprave, mar ne...?
Zvone Žigon
foto: Fotodokumentacija DELA
"¦*                                                                                                                                                                                 *
ŠKOFLENIC
O POVOJNIH IZKUŠNJAH
Gospod Lenič, ali lahko poveste nekaj o vašem prvem srečanju z novo oblastjo po vojni?
Med samo vojno je OF na različne načine skušala stopiti v stik s škofom Rožmanom, na primer po Kocbeku, raznih odposlancih, ki so jih pošiljali, še največ stikov je bilo preko dr. Metoda Mikuža. Ta je bil med vojno nekaj časa kot volonter zaposlen v arhivu, potem pa je odšel v partizane. Njegov brat, dr. Stane Mikuž, profesor na univerzi in moj prijatelj, je velikok-rat prišel k škofu Rožmanu. Zdi se mi, da je mu je prinašal pošto od Metoda. Vem tudi, da je Rožman sam pripravil material za maševanje in ga dal Stanetu, da ga je poslal svojemu bratu v partizane. Taki so bili stiki med vojno.
Zakaj mislite, da si je OF želela stikov s škofom?
Rožmana so vabili, naj pride na osvobojeno ozemlje, kjer bodo imeli razgovore. Radi bi mu razložili, kaj je pravzaprav njihov načrt in ga predvsem prosili, naj posreduje, da se ne or-ganizira kakšnega odpora proti OF kot npr. bele garde, vaške straže in podobno.
Potem so prišli tisti prvi majski dnevi, ki so bili tako zmedeni. Naenkrat je bilo gotovo, da bodo partizani v kratkem v Ljubljani. Rožman je ves čas vztrajal, da bo ostal v Ljubljani, naj se zgodi karkoli, in tudi nam duhovnikom je rekel, da želi, da ostanemo na škofiji.
4. maja so iz Celovca poslali posebnega kurirja škofu Rožmanu. Slovenski duhovniki so ga nujno prosili, naj še tisti dan pride v Celovec. RekJi so: "Mi imamo od tod boljši pregled nad položajem. Doma ne boste mogli ničesar narediti, tukaj pa boste morda lahko stopili v stik z zavezniki in pomagali vašim ljudem." Rožman se je težko odločil, kot sem že večkrat povedal. Še jaz sem mu pomagal, da je mogel napisati 'pridem' na drugo stran pisma. Tisto soboto popoldne je odšel v Celovec. S seboj je vzel samo svojo starejšo sestro, ki je bila gospodinja, kanonik Kraljič je prišel k njemu, peljal pa ga je Nande Babnik. Ko je prišel v Celovec in videl položaj, se je hotel takoj vrniti. Pa so mu to preprečili drugi, posebno njegov šofer, ki dobro ve, kako je bilo. Tako je ostal v Celovcu.
Tiste dni so z Dolenjske prihajale vesti, kaj vse partizani počno, koliko duhovnikov pobijejo.
To je bila propaganda, ker so hoteli, da bi ljudje čimbolj bežali in s tem pokazali zaveznikom, kaj pričakujejo od partizanov. V tisti zmedi se je vedno več duhovnikov odločalo, da gredo čez mejo. Mislim, da je takrat odšlo okoli 190 ljubljanskih duhovnikov. Nekaj so jih zajeli in jih vrnili, nekaj so jih med potjo pobili, tako da je z redovniki in z mariborskimi duhovniki takrat gotovo šlo čez mejo preko 200 duhov-nikov.
9. maja je bila osvoboditev. Takrat so po radiu razglašali, da moramo izobesiti zastave in kako
se mora ljudstvo zbirati. Jaz sem ostal v hiši. Vsa leta med vojsko smo imeli na podstrešju zašito veliko slovensko zastavo in takoj sem naročil, naj jo izobesijo. Toda že čez nekaj časa prileti neka drhal in me nadere: "Takoj zvezdo na zastavo, drugače bomo hišo v zrak pognali!" Sam sem moral potem izrezati zvezdo, ki je bila bolj pajku podobna, da smo jo prišili in zadostili dolžnosti.
Potem so prignali v škofijo vojake in rekli, da hočejo prostor za prenočevanje. Tako so šli gor v tisto slavno dvorano, kjer je Napoleon prespal, in si tam pripravili za prenočevanje. Tam je bila tudi lepa skulptura škofa Rožmana, delo Karle Bulovčeve. Vanjo so z veseljem streljali in jo uničili, v veliko žalost Ivana Mraka in njegove žene. Potem so prignali četo
mul in rekli, naj jim damo prostor zanje. Odgovorili smo, da nimamo nobenih hlevov. "Potem pa nam dajte sobe," so rekli. Nazadnje smo le našli neke garaže, da smo vanje spravili tiste mule.
Taki so bili prvi vtisi.
9. maja je od oblasti prišla zahteva - ne vem, s katere strani - da moramo ob devetih.ko bodo partizani korakali v Ljubljano, po vseh cerkvah zvcniti. Jaz sam o tem seveda sam nisem mogel odločati in sem šel h generalnemu vikarju Nadrahu, ki je bil v stolnici, in tnu vse to povedal. Generalni vikar Nadrah, 77 let je bil takrat star, raoder mož, je čisto tiho pomislil in rekel: "Vojna je končana. Naj zvonijo zaradi tega vsi zvonovi po Ljubljani. Vi obvestite župnijske urade." To sem naredil in ob devetih je po vsej Ljubljani zvonilo.
Drug podoben primer je bil, da smo dobili naročilo, da bo tega in tega dne imel njihov referent, dr. Mikuž, v stolnici zadušnico za vse padle partizane. Na koru bo pel partizanski pevski zbor, mi pa naj pripravimo, da bo lahko maševal. Ker sva se že prej s prelatom Nadrahom bala, da je on še vedno suspendiran, sva ga osebno obiskala v Unionu, kjer je stanoval. Povedal nama je, da ga je škof Rožman odvezal suspenzije, če pa ne ver-jameva, naj vprašava stiškega opata. Tako sva bila potem mirna.
Zanimivo pa je, da je Nadrah, ki se je zavedal, da je imel ordinarij škofije več vprašanj, na katera bi bil rad dobil odgovor od vlade in je začel pisati dopise. Na noben dopis mu niso odgovorili, se pravi, da so ga preprosto bris-kirali. Imeli so ga na piki, ker je takrat, ko je bil Rožman v Rimu, v Ljubljani pokopal Erlicha in akademika Rojca, ki so ju ubili, ko sta šla od maše. Pri tistem govoru je rekel:
'Oti bela Ljubljana, nekdaj bela, danes rdeča.
Rdeča od mučeniške krvi teh dveh, ki sta padla, rdeča od komunizma.'
Zaradi tega so Nadraha potem tudi zaprli in mu hoteli celo soditi, pa je škof Vovk topreprečil.
Zaradi vsega tega Nadrahu niso nič odgovarjali. 13 junija, ravno na god škofa Vovka, pa pridejo v pisamo trije oficirji. Bilo je popoldne, jaz sem bil sam v pisarni. Vprašajo me, kdo sem. Predstavil sem se. Voditelj te skupine je bil, kot sem kasneje zvedel, Matija Maležič, poznejši
intervju
ljubljanski župan. Vprašal je, kdo vodi ijubljansko škofijo. "Generealni vikar Ignacij Nadrah," sem odgovoril. "Bi lahko govorili z njim?"
"Lahko. Vendar bo bolje, če gremo najprej h kanoniku Vovku v semenišče in nato skupaj k vikarju Nadrahu." Tako sem šel najprej h kanoniku Vovku in peljal k njemu te tri oficirje. Takrat je bil še ravnatelj v semenišču. Potem sem šel še po Nadraha. Nekaj časa smo vsi skupaj sedeli pri mizi. Začeli so nam očitati, posebno Vovku, zakaj je pustil bogoslovce čez mejo. Rekel je, da ni imel nobene možnosti, da bi jim to preprečil. Potem so čez čas rekli, če bi se midva z Vovkom umaknila, da bi se radi sami pogovorili z gospodom Nadrahom. Res greva v sosednjo sobo, nekaj časa poslušava govor-jenje, kmalu pa vidiva, da je vse utihnilo. Greva pogledat: Nadraha nikjer, drugih tudi ne. Stekla sva proti stolnici in videla, ko so Nadraha ravno trpali v avto in ga odpeljali v zapor. Nazaj je prišel šele septembra, čez tri mesece.
Ko ni bilo Nadraha, je sprejel vodstvo škofije -moral bijopravzaprav Kimovec, kije bil stolni dekan, a se je sam odpovedal - Vovk, ki je bil takrat najbolj praktičen in smo ga pregovorili, da je to sprcjel. Kakor hitro so na uradih zvedeli, kako je z njim, so poslali avto z notranjega ministrstva in se hoteli pogovarjati z njim . Tako so se začeli pogovori med vlado in škofijo. V tistem času smo imeli največ težav s tem, da je bilo polovico župnij praznih, polno duhovnikov pa je bilo na Hrvaškem, kjer so bili internirani. Vračali so se in oblast jih ni pustila na njihove župnije, od koder so jih Nemci izgnali, ampak so rekli, naj počakajo, dokler ne raziščejo vsega njihovega življenja; potem bodo dobili dovoljenje od notranjega mini-strstva. To je dalo Vovku največ dela v tem prvem obdobju. Zanimivo je bilo to, da so bili v Kranju in v Škofji Loki Nemci, a so rekli, naj kar oni nadaljujejo s pastoralnim delom. Naših kaplanov, ki so prišli iz Srbije in od drugod, pa niso pustili v Kranj.
Nekako konec junija so se začeli redni obiski. Kadar je imel Vovk kakšno težavo, se je javil notranjemu ministru in je šel intervenirat. Velikokrat je uspel, velikokrat je moral čakati, se poniževati na vse mogoče načine, v glavnem pa je skušal zasesti vse župnije.
Začeli pa so se že zapori duhovnikov. Od vseh strani so jih zapirali, zdaj tega, zdaj onega, vedno več jih je bilo zaprtih in za škofa je bila velika težava, da bi zasedel prazna mesta.
Oktobra je bila potem tista slavna konferenca še pod vodstvom nadškofa Stepinca. Prišli so vsi hrvaški škofje, iz Slovenije pa Vovk kot generalni vikar in mariborski škof Tomažič ter Ivan Jerič, generalni vikar za Prekmurje. Tam so sprejeli tisto znamenito poslanico jugos-lovanskih škofov, kjer so obsodili vse krivice, ki so se med vojno zgodile s strani partizanov: zapori duhovnikov, pomori duhovnikov in tako naprej. To pastirsko pismo je bilo dolgo kakšnih 15 strani. Podpisali so ga vsi, tudi Vovk. Ko so na vladi to zvedeli, so ga poklicali in mu rekli, da bodo z njim ravnali čisto drugače
kot z drugimi, le svoj podpis naj prekliče. Vovk je rekel, da je podpisal solidarno in ne bo ničesar preklical.
To pismo smo morali raznesti po vsej škofiji. Najprej smo ga seveda razmnožili na čisto navaden razmnoževalnik. Ko je bilo to opravljeno, paje tiste dni kakor po božji previd-nosti iz vsake dekanije prišel nekdo na škofijo, da smo mu dali zavoj. V soboto zvečer so imele pismo vse župnije razen Dobrove in Polhovega Gradca. Zajahal sem kolo in ga odnesel še tja. Zjutraj, v nedeljo - policaji niso nič vedeli za to - so morali vsi duhovniki pod zapovedjo Škofa to prebrati. Nekateri boječi so seveda že malo skrajšali to stvar, v glavnem pa je vsa škoftja tisti dan to slišala. Seveda se je potem zaČeia čisto nova doba, češ zdaj, ko ste vi pokazali zobe, jih bomopa še mi. In spet so začeli ostrejši kurz.
Gospod škof, ali lahko poveste, kako ste doživljali začetke Ciril-Metodovega društva?
Znano je, da je ena boljševističnih metod, kako naj bi obvladali vse stanove, tudi poskus us-tanavljati med duhovniki posebna društva, da bi tako ločili duhovnike v tiste, ki bodo delali v korist boljševizma in v druge, ki hočejo ostati na strani t.i. reakcije.
To se ni dogajalo samo pri nas. V vseh socialis-tičnih državah so skušali ustanavljati takŠna posebna društva. Rad bi bil objektiveti iti ne bi rad obtoževal duhovnikov, ki so imeli pri tem ustanavljanju najboljše namene, seveda pa moramo biti objektivni in priznati, da je to društvo imelo cilj v imenu Partije razdeliti naše duhovnike in s pomočjo nekaterih utrjevati svoj položaj v naši družbi.
Med vojno smo imeli samo nekaj t.im. referen-tov. To so bili Stanko Cajnkar, še nekaj štajerskih duhovnikov. Ti so potem, ko so prišli iz hoste k nam, še naprej hoteli ostati duhovniki in so maševali, vendar so bili takoj v sporu s svojimi škofi. Pri nas je bil dr. Metod Mikuž, pa Stanko Cajnkar, ki je bil tudi prvi predsednik t.im. verske komisije. Ti so sprva prihajali na škofijo, prinašali kakšna navodila od svojih oblastnikov in nekateri, posebno Cajnkar, so imeli resen namen, da bi bili posredniki med vlado in Cerkvijo.
Leta 1948, ko sem bil še v arestu, je bilo us-tanovljeno iniciativno društvo slovenskih duhovnifcov, ki so izdajali svoj glasnik in silno ostro nastopali proti Cerkvi, škofu Rožmanu, protinam, zaprtim duhovnikom. Popolnoma so se postavili na stran OF. Ti bilteni so bili na a&četku silno strupeni. Potem je počasi prišlo do ustanovitve Ciril-Metodovega društva slovenskih duhovnikov. Tam je imel veliko besede Stanko Cajnkar in še nekaj drugih duhovnikov. Ti so pod vodstvom Partije in vlade začeli delitev med duhovniki. Saj vemo, da je že Tito Stepincu predlagal, ko sta bila še v kontaktu, naj skuša katoliško Cerkev osamos-vojiti, jo čimbolj odtrgati od Vatikana, narediti skorajda nacionalno Cerkev. Mislim, da se ne
motim, Če rečem, da so imeli ti prvi duhovniki v društvu tudi nekaj takega v mislih: odtrgati slovensko Cerkev od Vatikana, narediti iz nje nekako podružnico Partije. Vlada jim je šla zelo na roko. Imeli so velike ugodnosti. Medtem ko so bili drugi duhovniki zelo obdavčeni - za svoje delovanje, cerkev, pušico,.. so bili ti duhovniki oproščeni vsakega davka. Nekateri so bili na velikih župnijah in imeli dobre dohodke, pa jim ni bilo treba plačati dinarja davka, drugi pa so bili na slabŠih župnijah in imeli v isoke davke. Nič niso gledali na kulturne spomenike kot npr. Nova Štifta , ki jo je bilo treba vzdrževati, celo poškodovana je bila med vojno. V ponedeljek je moral pater nesti vso nabirko, ki jo je dobil v nedeljo, na pošto za davke. Tako so nas druge zatirali, onim pa dajali vso prednost. Tudi v arestu so skušali pridobiti duhovnike, da bi vstopili v društvo. Obljubljali so jim, da bodo prej izpuščeni na prostost, če vstopijo v društvo. Najprej so pridobili nekoga izmed nas, pozneje sekretarja društva, Jožeta Šavoro. To je bil dober človek, zato so ga najprej izmučili, izstradali. V arestu je bil videti kot šestnajstleten fant, S tem so ga živčno izmučili. Po srcu je bil vseeno silno pošten, meni je vselej povedal, kaj so zahtevali od njega, tako da sem bil vedno na tekočem. Pridobili so ga torej zase, nekaj časa so ga imeli naprevzgoji v domu na Miklošičevi, mi pa smo bili na Zalah. Pridobil naj bi duhovnike, naj obsodijo svoje delovanje med vojno, Rožmana in s tem pokažejo, da so kot duhovniki pripravljeni lepo sodelovati z novim družbenim redom. Spuščeni bodo prej, lahko bodo odšli domov.... Ko so ga tako pridobili, so ga poslali na Žale, kjer je bilo okoli 60 duhovnikov. Vedeli pa so tudi, da bomo nekateri nasprotovali temu, zato so mene in še pet duhovnikov en dan prej odpeljali v Centralne zapore, da nismo bili na sestanku, kjer jim je govoril Jože in Oznovci. Približno 45 jih je podpisalo izjavo, da obsojajo škofa Rožmana in vse, kar se je godilo med vojno, in da so pripravljeni zdaj sodelovati. Tako so nas duhovnike razdelili. Mene so še posebej pok-licali. Rekli so mi:" Glejte, vsi duhovniki so to podpisali, podpišite še vi. Celo eno prednost vam damo, da vam kot Rožmanovemu tajniku ni treba podpisati, da ga obsojate." Odgovoril sem: "Nikoli nisem rekel škofu ne nikomir, da delajo napak, ko sem bil blizu njih. Zdaj, ko smo daleč narazen, bi se mi pa zdelo podlo, da bi metal kamenje za njimi. Zato ne bom ničesar podpisal." "Marš ven!" so zavpili. Potem sem imel v tem oziru mir. Leta 1953 so potem res en dan spustili več kot 40 teh duhovnikov. Drugi smo pa ostali notri.
Zunaj so začeli z društvom. Najprej so izdajali Novopot, urejal joje Stanko Cajnkar. Toje bila takrat edina revija, v kateri so lahko pisali tudi duhovniki in laiki. Kocbek, Trstenjak, Janžekovič so v njej objavljali članke, ki bi jih drugod ne mogli. Tako ne moremo reči, da je bila revija popolnoma negativna, čeprav je bila v službi režima.
Ko sem prišel iz aresta, so mi mnogi prijatelji, dobri duhovniki, povedali, da so člani društva
intervju
in vsak je tudi povedal, zakaj. Nadnje so prišli oznovci in jim zagrozili, da bodo naredili proces proti njim - material bodo že našli; drugič, da ne bo smel učiti verouka otroke; tretjim so dali možnost socialnega zavarovanja - bili so zastonj zavarovani od posvečenja naprej in so vstopali; in Še razne druge stvari so jim obljubljali ali jim grozili. Vsi pa so rekli, da so zvesti škofu in mu ne bodo nikoli prelomili zvestobe. Tako so bili to v glavnem zelo dobri duhovniki, dobro so delali in niso škodovali Cerkvi. Vmes smo imeli take duhovnike, kot je dr. Maks Miklavčič, profesor na naši fakulteti, potem Stanko Cajnkar in drugi, ki so vedno hoteli koristiti Cerkvi. Če so kakšni res hoteli škodovati, so jim ti to preprečili s svojim vplivom. Tako res ne moremo reči, da je bilo vse negativno. Zelo so se trudili, da bi povezovali oblast in škofe, ki bi posredovali, kadar bi bilo treba. Hrvaški škofje pa so bili silno odločni in so vse člane društva suspen-dirali. Naši škofje, predvsem pod vplivom Držečnika in Vovka, pa so posredovali, da pri nas ni bila izrečena suspenzija kot na Hrvaškem, ampak so samo rekli, da ni pametno, če so člani česa takega.
Naši društveniki so se zelo trudili, da bi jih Cerkev priznala. Tega niso dosegli - Cerkev jih ni nikoli priznala. Pred leti je celo izšel odlok v Rimu, da so taka društva tudi po kanonu prepovedana. Naši duhovniki so potem hoteli zabrisati spomin na nekdanje društvo in na vse hudo, ki smo ga doživeli duhovniki in škof Rožman, ko so nas blatili po svojih časopisih. Spremenili so svoja pravila in si dali ime Slovensko duhovniško društvo. Eno je pa gotovo: nečlani smo zdravstveno zavarovani od 1971. Imel i smo tudi možnost dokupa let in smo si tako lahko uredili socialno zavarovanje. Škofje so pa že zdavnaj hoteli urediti svoj način zavarovanja, ne preko društva. Nekoč mi je en član društva priznal, da so oni škofom preprečili, da bi jim vlada to omogočila, ker bi bilo to v škodo društva. Kljub temu, da je to zdaj nekako urejeno, je še vedno razlika: članom je polovico zavarovalnine plačevala vlada, mi pa smo morali sami skrbeti za to in smo sedaj v precej težkeni položaju.
Ko so torej spremenili ime in tudi pravila društva, so bili prepričani, da jih bomo škofje priznali. Pa tega nismo storili. Delali so vedno bolj pozitivno. Kar se članstva tiče: v Ljubljanski škofiji imamo 360 duhovnikov, od tega je 40 članov. V Mariboru je malo drugače, ker so imeli slabo urejeno zavarovanje in so skoraj vsi vstopali, predvsem zaradi tega. Na Primorskem jih je tudi malo več kot pri nas. Naša škofija je v tem oziru zelo kompaktna. Še ti, ki so člani, so sami stari, upokojenci. Mladih je morda pet, pa še tistim so vedno imeli kaj očitati ali so jim kaj grozili, da so jih spravili v društvo.
Društvo je zadnje čase skušalo biti pozitivno. Zelo intimno je po predsedniku sodelovalo s škofom. Skušali so biti naklonjeni, dobri, tako da sem prepričan, da so mnogi imeli veliko
dobre volje in si prizadevali narediti veliko dobrega.
Danes pa je Socialistična zveza, katere člani so bili, razpadla, tako da se sprašujemo, ali ima to društvo še kakšen pomen. Najbrž ga bodo morali razpustiti. Nadškof pa je že predlagal, naj bi raje ustanovili društvo bivših zapornikov duhovnikov. Ti bi lahko veliko povedali o naši zgodovini. Kaj bo z društvom, tako sedaj ne vemo. Lahko samo rečemo, da je brez pomena. Gotovo pa je bila to stalinistična ustanova, ki je delila duhovnike v naklonjene režimu in v tiste, ki držijo s Cerkvijo. To so poskušali, pa se jim ni posrečilo zaradi naših dobrih duhovnikov.ki so bili zvesti Cerkvi.
Kaj je Partija skušala doseči z društvom?
Med člani so imeli vrsto obveščevalcev, ki so
imeli stalno nalogo hoditi okrog duhovnikov, ki niso bili člani, in jih sprašujejo za mnenje o teh ali onih sivareh ter o tem poročajo Udbi.
Zadnjič ste mi omenjali primer škofa Držečnika, ki so ga hoteli oblatiti.
Tudi take načine so imeli, da bi s pomočjo članov društva nekatere duhovnike oblatili ali bi delali proti njim procese. Skratka, bili so v službi Udbe. Ne vsi, samo določeni, za katere so vedeli, da bodo vodljivi in jim bodo pomagali.
Zakaj je bilo Partiji toliko do tega, da Cerkvi ispodreže korenine?
Gotovo so to hoteli. Vedno so namreč vedeli, da je Cerkev tista tiha opozicija, ki se jo morajo bati. Totalitarni režim ne sme imeti nasprot-nika. Zato so hoteli uničiti Cerkev. Potem pa je polagoma nastal razvoj, že pod škofom Vov-kom, ko so uvideli, da ima Cerkev svoj raison d'etre, ima svojo moralno silo, lahko naredi veliko dobrega m začeli so spreminjati svoj odnos do nje. Že škofa Vovka so proti koncu začeli zelo vabiti na razgovore in sploh so bili drugačni do njega. Potem je prišel škof Pogačnik, ki je bil trikrat zaprt in to čisto po nedolžnem, in so ga poniževali do skrajnosti. Dali so mu najnižja dela v arestu, kot je nošenje kible. Ko pa je postal nadškof, so spremenili odnos do njega in mu po smrti dali celo od-likovanje. Ko sem mu povedal, da se zanj pripravlja odlikovanje, je dvignil roke in vzkliknil: "Še to sramoto naj mi storijo!" Takšen je bil njegov odnos. Vendar so z njim že zelo sodelovali. Potem je prišel tisti prehod glede svobode tiska. Na začetku nismo smeli tiskati nobene stvari, niti podobice za novo mašo ne. Kaj so delali z bogoslovci, kako so jih zapirali...! Kar naenkrat, okoli 1. 1965, so tisku dali svobodo. Mislim, da so prvi povod za to dale tiskarne, ki niso imele dela. Vedeli pa so, da Cerkev vse sproti plača.
Tudi škofe so hoteli razdeliti. Takrat smo imeli tri ordinarije: Vovka, Držečnika in Toroša za Primorsko. Slednjega so dobili na svojo stran, niso pa vedeli, kako bi škodovali prvima dvema. Takrat smo imeli glasilo Oznanilo, ki so ga odlično urejevali Fajdiga, Janez Oražem in Košir. Hoteli so ga na vsak način zatreti. Ko so kar naenkrat dobili Toroša zase in tnu dali Družino, malo semenišče v Vipavi in podobne ugodnosti, je Družina dejansko zatrla Oznanilo. Družino so pa tudi omejili na 50000 izvodov, nič več. V Sodražici, kjer sem bil župnik, bi jih bil lahko prodal 200, pa sem jih dobil samo 50.
Kar naenkrat pa popolna svoboda tiska. Družine smo lahko tiskali v 110000 izvodih, Ognjišče ima še sedaj naklado preko 100000, prav tako ni bilo večjih problemov s knjigami. Bilo je le nekaj primerov zaplemb Družine in Ognjišča. Dve knjigi smo morali popravljati, ker so oporekali. To je bila velika stvar, ta svoboda tiska. In vedno sem to povedal tujim časnikarjem.
Pogovarjal se je P.L.
foto: Metod Urbančič
rvo zam$% aejšMje raž~ pada botjHvističnega madela orgamziranja n& federalnčffi nivoju seje tkteelo4 in končalo v C&njt^rjegem d$inu. Pogreb in Mrfmina Z#zč shcialističm mladine jugosiavije sta bili podobni ,h$$>shodu nakljuMno zbranih Jjudi kot pa kongresu »mladinske organimcije«. Brez obič&jgg kongrgsne in slavnostne Mrzlice so se odz ijal&gšgi, ki $0 bile pred tem metjitv pripravljene. dvečen je bihtudi (samo) aplavz*
Spremembe pred kongresom
Zveznaorganizacija, kijeusihalanaobroke, se je že pred kongresom preoblikovala v posameznih republikah in pokrajini. V Sloveniji sta nastali ZSMS-Liberalna stranka in Študentska or-ganizacija. V Vojvodini so oblikovali Mladinsko gibanje samostojnih in neodvisnih združenj, strank in organizacij. Dodali so še Mladinski svet kotorganizacijoprostovoljnegazdruževanjeinter-esnih skupin. Srbski mladinci so krenili na pota socialdemokracije. ZSM Hrvatske se je transfor-mirala v Zvezo mladih Hrvatske (sestavljeno iz skoraj vseh dozdajšnjih občinskih konferenc ZSM),AvtonomnodemokratskostrankoHrvatske (jedro je sestavljeno iz mestnih mladincev) in Zvezo študentov Hrvatske. Bosanski mladinci so ustanovili DemokratičnozvezoBiH in Mladinsko zvezokotdružbeno-interesnoorganizacijo.Rasim Kadič, predsednik DZ BiH pričakuje, da bodo na prihodnjih volitvah dobili dovolj glasov za zmago. V Makedoniji so iz dediščine ZSMM nastale Stranka za demokratično opcijo Makedonije (brez starostne omejitve), Mladinski svet in strokovne organizacije. Le na Kosovu ni prišlo do nikakršnih sprememb po zadnji konferenci ZSM Kosova.
Pogreb in sedmina
Ko so v dvorano priracali nekdanji »Titovi mladinci«, Milan Kučan, Lev Kreft, Azem Vllasi, Bogič Bogičevič in drugi, je završalo. Čeprav so bili njihovi obrazi nasmejani (verjetno zaradi prisotnosti fotoreporterjev), je bilo videti v njihovih očeh kanček otožnosti. Kako tudi ne, saj so se v prvi vrsti Srednje dvorane poslavljali od svoje miadosti, od lepih beograjskih spominov in štafetnih ceremonij. Da je pogreb lastne mladosti žalostna reč, ne gre posebej pojasnjevati. In (dosedanji) mladinci so poskrbeli za to, da je bila bolečina »Titovih mladincev« čim krajša. S pogrebnimiceremonijamisoopravili vpičlihdveh šolskih urah, brez kakršnihkoli zapletov. In zmenili so se, da se po ljubljanski sedmini najdejo v Beogradu, kjer bodo postavili na noge Zvezo študentov, Jugoslovanski novi forum, Mladinski svet in Urad za otroke in mladino pri zvezni vladi. Komemoracije je bilo konec,
^lifiia
mladinci so se odločili za nove delovne zmage.
Zveza študentov
Pred novimi delovnimi zmagami je treba popraviti krivice, ki so jih povzročile predhodnje delovne zmage. Tako so se na kongresu dogovorili o ustanovitvi Zveze študentvo Jugoslavije. Priprave v zvezi z nastankom takšne zveze so se začele že oktobra 1988 v okviru Koordinacijskega odbora Univerzitetnih konferenc. S postavitvijo formalnih temeljev za nastanek Zveze študentov (ZŠ) je popravljen mladostni greh iz leta 1974, ko je prišlo do nasilnega združevanja ZSM in študentske organizacije, pri katerem ima najbolj debele prste Stane Dolanc. Združeno organizacijo pa je na kongresu novembra 1974 sprejel Azem Vllasi. Nova Zveza študentov Jugosiavije se bo organizirala v samostojno interesno organizacijo jugoslovanskih študentov. Zastopala bo temeljne študentske interese, ki se vežejo na avtonomijo univerze, izboljšanje študentskega standarda, priznanje študija kot dela, podeljevanje štipen-dij za vsakega študenta, aktivno sodelovanje s študentskimi zvezami v svetu in druge interese.
S takšnim organiziranjem se bo nova ZŠ izog-nila dosedanjemu posredništvu med študentskimi interesi in oblastjo. V okviru boja za avtonomno univerzo se bo ZŠ zavzemala za depolitizacijo in dezideologizacijo univerz in oblikovanje moder-nega univerzitetnega izobraževanja. Visokoleteči cilji torej; vprašanje pa je, če so beograjski mladinski uradniki izbrali pravo orožje. Ali pa streljajo v prazno?!
Studentski parlament v Ljubljani na to pobudo še ni odgovoril, saj je preveč zaposlen s samokonstituiranjem. Pravzaprav pa je odločitev o tem, kakooz. ali sploh sodelovati v Zvezi študen-tov Jugoslavije, v tem trenutku manj pomembna. Takšno odločitev bo moralo vodstvo Študentske organizacije v Ljubljani sprejeti v tistem trenutku, ko bodo prišli iz Beograda bolj ali manj nasilni poskusi vsejugoslovanskega združevanja študen-tov. Morda pa časi političnih posiljevanj niso mimo?
Branko Čakarmiš
foto: Diana Andelič
ZBOGOrC MIADINCI
poftfili
SRBSKA  ROŽA,  Kl  NE VENE
LATINKA PEROVIČ
Latinka Perovič je za Srbijo tisto, kar je Savka za Hrvaško - roža, ki ne vene. Bivša sekretarka CKZK Srbije se počasi vrača. Ne sicer na trge in v velike športne dvorane, kot so to storili poraženci hrvaške pomladi, ampak tiho, skoraj neopazno. Danes pa je predvsem zgodovinarka, ki večkrat poudarja,da se noče spuščati v dnevno-politikantske igrice. Zato tudi ne daje intervjujev. Pa vendar je mogoče v neformalnem pogovoru iz nje izbezati marsikaj o padcu tako im-enovanih liberalcev v Srbiji pred osemnajstimi leti, o perspektivah spreminjajoče se Jugoslavije in o njenih osebnih ocenah demokratizacije, kije zajela (zahodno) Jugoslavijo.
foto: Fotodokumentacija DELA
O LIBERALIZMU V ZAČETKU 70-TIH LET
70. leta so v Jugoslaviji pomenila spopad med gcneracijo politikov, ki je izšla iz vojne, mladimi, poletnimi silami. Država je bila takrat zrela za spremembe, tako glede tehnološke modernizacije kot demok-ratizacije znotraj Partije. O večstrankarskem sistemu takrat seveda še nismo razmišljali. Če se ozremo nazaj, vidimo, da je 10. kongres ZKJ pravzaprav pomenil restalinizacijo Partije. Izgubili smo torej dvajset dragocenih let, pri čemer usode posameznikov niti niso pomembne.
O VRNITVIPADLIH POLITIKOV
Vrnitev poraženih voditeljev hrvaške pomladi, ali če hočete, maspoka, je njihova legitimna pravica in je kot taka povsem normalna. Šlo je pač za vrnitev na tisto točko, kjer so pred dvajsetimi leti obstali.
O SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH VOLITVAH
Povsem razumljivo je, da je na prvih povojnih svobodnih in pluralističnih volit-vah na Hrvaškem in v Sloveniji Zveza komunistov osiala v manjšini. Ljudje so pač željni sprememb. Toda altemativa Še ni profilirana na osnovi razliČnih družbenih interesov, baii pa se je tudi, da bo razgaljena diferenciranost družbe pokazala, da je ZK v tem okolju v zadnjih petinštiridesetih letih imela kaj krotiti. Kljub temu pa je najpomembneje, da se je končno izoblikoval sistem z legitimno oblastjo in opozicijo. Strah pred posledicami političnih sprememb v zahodnih delih
jgiilil
države je sicer lahko upravičen ali pa tudi ne, vsakršno vnaprejšnje occnjevanje volil-nih rezultatov kot poraza demokracije že na njenem prvem koraku pa samo dokazuje zakoreninjenost monističnega gledanja na politiko in življenje sploh. Zmaga Tudjmanove Hrvaške demokratične skup-nosti na Hrvaškem še ni utemeljen razlog za vsejugoslovanski strah, pa čeprav so nekatere izjave čelnih mož stranke v pred-volilni kampanji dokaj jasno izražale nacionalno nestrpnost. Toda predvolilne nastope je seveda treba jemati »cum grano salis«. Mislim, da bo šla nadaljnja politika Tudjmanove stranke v smeri centra.
VZHODNA EVROPA IN JUGOSLAVUA
Med dogajanjem v vzhodni Evropi in pri nas je mogoče potegniti vzporednice. V obeh primerih gre pač za preobrat v dcsno, kar pa bo seveda spet porodilo potrebo po moderni levici. Moderna levica pa je neideološka in upošteva celotno dediščino evropske levičarske tradicije, ki seveda ni istovetna z marksizmom. Tudi jugos-lovanska levica ni in ne more biti monolit-na, saj gre na eni strani za povežovanje s sodobnimi evropskimi tokovi, na drugi pa za komunistično levico boljševističnega tipa. Tudi ta ima legitimno pravico soobstajanja, ne more pa določati strategije družbenega razvoja in si prilaščati oblasti.
O JUGOSLAVUI
O Jugoslaviji in odnosih znotraj nje mis-lim podobno kot v začetku 70-tih let. Obstoj Jugoslavije kot države je možen samo na osnovi nacionalne enakopravnosti in kon-senza. Nikoli nisem bila v sporu s Slovenci.
Sicer pa po svojih pogledih na aktualna politična vprašanja spadam med manjšino v svoji sredini (blag nasmešek). Še enkrat poudarjam, da sem danes predvsem zgodovinar in morda tudi zato bolje razumem razlike, ki se pojavljajo znotraj Jugoslavije.
O ŽENSKAH IN POLITIKI
Žensk je v politiki razmeroma malo. Čeprav se morda nekoliko paradoksalno sliši, sem prepričana, da jir. je najbolj škodil birokratski kriterij, po katerem so morale biti zastopane v družbenopolitičnih strukturah ne glede na svoje sposobnosti. Tudi na prvih svobodnih volitvah rezultat za ženske ni bil ugoden. Prav to pa jim bo verjetno dalonovega poleta, da si z drugimi družbenimi ali neformalnimi skupinami, kot so mirovniki, ekologi... izborijo mesto, ki jim gre.
O JOSIPU BROZU
V času vladavine Josipa Broza je šlo za sistem osebne oblasti, zato mora največji del odgovornosti za storjene napake pasti na njegove rame. Toda grobi in žaljivi napadi nanj, ki smo jim danes priča, govorijo več o tistih, ki ga napadajo, kot o Titu samem. Gre za del zgodovine, ki ga predvsem soudeleženci ne moremo skriti. Ko je umrl kralj Milan, s čimer se je končalo obdobje obrenovičevske Srbije, je edennjegovih nasprotnikov dejal: »Mi smo njega ustvarili.« In konec koncev to velja tudi za Tita (Na vprašanje, če to velja tudi za Slobodana Miloševica, se je Latinka samopomenljivonasmehnila. Sapienti sat).
Simon Bizjak
DENAR SVETA VLADAR
R   E   Z   I   M   E
m 'junijal988jebilusUmovljenOdborza var$tvopmvicJanezaJanšetkisejeobaretacifiDavidaTasiča %J in Ivana Borštnerja preimenoval v Odbor za varstvo Človekovih pravic* Pred kratkim, torej dve leti po začetku slovenske politične pomladi, katere predhodnicaje prav Odbarje IgorBavčar- alfa in omega Odbora - napravil rezime. Kolegij Odbora, Mje imel spremenljivo sestavoje na svoji seji 13, marca namreč ocenil, dujenjihovoposlanstvoizcrpano.
Da pa reči v prvih brambnih vrstah slovenske demokracije niso bile ravno rožnate, je bilo slutiti že poleti 1989. Takrat je namreč iz Odbora izstopil eden izmed njegovih prvih kolektivnih članov - Pred-sedstvo Univerzitetne konference Ljubljana, ki je bilo Odborova »servisna« služba. Takratni član P UK Boris Lenarčič je izjavil, «da se Kolegij Odbora spreminja v zaprto, ekskluzivno telo, v katerem odločitve ostajajo zgolj v rokah posameznikov. Kolegij se enostavno ne posvetuje več z ostalimi pristopniki izjav oz. njihovimi kolektivnimi člani.« Predsedstvo UK je skratka izstopilo iz Odbora zato, ker so bili v njegovem vodstvu ljudje, »ki so jim bili lastni interesi pomembnejši od interesov tistih, zaradi katerih je bil Odbor us-tanovljen.« Verjetno je bilo v ozadju te poteze tudi dejstvo, da je »zaprto jedro« Odbora sprejemalo          »poslovne«
odločitve brez posvetov z UK. Igor Bavčar in Bojan Korsika pa sta bila v tistem času še v UK-jevski hiši kot urednika Casopisa za kritiko znanosti, preko katerega je potekalo pos-Iovanje Odbora.
Pravilnik
Kolegij Odbora je na julijski seji 1988 sprejel Pravilnik o uporabi sredstev s solidarnostnega žiro računa za pomoč ob-sojenim in njihovim svojcem. V njem je določeno, da se lahko podarjena sredstva uporabljajo samo v naslednje namene:
- za gmotno pomoč obtoženim JBTZ;
- za gmotno pomoč družinam in svojcem JBTZ;
-   za   kritje  najnujnejših materialnih stroškov, ki so nastali ob prireditvah, ses-tankih in drugih oblikah dela Odbora (poštni
stroški, potrošni material, papir, potni stroški, stroški, povezani z organizacijo prireditev Odbora itd.)
Ustanovili so tudi komisijo za nadzor uporabe sredstev (Bojan Korsika, Marko Hren, Milica Gaber), ki naj bi redno poročala Kolegiju odbora o porabi
sredstev; Odbor pa naj bi najmanj enkrat mesečno obveščal javnost o poslovanju. O porabi sredstev s solidarnoslnega žiro računa (oz. posebne postave pri UK) je Odbor sprejel šest finančnih poročil.
Natolcevanja
Po podatkih, ki jih je posredoval Radio Beograd je Odbor lansko poletje dobil sto milijonov dinarjev in pet tisoč avstralskih dolarjev od slovenskih emigrantov iz Avstralije. Novinarka beograjske Politike, ki je lanskega junija skušala odkriti finančne vire Odbora, je razočarana ugotovila, »da novinar ne more opravljati vlogo finančne policije, ki bi raziskovala izvor Odborovega
denarja. Toje še težje ob dejstvu, da Odbor vodi šolani policaj, razgaljeni dostavljalec zapiskov pogovorov na štiri oči. Ali naj se amater vtika v posel profesionalca«, se je Še vprašala beograjska novinarka. No, kljub obilici cinizma v njeni izjavi, je res, da o pravih številkah ne bomo nikoli izvedeli.
Vsaj o tistih ne, ki so natisnjene
na tujih bankovcih...
Komisija in poročila
Milica Gaber in Marko Hren, ki sta bila formalna člana fmančne komisije, ustanovljene za kontroliranje porabljenih sredstev, trdita, da nista sodelovala pri nastajanju poročil. Seznanjena sta bila samo s prvim poročilom, ki je izšlo avgusta 1988. Bojan Kor-sika, tretji član finančne komisije in podpisnik (skoraj) vseh Odborovih računov, je marca izjavil, da finančna komisija Odbora res ni delovala in ni sestavljala finančnih poročil. »Odkar je Odbor dobil profesionalnega sekretarja, je finančna poročila sestavljalo računovodstvo UK ZSMS Ljubljana, nadzor in sprejem finančnih poročil pa je opravljal Kolegij, v enem primeru pa tudi plenarno zasedanje Odbora.« Na računovodstvu UK, ki se je preimenovala v Študentsko or-ganizacijo, trdijo, da njihova služba ni pripravljala finančnih poročil, temveč samo izpis bilanc po stroškovnih mestih ter kontih. Lahko sklepamo, da je poročila, ki so bila publicirana, pripravljal Bojan Korsika, edini delujoči član finančne komisije in po določilu Pravilnika izključni podpisnik izplačilnih nalogov s solidamostnega žiro računa.
Honorarji, pomoči
Bojan Fink, Odborov profesionalni (plačani) sekretar od septembra 1988, je na
foto: Tomi Drozg
vprašanje, ali ve, kolikŠna je bila njegova plača, odgovoril, da »se ne spomni«. Dodal je še: »Zaradi naraščajoče inflacije je to težko realnd izračunati. Sicer pa sem v Odboru delal tudi po štirinajst ur dnevno, ker so to zahtevale razmere. Delal sem vse, kar je bilo potrebno za Odbor. Delovanje Odbora je bilo čisto.« Da bi pri poslovanju Odbora prišlo do kakšnih malverzacij, niti ne razmišljamo, saj je bil Odborov žiro račun na UK, ki pa je pod nadzorstvom Službe družbenega knjigovodstva. Kljub trditvam Bojana Finka, da je izračun nemogoč, smo ugotovili, da je za prevajanje tekstov, sekretarska dela, priredbo teksta Kolokvij pravnikov o ljubljanskem procesu in še za dvaintrideset avtorskih pol, dobil od oktobra 1988 do av-gusta 1989 - 7.400 DEM (izračunano na podlagi uradnega tečaja + 10% šticunge na dan nakazila). Kar se pa zadeva natolcevanj o izdatni finančni pomoči iz tujine, Fink
Ker je vsako vrednotenje Odborovih sredstev izjemno nezanesljivo, si oglejmo, kako so bila uporabijena po deležih:
- okrog 16% je šlo za pomoč Borštnerju, Tasiču in Zavrlu;
- avtorski in študentski honorarji so pobrali
32%;
- administrativni stroški znašajo 22% vseh Odborovih odhodkov;
- za potovanja so člani Kolegija porabili
7,5%;
-  organizacijski stroški, povezani z zborovanji, sejami, sestanki, znašajo 12% vseh Odborovih odhodkov.
Seveda je danes, ko vsi obsojenci in njihovi zaščitniki svobodno nabirajo prve cvetlice slovenske demokratične pomladi,
suvereno odgovarja, da je Odbor dobil samo pet tisoč avstralskih dolarjev in nič več. In za to darilo se je slovenskim izseljencem lepo zahvalil. Zanimiva je primerjava Finkovega honorarja z višino pomoči, ki so jo dobili Ivan Borštner, David Tasič in Franci Zavrl. Janez JanŠa in njegova družina so se denarni pomoči odrekli. Prvoobtoženi Borštner je od julija 1988 do septembra 1989 dobil 7.195 DEM, Franci Zavrl enkratno pomoč v znesku 680 DEM, David Tasič pa 2.200 DEM. (Izračun je isti kot pri Finku!)
nekateri pa jih v oblastnih sobah celo gojijo, brezpredmetno razglabljati o tem, koliko denarja je šlo za to ali za ono reč. Če je šestina Odborovega denarja zadostovala trem ob-sojencem, da so normalno preživeli sodno in zapornp vihro, lahko povedo le obsojenci sami. Žal pa je Ivan Borštner iz neznanih razlogov nežaupljiv in molči. Morda pa je v političnem podjetju - in Odbor je dejansko to bil - igral le stransko vlogo.
Branko Čakarmiš
NEZNOSNA
LAHKOST OBLJUBLJANJA
Služba državne varnosti (SDV) v pričakovanju nove oblasti uničuje dokaze svoje prisotnosti, čepravve, dajo bo naslednja kljub drugacnim obljubam še kako potrebovala._____________
Predvolilna in volilna mrzlica sta za nami, a nekatere obljube še vedno močno odzvanjajo v naših ušesih. Ena od njih, morda celo najradikalnejša, nas postavlja visoko v oblake in nam še v najslabših trenutkih našega počutja pričara Slovenijo brez vseh mogočih in vsemogočnih obveščevalnih služb, ki so nas bolj kot predvohljajočimi tujci varovale pred kljuvajočimi črvi v naših miselnih celicah:
Teh, kakor so nas prepričevali, ni pos-lal uporni angel zla, ampak so bili preprosto refleksija na rdeči teror. In ker so bile obveščevalne službe njegova prepotreb-na in velikokrat odločujoča opora, je kristal-no jasno, zakaj so predlogi in obljube za njihovo ukinitev prišle le iz opozicijskega tabora. ZKS-SDP in Socialistična zveza sta namrec še vedno premočno povezani s temi službami, ki so lahko kot edine ohranile sis-temsko enakovrednost, v določenih trenutkih pa se povzpele na vrh hierarhične piramide. Povezava je res vse manj operativna, je pa cstala močno ideološka. Da bi komunisti in njihovi priskledniki socialisti zavzeli progresivnejše mnenje (pokazali vsaj željo, če že ne namero, po ukinitvi varnostno-obveščevalnih služb), jih omejuje predvsem negativna kadrovska selekcija, saj se je veliko današnjih funkcionarjev in celo vodil-nih sindikalistov ter vodilnih mož velikih podjetjih rekrutiralo prav v organizacijah, ki jim novo izvoljena oblast iz zmagovitih, nek-daj opozicijskih, strank, sedaj grozi z odstrelom. Kajti obljube delajo dolg!
Tako kot nekoč na rdeči teror se je sedaj pojavila refleksija na neznosno lahkost obljubljanja.
Zato torej dvom v uspešnost operacije Wipe out, kakor bi lahko imenovali radiranje obveščevalnih mrež, ki ne da so samo neverjetno zakoreninjene in razpredene, temveč preko vseh mogočih zvez in povezav segajo v levje, pa verjetno tudi panterjeve brloge! In zakaj o korakih v oblakih? Odgovor se ponuja kakor na dlani, samo pest je potrebno razpreti. Tako se pred
nami, predvsem pa pred novo oblastjo in njenim notranjim ministrom, odpirata dve, povsem različni dilemi: obveščevalne službe povsem ukiniti oz. močno skrčiti ali pa jih preurejene in modernizirane na več načinov uporabiti. Izbira ene od njih bo odvisna od mnogih, tudi naključnih faktorjev, naša in naloga skupščine pa bo preprečevati njene zlorabe. Kakorkoli že, glava nas bo ob besedi obveščevalna služba še dolgo bolela!
Če bo Demosova garnitura resnično želela
izpolniti predvolilno obljubo, se bo srečevala z veliko trdimi orehi in tu se postavlja pov-sem logično vprašanje, ali bo hotela sploh nadaljevati z njihovim lomljenjem. Pa si jih poglejmo skozi povečevalno steklo.
Prvi faktor v dilemi je politični. Veliko sedanjih strankinih prvakov iz nekdanje opozicije je bilo nekoč članov vodilne ZKS, nekateri pa celo uslužbenci policije in državne uprave. Ker vemo, da ZKS svojih pomembnejših disidentov ni kar tako pozabila, oz. jih je predala Službi državne varnosti (SDV) v nadaljno obdelavo do dokončne spokoritve alias revolucionarne prevzgoje, je jasno, da so se lahko nekdanji »obdelanci« vsaj delno rešili nenehnega nad-zora Ie s pristankom na sodelovanje s SDV ali »pobegom« v tujino, pri katerem pa so jim določeni krogi spet posredno pomagali, da se jih na lahek način rešijo. Ne smemo tudi pozabiti, da so v tujini obveščevalne mreže morda še gosteje in skrbneje razpete kakor doma. Tisti pa, ki so pod nenehnimi pritiski pristali na sodelovanje, so pozabili, da je vsaka povezava dvosmerna, oz. ima vsaka vrvica dva konca in da bodo tako morda še bolj nadzorovani, kot so bili prej. SDV, ki je hotela tako po naročilih ZKS in ostalih trans-misijskih dejavnikov kakor po lastni in-iciativi imeti nadzor nad novimi gibanji in strankami, je v panterjeve brloge (mišljeni sedeži novih strank) redno pošiljala svoje uslužbence oz. sodelavce, nekateri izmed njih pa so se preverjeno infiltrirali v sama vodstva. Njihova naloga je bila mirovanje, opazovanje in poročanje, pripravljeni pa so bili na panterjeve - če so že v njihovih brlogih - skoke v pravih trenutkih, udarec po gongu pa bi prišel iz centra. Zdaj, ko je šel tok dogodkov v nasprotno smer od pričakovane in je opozicija, namesto da bi bila uničena, dosegla celo parlamentarno zmago, so ostali ti tujki v vrhovih strank prepuščeni na milost prihodnosti, torej povsem nezaščiteni. Vprašanje je samo, kdaj in če sploh bodo kdaj odkriti, saj SDV in spremljajoče službe, zdaj
ko so v tem medvladju ostale praktično brez nadzora, pridno uničujejo materialne dokaze. Corpus delicti gori v plamenih, bi lahko rekli, preprečiti pa moramo, da se umazani feniks ne bi pobral iz pepela. Ce pa svojih sodelav-cev ne bo več mogla ščititi SDV, se lahko pojavi drug fenomen zaščite - boj za oblast. Katera stranka bi si v stegovanju krempljev po glasovih volilcev upala privoščiti takšen škandal, ki bi vesoljnemu slovenstvu dokazoval, da so njene vrste prepletene z obveščevalci? In če obrnemo vprašanje na glavo - kateri volilec bi še nadalje zaupal takšni stranki in njenemu vodstvu? Spomnite se samo vzhodnonemških volitev, kjer so sodelavce obveščevalne službe odkrivali po tekočem traku. Še precej let nazaj tudi Wil-liju Brandtu ni uspelo prikriti dejstva, da je bila njegova tajnica vzhodnonemška vohunka in moral se je kratkomalo za večno posloviti. Pri Brandtu je to seveda odkrila in raztrobila opozicija, ki ji je tako uspelo dis-kreditirati Nemško socialdemokratsko stranko in njeno vodstvo.
Toda pri nas stoji svet na krivi nogi. Če vladajoče stranke javnosti ne bodo želele predati svojih »sumljivih« veljakov, bi morala to storiti opozicija alias ZKS-SDP z družbo. A kakor stojijo figure na šahovnici, jih bo ta razkrila še pozneje kakor sama oblast, saj je s stališča politike nesmiselno uničevati šibke točke, ki jih lahko sebi v prid koristno uporabljaš. ZKS- SDP bo tako lahko brez dvoma računala na »vse svoje ljudi«. Ce je torej SDV še edina preostala opora komunistov in če so na plačilnem spisku predstavniki drugih strank, potem so posred-notudi naplačilnem spiskuZKS-SDPintako podvrženi nenehnemu pritisku in pod-kupovanju, obenem pa tempirane bombe za lastno stranko. V prižiganju zažigalne vrvice pa je vsekakor v prednosti stranka rdečih, po novem zeleno-rumeno-modrih.
Približno enako kot za nekdanje disidente velja tudi za bivše usslužbence državne uprave in policije, le da so bili ti že prej temeljito preverjeni zaradi narave svojega dela.
Drugi faktor v dilemi nove oblasti, ali obveščevalne službe ukiniti ali ne, ni strankarske narave, temveč strateški za vso slovenijo. Na našem ozemlju sta doslej vzporedno oz. celo z roko v roki delovali in sodelovali vojaška in civilna obveščevalna služba (armadni KOG - Kontraobveščevalna grupa, nam bolj znan kot KOS -Kontraobveščevalra služba). Ker sta prišli politiki Slovenije in JLA v popolno navzkrižje, je in bo naloga KOS-a delovati destruktivno, torej vnašati v slovenske politične vrhove nered, nemir in celo ter poglabljati prepade med strankami, obveščati armado in zvezne organe o namerah slovenske vlade, torej v vseh ozirih
upočasnjevati in tudi preprečevati uvel-javljanje slovenske gospodarske^ in med-narodno-pravne samostojnosti. Že zaradi tega je popoln nesmisel v celoti čez noč zbrisati SDV, ki je sicer formalno podrejena zvezi, in tako KOS-u na stežaj odpreti nebranjena vrata, oz. mu prepustiti manevrski prostor, ki se imenuje Slovenija. Vsaj v tem prehodnem obdobju nam bo SDV še kako potrebna, če nočemo doživeti tega, da nam bo po lastni hiši pospravljal nekdo drug. Seveda pa jo bomo morali temeljito preoblikovati in očistiti.
In še tretji faktor dileme na novo vladajočih, ki pa je v vsej svoji razsežnosti »kratkoviden« - njegovo učinkovanje je omejeno le na leta oblasti. Namreč, če bo nova vlada potrebovala SDV, zaradi notranje jugoslovanskih razmer je to neminovno, jo bo morala povsem preoblikovati. Na njeno čelo bo postavila svoje ljudi, centralizirala njeno organizacijo, počistila med uslužbenci, informatorji in sodelavci, med-tem ko je drastično skrčenje sicer povsem
izvedljivo,vendar ne najbolj mamljivo. mamljivo je za vsako oblast to, da s preoblikovanjem podedovanega aparata nadzor obrneš v nasprotno smer - nekdanji nadzor nad seboj spremeniš v nadzor nad svojimi političnimi nasprotniki. Kot že rečeno, je to skrajno kratkovidno, saj oblast razen v komunismu ni večna, vsaka nova oblast pa bo nemudoma sprejela tvoje metode in jih po možnosti celo modernizirala (ne v lastno škodo).
In ko že seciramo eno ključnih pred-volilnih obljub opozicije, se moramo zavedati, da je obljubo lažje in ceneje
požreti kot pa izopolniti, Ijudje pa jo sčasoma, v poplavi vsemogočnih obljub, pozabijo. Tako kot vse poti v Rim vodijo zaključki vseh razmišljanj v spoznanje, da smo na krilih predvolilnega trobljenja odplavali v oblake. Zato je bolje čimprej sestopiti, kajti zavlačevanje s trdimi tlemi generirapoznejše razočaranje. In razočaranje je v tej zadevi na žalost namogoče preprečiti, saj dokler smo konstitutivni del Jugoslavije, SDV krvavo potrebujemo. Če seštejemo torej vse tri faktorje osnovne dileme SDV ukiniti ali jo obdržati: političnega, strateškega in oblastnega 9verjetno bi našli še kakšnega), dileme v dilemi ni. SDV bo ostala, sicer preurejena in morda skrčena. Obljuba, da bi jo ukinili, se v tem kontekstu sliži iluzorna in smešna (kdo bi se prostovoljno odpovedal »od Boga dani« moči), da bi jo preuredili le za opazovanje in preprečevanje delovanja tujih služb na našem ozemlju, pa trenutno politično nez-rela.
Od vseh visoko zvenečih obljub je realno mogoče z dobro voljo novih oblasti SDV več ali manj podrediti nadzoru skupščine, jo očis-titi svinjarij iz preteklosti, odpreti in uničiti arhive zaradi ideologije in drugače pregan-janih ter nadzorovanih državljanov, ukiniti zvezni nadzor, jo narediti vsaj delno za nadideološko in profesionalno službo, katere osnovni cilj opazovanja ne bi bil več notranji sovražnik. Tako je prva naloga vlade in skupščine oblikovati komisijo, ki se bo ukvar-jala izključno s tem problemom.
Nenazadnje, nova vlada ne bo mogla tega izvesti, če ne bo niti približno vedela, kje se nahajajo stalni in začasni sedeži republiških obveščevalnih služb, oz. kdo so ljudje, ki jim je potrebno vzeti njihove vohljaške delovne knjižice. Kajti plesati z duhovi ne more biti ravno zabavno, saj te lahko vsak trenutek nokavtirajo, ti pa jim niti na nogo ne moreš stopiti. In ker profesor Modrinjak ter njegov prašek za nevidnost obstajata le v pravljici, bomo morali nevidne končno narediti vidne. Tudi z določeno mero sile, če bo potrebno, sajsi v tem kočljivem trenutku, kojepotrebno na vse načine zavarovati slovensko suverenost, ne moremo privoščiti pete kolone oz. noza v hrbet od slovenske Securitatee, ki ji ideologija še vedno veliko več pomeni kot pa slovenstvo, kakor tudi ne njene popolne razpustitve.
Srečno vlada, ne bo ti lahko, še posebej, če boš orehe smatrala za pretrde - takrat bo Demos namesto nekaterih reakcionar-nih elementov dobil za sovražnika demosl Zato vlada, ne bodi zaslepljena s svojo nenadno močjo in boj se steklega psa ter sumničavega človeka, sploh če je sumničavost njegov poklic!
Gregor Preac
foto: Tomi Drozg
Vvtii tttCl
Janez
foto: Tomi Drozg
PRASETA IZ
KOČEVSKE REKE
Ali nova oblast resnično nima sreče alipaje tako prekleto ozkciin butasta, da se od volitev naprej kotjara kača vlečejo afere in problemi, zaradi katerih ostajajo resnični problemi nerešeni in postavljeni v kot. Boj in maščevanje in množica negativnih posledic, ki iz tega slede, so glavna značilnost dosedanjega delovanja oblastnih organov. Najnovejša aferaje logična posledica trenj, ki prevladujejo v medsebojnih odnosih novih nosilcev oblasti. Konflikti med bivšo oblastniško gamituro in novo slovensko politično elito se vedno znova pojavljajo na očeh javnosti od znane novinarske afere pred mesecem dni. Zadeva čedalje bolj spominja na otroške igre v peskovniku, ki se imenuje Slovenija. Nekdoje nekomu ukadel igračo in nastalje vsesplošen prepir injok. Ampak, veste, našpa že ni kriv! Sosedovje bil.
Novo prehitevanje v škarje in zbiranje točk se je formalno začelo v petek, 1.6., ko je bivši predsednik slovenske skupščine podal predlog o ustanovitvi komisije, ki bi raziskala utemel-jenost govoric o nezakonitem delovanju sedanjih ministrov za notranje zadeve in obrambo, Igorju Bavčarju in Janezu Janši. Za čas, ko še nista opravljala družbenih funkcij.
Prav.je rekcl novi obrambni minister. Naj se komisija ustanovi, »no problem«. Ampak naj se ustanovi in deluje v okviru ustavnih določil. Verjetno seje pri tej svoji zahtevi po zakonitosti
kar malce nasmehnil. Tu je namreč lepota te igre. Po njegovem mnenju (ki je, to je potrebno poudariti,pravihw) delovanje pred nastopom državne ali družbene funkcije ni v zvezi z ustavnim amandmajem št. 78, ki v drugem delu dovol-juje ustanovitev komisije za raziskovanje ravnanj nosilcev javnih funkcij. To preprosto povedano pomeni, da ustavne podlage za ustanovitev komisije v tem primeru ni. Še bolj preprosto povedano: Če me nipoleg, me lahko tudi pretepejo. Razmišljanje, vredno kozlovske sodbe v Višnji gori. Naj mi višnjegorc i oprostijo.
Ljudstvo je tako dobilo iger. Kruha sicer ni, a vendar... Ampak, ni še konec najnovejšega dela iz serije »U zoni sumraka«. Ne bomo razpravljali o motivaciji starega komunista Potrča, ki ga je pognala v to dejanje. Maščevanje in podobne zadeve nikakor niso izključene. Konec koncev si poraženci v imenu nekega moralnega zadoščenja privoščijo za malenkost več kot zmagovalci. Mogoče celo malce Imdobije. A za zmagovalca historično ni opravičila za nizka in nečloveška dejanjct. Editio opravičilo zanj si podpiše sam
in velja prekleto kratek čas. Zato je reakcija »zmagovalca« Janše še toliko bolj odmevajoča v normalno razmišljujočem svetu. Na obtožbo, če je ta resnično bila, se z nekim normalmm, neparanojičnim načinom ne reagira z obtožbo, temveč se dostojanstveno nasprotniku dokaže, da preprosto nima prav.
Da o mesu niti ne govorimo. Take obtožbe si lahko dovoli delavec v tovarni na račun svojega direktorja. Nikakor, pod nobenim pogojem,pa si tega ne more privoščiti nekdo, ki opvavlja življenjsko pomembne funkcije za celoten narod. Človek, ki tako parcialno razmišlja o življenju in problemih, naj ostane desetav, ne pa obrambni minister. To ne pomeni, da ti in podobni problemi niso pomembni, temveč je problematičen samo način, ki pelje k eliminaciji takih nepravilnosti. Osebna užaljenost in slapo maščevanju na tako visokihfunkcijah nimara svojega mesta. Pa čaprav smo vsi skupaj samo Ijudje.
Žalostno je to, da se v naprej ve odgovor na vprašanje: »Politika gor, politika dol,ja, Ijubi Slovenci, kdo bo pa za pijačo dal?«
Jilisla,
TRIBUNA: Nekateri slovenski mediji so objavili vest, da ste v skupščini Slovenije predlagali, naj se ustanovi komisija, ki bi raziskala utemeljenost govoric o nezakonitem delovanju sedanjih mini-strov, Igorja Bavčarja in Janeza Janše. Ali je bil ta predlog posledica nekih dejanskih razlogov, ali pa je bil podan brez neke otipljive podlage?
MIRAN POTRČ: Kot je razvidno iz stenograma seje, je vsebina mojega predloga naslednja: Slabo je, da se v javnosti širijo govorice o nezakonitem delovanju, o tem, da so sedanji ministri zapleteni v določene ak-tivnosti, ki mečejo na njih kakršenkoli sum. Zaradi tega bi jih morala skupščina zaščititi in zagotoviti njihovo integriteto. Zato bi bilo smotrno, da skupina delegatov v komisiji razišče in ugotovi, kakšno je realno stanje in s tem te govorice ovrže. To je bil edini namen mojega predloga. Nobenega razloga nimam diskreditirati katerokoli osebo, pa naj bo član vlade ali ne. Preprosto mislim, da ni prijetno, da imamo situacijo, v kateri imamo v vladi ljudi, o katerih se na ta način piše in govori. Ne glede nato, da gre za dejanja, ki so jih baje storili v času, ko še niso bili na funkciji ministrov nove vlade. To je v kratkem orisu moj pogled na zadevo.
TRIBUN A: Janez Janša se je na vaš pred-log odzval na, lahko bi rekli, za odraslo osebo nenavaden način. Pristal je na ses-tavo komisije v okviru, ki ga dopušča us-tava, hkrati pa predlagal, da se sestavi komisija, ki bi raziskala vaše delo in odgovornost za pravilnost postopkov pri sprejemanju zakonov in drugih aktov v času, ko ste bili vi predsednik skupščine.
Kako sprejemate njegov odgovor? MIRAN POTRČ: Če se je s protipredlogom oglasil zaradi tega, ker je mislil, da ga obtožujem, hkrati pa je mislil, da mora on obtožiti mene, potem je to stvar njegove moralne integritete. Janše nisem z ničemer obtožil, kar zanj ne morem trditi. On mene je.
Pričakujem, da bo skupina ustanovljena za raziskavo obtožbe proti meni oblikovana in pričakujem, da bo Janez Janša, ki ima v tem trenutku mnogo večjo dostopnost do infor-macij kot jaz, to tudi dokazal. Seveda jaz trdim, da nečesa, kar ni, ni mogoče dokazati. TRIBUNA: Poleg predloga o preiskavi vaše odgovornosti pri sprejemanju zakonov je Janez Janša zahteval tudi us-tanovitev komisije, ki naj razišče, ali se je in ali se še sedaj enkrat tedensko oskrbuje partijske funkcionarje s svežim mesom iz takoimenovanega oskrbovalnega centra Gotenica, Kočevska reka. Ali je v tej obtožbi le mogoče kanček resnice, saj je območje, iz katerega naj bi med ostalimi tudi vi dobivali živila, skrivnostno in nihče ne ve, kaj se tam dogaja? MIRAN POTRČ: Za to, da me oskrbujejo z mesom na tak način, sem prvič slišal iz obtožbe Janeza Janše. Šemanj. Nikoli nisem bil niti v Kočevski reki, niti nisem vedel, kaj se tam dogaja. Ko sem nekoč vprašal, ali kot predsednik skupščine smem dobiti infor-macijo, kaj se tam dogaja in kaj so tiste stvari, ki se tam nahajajo, sem dobil odgovor, da imajo samo redki pooblaščeni pravico do tega.
Niti lovec nisem. Moja edina krivda je, da jem meso. Ki pa ga nikoli nisem dobil na
ZKOS
FILMSKI, VIDEO SEMINAR - LABORATORIJ
21.6. - 25.6. in 28.6.-10.7.
Workshopi: kamera, luč, anirnacija, fotostrip, videoart, študijske projekcije.......
Seminar je namenjen tako začetmkom, kot tistim, ki žc misiijo, da poznajo film in video, pa
jim še ni čisto jasno...
Možnost imate seznaniti se s temelji videa/filma, procesom izdelave filma/videa in z
razmišljanji o mediju/umetnosti/zgodovini/strukturi pogleda etc. Po žclji lahko posnamete
svoj video ali film...
OMOGOČENO VAM BO DELO S SUPER VHS, U MAUC VIDEOM in 16mm in S 8mm
FELMSKOTEHNOCO.
SEMINAR/LABORATORLF BODO VODEJ PRIZNANItti AVTENTTČNIMENTORJI: Jovan Jovanovič iz Beograda, Radovan Čok, Janez Stare, Ivan Obrenov in drugi gostjc/men-torji.
INFORMACDE/PRDAVE:
ZKOS, Kidričeva 5, Ljubtjana - Peter Milovanovič Jarh tel: 061 217-860 21J~82$int.37
način, ki bi bil vsaj podoben načinu, za katerega me obtožuje Janez Janša.
TRIBUNA: Za večino Ijudi, ki malce bolj poznajo razmere v slovenski politiki, so obtožbe Janeza Janše o mesu, smešne. Za tiste, ki pa resnično poznajo slovensko politikantstvo in način, s katerim Janez Janša obračunava s svojimi nasprotniki,
najnovejša afera ni nikakršno presenečenje. Kako boste reagirali vi?
MIRAN POTRČ: Pričakoval sem, da se bo del medijev obrnil namc, da bom lahko povedal svoje mnenje, ne da bi bil primoran voditi diskusije po časopisih. Vsak med nami se seveda ceni in jaz nisem izjema. Vendar lahko zatrdim, da kar se tiče osebne poštenosti, večina ljudi, ki me pozna, ver-jame, da so te obtožbe absurdne. Meni samemu pa se zdi smešno. JanezaJanše preprosto ne razumem.
TRIBUNA: Iz vaših odgovorov dobimo občutek, da kljub dolgoletni politični praksi niste navajeni nizkih udarcev, ki pa so v politiki nekaj povsem normalnega?
MIRAN POTRČ: Na sami seji sem se smehljal, vendar sem po razmišljanju prišel do ugotovitve, da je stvar na taki stopnji, da je najbolje, da se razišče in ugotovi resničnost navedb Janeza Janše. To je dokaj preprosto, saj nekje verjetno obstaja človek, ki vsak teden pripelje meso meni, Cirilu Ribičiču in ostalim funkcionarjem. Kot trdi Janez Janša. Naj ga komisija preprosto poišče.
Peter Žnidaršič
N
o
a 'i
o H
o ,o
polttifea
Po večletnem zatišju, ko je bila Albanija odrinjena na obrobje aktualnega političnega dogajanja in je mednarodna jav-nost že skoraj popol-noma pozabila na enega najbolj okos-tenelih ostankov Sta-linizma v svetu, se da v zadnjem času slutiti, daje tudi v tejpolitični eksoti sredi hribo-vitega Balkana pod hermetičnim pok-rovom že začelo brbotati.
PLAHO PREBUJANJE
Predvsem po zaslugi vzhodnih medijev, ki razšir-jajo precej ohlapne vesti o množičnih demonstracijah, bombnih eksplozijah in vse števil-nejših pobegih prek albanske meje, se oči političnih opazovalcev s pričakovanjem obračajo v državo, ki je leta 48 prostovoljno izbrala pot v popolno izolacijo. Plaz ugibanj in političnih špekulacij je sprožila novica Tanjugovega atenskega dopisnika, ki jo je prvi objavil nek grški časopis, da sta v začetku aprila v Tirani eksplodirali dve bombi in da so se v albanski prestol-nici demonstranti večkrat spopadli s policijo, pos-redovali pa naj bi celo agenti zloglasnega Sigurimija. Le nekaj ur zatem je iz Washingtona prišla vest o izjavi štiriinšestdesetletnega albanskega voditelja Ramiza Aljije o tem, da njegova vlada razmišlja o možnosti ponovne           vzpostavitve
diplomatskih odnosov s Sov-jetsko zvezo in Združenimi državami Amerike, ki so ju v Albaniji še do pred kratkim im-enovali imperialistične in revizionistične hudiče. V Lon-donu pa so skoraj istočasno sporočili, da je Velika Britanija obnovila svojo ponudbo izpred desetih let, da bi spet vzpos-tavila diplomatske odnose z vlado v Tirani. Očitno je torej, da se je zganila ohromela al-banska diplomacija, nekaj pa se je začelo dogajati tudi med al-banskim ijudstvom, ki naj bi bilo edini pravoverni apostol stalinističnega dogmatizma.
Čeprav je zaenkrat še prenagljeno napovedati, ali bodo Albanci sledili valu revolucionarnega navdušenja, ki je nedavno zajel Vzhodno Evropo, je mogoče napovedati, da se Albanija nikakor ne bo odpovedala enopartijskemu sistemu, razumeti kot strah pred naglimi, nenadzorovanimi spremembami, ki je očitno zelo prisoten.
Uradna Tirana vse novice o izgredih v državi uporno zanika, kar je le nadaljevanje preverjene prakse iz preteklosti in s svojim ravnanjem ne bi smela več presenečati. Podobno so ravnali že pred tremi leti, ko so se razširile vesti o protestih delavcev v mestu Balši, lanskoletnih študentskih nemirih in decembrskih dogodkih na jugu države, ki so sledili krvavemu obračunu oblasti s številnimi pripadniki grške manjšine.
Enver Hoxa je minule čase svojemu ljudstvu rad pripovedoval o tem, da edino albanska pot vodi v resnični socializem in da je posnemanje kitajske, sov-
jetske in jugoslovanske prakse zgolj revizionistično dejanje. Toda tudi v takšnem socialističnem originalu so spremembe neizogibne, nemogoče je le predvideti, kdaj se bo sprožil plaz in ali bo pod seboj pokopal toliko žrtev kot revolucija romunskega tipa. Pot do mirnega preobrata v tej državi je skorajda nemogoča, kajti albanski politični sistem je do potankosti izdelan mehanizem represije in nadzora nad celotnim življen-jem državljanov. Leta 1976 je vlada z novo ustavo razpustila vse regije terz vsemi sredstvi podprla razvoj ateistične propagande z namenom, da bi Ijudem vcepila »znanstveno materialistični pogled na svet«.
Verjetno najbolj očitna primera represije v državi pa sta zakon, ki oblastem dovoljuje, da pošlje v inter-nacijo ne le vse sorodnike potencialnega državnega sovražnika, ampak celo otroke, starejše od štirinajst let in zloglasni albanski zakon o družinah, pod katerimi družina ni zasebna stvar, ker to ni v skladu s socialistično moralo.
Kljub vsem naštetim zaviral-nim elementom, ki uspešno zatirajo razvoj demokracije v državi in trdno zaklepajo vrata v svet, se je verjetno pod vplivom prevetrene Vzhodne Evrope za droben korak premaknila tudi al-banska zunanja politika. Poglavitna pobudnika al-banskega modela perestrojke sta zunanji minister Reis Malile in njegov podsekretar Sokrat Pljaka, ki je bil med drugim tudi veleposlanik v Jugoslaviji. Težko je sicer verjeti, da bi oba morda kdaj v prihodnosti odkrito podprla razvoj demokratičnih sil in s tem odstopila od uradne politike, kajti likvidacije najvišjega albanskega partijskega in državnega vodstva so se vršile od leta 1948 do danes in nobenega dvoma ni, da je vrh piramide, ki je na koncu ostal na cedilu, več kot neoporečen. Bolj verjet-no je, da oba premoreta toliko politične jasnovidnosti, da sta spoznala, da s sedanjo Evropo ni več moč komunicirati na albanski način in da bo moral albanski voditelj slej ko prej podpisati Helsinško listino, na kateri manjka le njegov podpis. V luči takšne inter-pretacije dogodkov je razumljiv tudi nedavni obisk generalnega sekretarja ZN De Cuellarja v Albaniji, ki je bil ocenjen kot zelo uspešen. Kako se bo ta uspešnost odražala v črnem albanskem vsakdanu, pa bo pokazal čas.
Erika Repovž
Pred leti je najbolj totalitami televizijski urednik, Darko Marin, skrbel za modo tako, da je na hodniku »postrojil« svojo annado novinarjev in opravljal jutranjo »smotro«; kdor ni imel srajce in kravate, ga je nadrl ali pa poslal domov.
MAKING NEWS
Čeprav smo »projekt Kučan« in vlogo TV Slovenije na minulih volitvah nekako osvetlili že v prvem delu »Labodjega speva«, ne bi bilo neumestno dodati še par bučk, ki tezo o Televiziji kot III. volilnega štaba sedanjega predsednika še bolj argumentirajo. Tudi pogled s provinicalnega zornega kota je zanimiv. Kako so dopisniki Televizije po direktivah iz epicentra spremljali golaž? Koncept spremljanja bi lahko strnili v dve ali tri faze; v prvi so iz Ljubljane prihajale zah-teve, ki so se v glavnem nanašale na »projekt« -če je bil kje Kučan, je bilo samoumevno takoj ustrezno ukrepati. Spričo razvoja dogodkov se v drugi fazi pojavi hiper zasledovanje Demosovih shodov. Tretja (pogojna) faza pa vsebuje same iniciative dopisnikov, ki so opozarjali, da se na njihovem koncu dogaja še kaj (bolj) pomembnega. Vsota vseh treh elementov je na koncu dala neko »objektivnost« poročanja. Toda le v primerih, kjer je do izraza prišla tudi tretja komponenta.
Za ilustracijo si osvetlimo celjski primer. Na tamkajšnjem radiu sosi štiri dni točke nabirali vsi štirje predsedniški kandidati, toda le Kučan se je pojavil v Dnevniku. Zanimiv je primer, ko so imeli liberalci z Demšarjem predvolilno konven-cijo v središču mesta, dopisnik Janko Šopar pa je moral romati v Rogaško slatino, kjer je operiral Kramberger. Sploh pa je Televizija namenoma zapostavljala liberalce, katerih aklivnost je bila vsaj na tem območju vredna širše pozornosli. In kako si drugače razlagati dejstva, da TV ne bi posnela prispevkov v zvezi z avtoceslo ali us-tanovitvijo Štajerske ekonomske zveze, če Janko Šopar, bivši voditelj Dnevnika, tega ne bi sporočil v Ljubljano. Tovrstno dajanje iniciativ je v neki meri le ohranjalo ravnotežje. Seveda pa se postavlja vprašanje, ali je do takšne zmede prihajalo zaradi premajhne in kadrovsko neustrezne ekipe dnevnoinformativiiili oddaj, ali zaradi urednika Uroša Lipuščka, ki na sestanke ob 12.30 prihaja po informacije, Češ, kaj je novega, in uro kasneje že izgine, da bi se morebiti kdaj popoldne spet pojavil in preveril okostje dogodkov, ki se bodo pojavili v Dnevniku; ali pa je do takšnega kaosa prihajalo (žal tudi sedaj ni nič bolje) zaradi prej omenjene vloge TV Slovenije pri volitvah in odgovornosti »projek-lantov«, ki jim je bilo sveto le eno. Nikakor ne Dnevnik.
No, ko smo že ravno pri Dnevniku, se tudi okrog njega (ne pa v njem samem) določene stvari spreminjajo. Voditeljem Dnevnika bo for-malno priznan status urednika (najvišji plačilni rang), kar je bila iluzija dosedanjim voditeljem, ki so stvari urejali prav tako, kot jih bodo novi. Če pogledamo imena novih voditeljev, bo ozadje takoj jasno: Pengov in Maksimovič, v kom-binaciji pa so še Štakul, Hočevar in Labernik. Kompetence enake prejšnjim, plačilni rang pa... hm! Kot ponavadi jim bodo stregli turnusni ured-niki.
SRAJCEIN KRAVATE
V uvodu zapisan Marinov štos, ki je modno unifor-miral moški del notranje-politične redakcije in kasneje še politično- infonnativni program (kot sc je Marin pomikal na mestu urednika), ni njegova najbolj očitna diferenciacija. Znan je ludi po kadrovskih čistkah in šikaniranjih, saj je v svoji kadrovski politiki šel tako daleč, da je z namenom narediti poslušno redakcijo veselo vozil v Hišo mlade (prevsem punce) in ubogljivo- poslušne. Morebitne upornike pa je na različne načine onemogočal. Tako je na svojevrsten način na mestu urednika PIP »zamenjal« Aleksa Stakula. Marinov človek je bil npr. Franjo Mavrič, ki je na njegovo posredovanje postal šef Dnevnika, in ko je Marin odšel za sekretarja za infonniranje k Markovičuje Mavričpristal koturednikoddajzatujino in zdomce. Po drugi strani pa je prav Mavrič lep primer, kako je mogoče človeka izkoristiti, se z njiin igrati in ga na koncu diskriditirati. Eden od mnogih, ki je prišel v spor z Marinom, je Janio Šopar, ki zatrjuje, da »se z njim ni dalo komunicirati«. Zato je odšel za dopisnika v Celje. Da je bil Marin absolutist v pravem pomenu besede, absolutist, ki se ni preveč oziral na stroko, dokazuje tudi primer z Gorenjem, podjetjem, ki ga je Šopar analitično spremljal in le-to ga je vabilo na različne sejme v tujino, od koder bi lahko strokovno poročal. Marin pa je tja pošiljal kakšnega Mavriča ali Peroviča. Zanemarljivo pa ni, da so ob takšnih ali drugačnih primerih po svetu hodili tudi uredniki, seveda na stroške sponzorjev. Med njimi verjetno naj-bolj izstopa Boris Bergant, ki mu nekateri očitajo, da je vedno znal poskrbeti zase in s tem združiti prijetno s koristnim. Bergant, trdoglavi pragmatik, poln idej, je vedno rad živel na veliki nogi, tudi na stroške TV. Nekoč je to lepo pokazal, ko se je na prekleto drag način oglasil iz New Yorka. Ko je prišel račun, so nekateri karpopadali.
Poleg Marina, ki je bil sekretar partijske or-ganizacije v Hiši okoli leta '83, ni bilo težko kravato nositi tudi ostalim partijskim poglavnikom, za katere pa ni lahko dobiti infonnacij, kdaj in kdo so bili. Kar se spiska tiče, naj TV ne bi imela popolne evidence, OK ZKS-SDP LJ-Center pa pravi, da je to zdaj st var stranke same. Kakorkoli že, vsaj za nameček, v minulem deset-letju so sekretarili takšni kot npr. Luka Škoberne, Tomaž Terček, Branko Maksimovič, Zoran Medved itd.
Darko Marin
LOV NA DIREKTORJA
Funkcijo generalnega direktorja lahko enačimo s poslovno politiko RTV-ja. Kako je bila le-ta obarvana do sedaj, ni treba posebej pisati. Bolj zanimive so figure, ki so sedele na vrhu obeh državnih medijev. Ali bolje rečeno - marionete, skratka Ijudje, ki jih je Partija tja postavila. Iz podobnih razlogov kot pri sekretarjih 00 ZK, verjetno tudi pričujoči spisek ne bo popoln. Ce začnemo z Janezom Vipotnikom, ki je bil nekje v sedemdesetih najprej direktor in kasneje predsednik skupščine RTV-ja, vedo viri povedati, da ni bil posebej škodljiv. Na kratko, v Hiši je sedel, da je napisal dve knjigi. Tu nekje naj bi mu sledil Tone Krašovec, ki ni imel pretiranih ambicij po delu na TV, večje apetite je imel po politični karieri, za kar mu jc TV kot odskočna deska prišla prav. Ferdo Lužar je baje sedel zgolj iz fonnalnosti, kot da ga ne bi bilo. Izšel je iz TV vrst z ambicijo, da bi na TV še naprej prosperiral. Končal je v bežigrajski politični vrhuški. Vlado Janžič. eden od direktorjev z najbolj negativno hipoteko, je svojo pot do zvezd začel kot občinski partijski funkcionar. Nato je prišel za kadrovskega šefa na bivši CK ZKS, od tam pa ga je pot vodila na CK ZKJ, kjer naj bi imel nekaj v /.vezi z mednarodnimi odnosi. Slednje je bila krinka pred njegovo resnično dejavnostjo, saj naj bi bil ud-bovec s specialnimi nalogami. In takšen je leta '85 prikorakal na RTV, ki jo je vodil vse do letos. Janžič je bil edini, ki se ni zadovoljil le s funkcijo direktorja, zato je spremenil statut in postal še glavni urednik (od '86 do '88 pa naj bi bil še celo predsednik skupščine RTV). Janžiču se očita slepota, odmaknjenost, otopclost, opor-tunizem... Znal se je spotakniti ob vsako »nezvenečo« besedo v Dnevniku. Imel je svojo interpretacijo programov, po njegovem bi se dokumentarni program moral ukvarjati z arhiviranjem. Televizijo je liotel deprofesionalizirati na račun volunterstva (in diletantstva). Znan je tudi po tem, da je veliko menjal urednike. Po izteku mandata je računal na mesto am-basadorja na Poljskem, zato je vsako jutro na stroške RTV-ja hodil na tečaj iz angleščine. In ko ga je zapustila lastna Partija in je izpadel iz igre, je začel iskati somišljenike, da bi ga kandidirali še za naslednji man-dat. Posluh je našel pri najbolj udbovsko-vojaškem (bivšem?) delu RTV-ja - Oddajniki in zveze (ali lepše - Čarovniki iz OZ-a). Tako se je našel med šestimi kandidati in septembra, ko se bo formirala nova skupščina RTV-ja, ki bo sprožila javni natečaj, bo vseh šest lahko spet kandidiralo (in še kdo). Že zdaj je jasno, da bodo konvertiti le številke.
Bojan Krajnc
foto: Tomi Drozg
LABODJISPEV - Il.del
GLADIATORJI
POLITIČNE PROPAGANDE
KAKO SO TELEVIZIJCI OCENILI I NEKATERE SVOJE SODELAVCE
KOREKTNI
ZVITI
STREMUSKI
NAIVNI
POKVARJENI
SPOSOBNI
Sir VVinstOn Churchiil je nekoč o statistiki zapisal sledeče: »Obstaja laž, prekleta laž in statistika.« Zato je tudi ornenjeno anketo treba jemati z veliko rnero rezerve, saj je za vzorec izbrano zgolj nekaj sodelav-cev omenjenih urnetnikov. Kako gre to, pa vsi dobro vemo (vrana vranj ne ...). Naše subjektivne ocene so namreč povsem drugačne, kakor so drugačne tudi informactje, zbrane na neformalen   način   iz   »krogov
blizu...«.
Po teh subjektivnih virih na primer U. Lipovšček ni nesposoben, Matjaž Tanko ni niti sposoben niti korekten ampak zmeraj nadelan, Ljerka Bizilj pa še zdaleč ni naivna, še manj naiven pa je Franjo Mavrič, Lidija Hren ni ustvarjafna, ker baje sploh nič ne dela, če sta Štakul in Labernik sposobna, je nekdo pripravljen bitt bicikei m tako naprej. Kdo bl vedell? Zato jemljite vse to z veliko rezervo. Zanimivo pa, upamo, vendar jel
Uredništvo
TADEJ T LABERNIK
Ustvarjalni
Neustvarjalni
UROŠ LIPUŠČEK
ZVITI
NESPOSOBNI
^^        y^'.'-
V anonimni anketi je
sodelovalo 17 anketirancev.
Bojan Krajnc
}$v), se z&drtfe Lase rad J&dr&fla V ijtt#§8tti in Sloven-
cem pmtfava o nasiiju na Kosovu« Ta M Azam )e še netfoigo te$& Wfe roJsKe zmeriai, da m separalfetl Irt k&MraravaIu$km$# to $h *
V kinu Komuna te dni pokopavajo slovenski film. Karpo Godina se je namreč odločil kar v enem filmu karikirano prikazati vse slabosti slovenske kinematografije. Upaj-mo, da bo to zadnji film, ki smo ga Slovenci »dovolili posneti« Karpu Godini in da bo nova oblast počis-tila tudi VIBO. Tudi tam namreč kar mrgoli raznih zajedalcev in kameleonov, ki jih pri filmu še naj-bolj zanimajo njihovi honorarji.
Kdo je prasec, ki je gospo minister Meto Rudolf-Rupel treščil po nas-mehu v nekem dvigalu, še ni čisto jasno. Tudi še ni čisto jasno, zakaj jo je. Nemara celo zato, ker je nekomu grozila po telefonu. Kaj in zakaj mu je grozila, se danes še ne ve in sploh se ne ve, če je oni to posnel ali ne. V glavnem, nič se ne ve.
\Janf rJanšaiojeN že drugokilico svojega »labodjega speva«.
Siva senca Sesnikove brade se še vedno plazi po zidovih Kersnikove 4. Novi študentski voditelji pa sftmedlem že dali počistiti in pi^eliti sobo pred-sedstva, zdajp*baje iščejo tistih štirideset zaisnikov fz sej prejšnjega pmkdstva, ki naj bi jih, po honorami listi sodeč, za predsedstvompisal Resnik...
Morebitni uspehi jugoslovanskih nogometašev lahko povzročijo krajši zastoj pri razpadanju federacije. Ob verjetnejšem neuspehu lahko pričakujemo, da se bodo napake iz igre odražale tudi na področju mednacionalnih odnosov...
Borbena pripravljenost enot JLA bo v čast TV prenosov iz Italije, kot vedno... kadar je na sporedu nogomet.
Ko se danes človek spomin-ja tistih toplih dni v juniju pred dvema letoma, ko smo se dobivali na Roški in pili pivo (dokler niso začeli popravljati bifeja), se mu kar malo stoži. Ob branju notranjepolitičnih novic se zato danes marsikdo nehote vpraša:»A smo se za to borili...?«
.«L$•&
.............FOTUBOR..........

uneerm
*OpL&
ALIJE BILO NA ZADNJI SEJI SVETA CENTRA RES SLIŠATI? DA BO DIREKTOR ŠTUDENTSKEGA CENTRA (Baje je pred kratkim diplomiral na Pravni fakulteti. Čestitamo!) ODSTOPIL, ČE SE BODO UGOTOVILE KAKRŠNEKOLINEPRAVIL-NOSTI V POSLOVANJU CENTRA?
Nc vem, mc ni bilo tam. Čc grc verjeti noticam v Dclu, je to res, vcndar dvomim, ka bi v kaleremkoli primeru direktor to rcs storil. Spomnimo se nekatcrih poskusov, da bi ga bivše prcdsedstvo Uk pripravilo do tcga. Ni jim uspelo, pa čeprav je imel bivši predsednik Gorazd Drevenšek močne argu-mente za to, da bi tovariš Miklavc moral odstopiti. V stari oblasli je imel tovariš direktor močno zaledjc, prav zanimivo bo sprcmljati, ali ga ima tudi v novi.
Vcrjetno bi jaz na njegovcm mcstu že zdav-naj zapustil dclovno mcsto (vemo, da se da to zelo elegantno urediti, seveda pa je za to treba imeti stil in vsaj malo časti). Rckel bi: »Ko vas jebe, saj sem ful sposoben. Grcm pa drugam, takih vedno manjka!« A tega ni storil, preveč je s srcem pri študentih. Kaj bi študentje brez tako sposobnega direktorja? .... verjetno manj boj-kotirali in sestankovali, vcrjctno pa tudi delegaciji študentov v Svctu ccntra nc bi bilo treba odstopiti.
HRVATSKA STUDENTSKA UNIJAIN HRVATSKI AKADEMSKI SAVEZ, OBA IZ ZAGREBA NA OBISKU PRI ŠTUDENTSKI OR-GANIZACIJI UNIVERZE V LJUBLJANI (ŠOU V LJ) ali IGRALE SE DELIJE A LA CROATE.
Sobota, točno opoldne. Revolverje so potegnili predstavniki hrvatskih študentskih organizacij. »Opredelite se politično proti jugoslovanski federaciji, ne udeležite se 25. evropskega študentskega srečanja, ustvarite srednjeevropski študentski parlament in podpišite listino o koordiniranju dela, če ne, ste mrtvi.« Kravate so jim strumno odsevale z belih srajc in zalisci so žareli v opoldanskem soncu. Druga stran, neoborožena, z rožicami v laseh je odgovarjala: »Peace, brothers, mi se politično ne opredeljujemo, študentskega srečanja se bomo udeležili, če bo zares študentsko in kot izgleda, bo. Srednjeev-ropski študentski parlament je že ustvarjen, samo da bolj slabo deluje, ker se, tako kot Srbi v Jugoslaviji, v srednji Evropi Nemci proglašajo za edinc pametne in listine o koor-diniranju dela ne bomo podpisovali, ker vi niste lzvoljeni kot predstavniki študentov po faksih, prav tako pa menimo, da pri reševanju študentske problematike lahko sodelujemo, ne moremo pa koordinirati dela, saj sta izobražcvalna in socialna sistcma preveč različna. All right?« Revolverje so pospravili člani Hrvatskog akademskog saveza, medtem ko so se predstavnikom Hrvatske sludentske unije (HSU) samo povesili. »Cool, ampak ne recite mi, da vas free Slovenija in Croatia ne zanimata,« je dejal glavni revolveraš HSU. »Nas zanimajo samo študentje, boljši pogoji za študij itd. Ce smo sedaj v eni državi, je treba pač upoštevati to. Kako pa se mislite pogovarjati z ostalimi študenti po Jugoslaviji, npr. s Srbi?« »Z njimi ni dialoga dokler terjajo orožje za Kosovo.« »Dobro, toda kaj pa ostali študentje?
Dajmo skupaj sprožit pobudo za črtanje členov, ki podpisujejo, da naj se v šolah goji militaris-tični duh, pa bomo videli, ali imamo kaj skup-nega ali ne?!« Pištole so bile v trenutku v tokih in podpisano je bilo premirje. Naslednjič bo srečanje točno opoldne v Zagrebu ob svečah in prijetni glasbi. Z veliko cvetja, prosim.
ŠOU v LJ na seji SEJAL IN POSEJAL
Seja je bila kratka in hvalabogu je sedanje predsedstvo bolj škrte narave. Denar da samo, če je zadeva podprta z dokazi o tem, da bo to koristilo več študentom in da je to naj-cenejšavarianta.
Sole je konec, izpiti so v polnem teku, prav tako pa tudi dež pridno teče, zato študirat! Absolventje, začnite si počasi iskati sobe, saj je konec avgusta, ko vas bodo zabrisali na cesto, še kako blizu, to pa velja tudi za tiste, ki so se pri študiju že ušteli, oziroma jih »zajebava« kateri(a) od zafrustriranih univerzitetnih profesorjev. Vse bo šlo prej k vragu kot oni, zato upajte, da vam bo uspelo. Pa nasvidenje v naslednji številki!
Vaš Zoltan, ki ga še niso ukrotili
tHuverza
ZAKAJ JE STUDENTSKA
ORGANIZACIJA UNIVERZE V
LJUBLJANI PRAVNI NASLEDNIK
UK ZSMS LJUBLJANA?
Delegati članic UO ZSMS so 20.03.1990 izglasovali naslednje, za preoblikovanje »študentske« organizacije bistvene sklepe:
1. Sprejem Pravilnika o volitvah.
2. Sklep o dajanju prednosti Pravilniku o volitvah v primerih, ko so ostali akti UO ZSMS v nasprotju z njim.
3. S konstituiranjem parlamenta Študentske organizacije Univerze v Ljubljani prenehajo veljati Pravila o organiziranosti in delovanju UO ZSMS v Ljubljani in njenih organov, ter njeni drugi akti, razen če Parlament ne odloči drugače.
4. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je PRAVNINAS-LEDNIK Univerzitetne organizacije ZSMS v Ljubljani.
5. Mandat članom organov in nosilcem individualnih funkcij v UO ZSMS se podaljša do 1. zasedanja Parlamenta.
6.  PREDSEDNIK UO ZSMS skliče 1. sejo Parlamenta v roku 1 MESECA od dneva volitev.
Volitve poslancev v študentski parlament so bile izvedene v skladu z Zakonom o volitvah v skupščine in Pravilnikofn o volitvah vdneh 12. in 25.04.199O,terO9.in 10.05.1990v 17volilnihenotah, do danes pa še v dveh dodatnih (ALU in AGRFT).
Tako ima študentski parlament danes 30 poslancev iz 19 volilnih enot. Na volitvah pa je glasovalo približno 25 % volilnih upravičencev (manjše fakultete - visok odstotek, večje - porazen).
Študentski parlament je bil sklican 15. 05. 1990 v kapelici na Kersnikovi 4. Sklical ga je Gorazd Drevenšek kot predsednik UK ZSMS v predvidenem roku.
Parlament je sprejel poročilo o volitvah, poslovnik in MNOGO POMEMBNEJŠI - AKT O USTANOVITVIŠTUDENTSKE OR-GANIZACUE UNIVERZE V UUBUANI.
Kratka vsebina Akta:
1. Študentska organizacija zajema študente Univerze v Ljubljani in Teološke fakultete v Ljubljani.
2. Organiziranost in delovanje ŠO (študentske organizacije) določi
STATUT, ki ga sprejme PARLAMENT.
3.  ŠO ima položaj DRUŽBENE ORGANIZACIJE in je pravna oseba. Pravno pojem družben organizacije ni definiran, znana so le razna ugibanja, ki pa do sprejetja ustreznega zakona niso pravno relevantna (npr. najprej društvo    nato družbena or-ganizacija, kje se vpisati v register ...).
Edino podlago predstavlja USTAVA, v skladu s katero si bo ŠO prizadevala pridobiti ta položaj, bodisi s sprejetjem Zakona o Univerzi, bodisi z dopolnitvijo Zakona o usmerjenem izobraževan-ju. Druge DRUŽBENE ORGANIZACIJE, ki veselo delujejo, so bile sprva res društva, toda ne zaradi zakonske določbe, ki bi to zahtevala, pač pa zaradi manjkajoče določbe, ki bi to obliko dovol-jevala.
4. ŠO je PRAVNINASLEDNIK UO ZSMS v Ljubljani in PREV-ZEMA vse njene PRAVICEIN OBVEZNOSTI.
Od sprejetja tega sklepa pa do danes je ŠO priznano pravno nasledstvo na SDK-ju, Stanovanjsko komunalni banki, Gospodarski banki. Zakaj tako neumna trditev? ŠO ima urejene zadeve glede žiro računa, finančnega poslovanja na podlagi AKTA O USTANOVITVI.
Tudi tisti, ki rabijo ŠO, oz. predvsem njen DENAR, ji ne oporekajo nasledstva. Prošnje že dežujejo!
^    Tisti, ki kakorkoli vedo, zakaj na K4 pravzaprav gre, TAKŠNEGA VPRAŠANJA NIKDAR NE BIPOSTAVLJALI.
Statutarna komisija ŠO Univerze v Ljubljani
Pa še nasvet gospodu odvetniku, mag. Demšar ju.
195. člen Zakona o pravdnem postopku v prvem odstavku pravi: »Če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, ni to ovira, da se pravda med istimi strankami ne dokonča.«
Torej četudi bi trditve v zgoraj zapisanem tekstu ne držale, če pravnega nasledstva ne bi bilo, to ni razlog za prekinitev pravde. Ali kot pravi pisec Malega prinča - »Bistvo je očem skrito!«
•^ ^•wm«w«**^N«w»**w««»' > K*"*&is8ySŠ&KS&ai&&Š
TRIBUNA: Spremembe. V trenutku, ko se ekipa na oblas-ti zamenja tako popolno, kot je bilo storjeno na zadnjih volit-vah, se najpomembnejše vprašanje vsekakor nanaša na spremembe, ki jih taka, vsaj formalno popolnoma dru-gačna »oblast«, prinaša. Ali spremembe na šolskem področju bodo in kakšne?
PETER VENCELJ: Spre membe so zelo širok pojem. Na eni strani so to strokovne, na drugi pa organizacijske narave. Univerza mora biti avtonomna in mora na svojem področju odigrati vlogo, ki se za Univerzo spodobi. Če sedaj tega ni sposobna, naj gre po sapo, naj dvakrat, trikrat počepne in potem naj svojo nalogo izpolni.
Ni mogoče iz resornega dela opravljati nekaj, za kar je potreb-na strokovna usposobljenost. Sam sem univerzitetni učitelj in nobenega dvoma ni, da mora Univerza odločati sama o sebi. Seveda pa mora pri svojem delu upoštevati naročila družbe, kar pomeni, da mora vendarle vzpostaviti takšno programsko ponudbo, kot jo družba potrebuje. Tu je Univerza v določcni prednosti, ker Iahko ponudi več, kot družba zmore. Zato se bo z dogovorom v skupščini uredil odnos med ponudbo Univerze in denarnimi zmožnostmi družbe. TRIBUNA: Mladi raziskoval-ci. Javno skrivnost je, da projekt mladih raziskovalcev ne poteka tako, kot je bilo to zamišljeno. Vzrok je seveda tudi v flnancah, vendar za raz-liko od podobnih problemov drugod, tu denar je. Težave povzroča kasnejša poraz-delitev denarja. Sredstva, namenjena delu mladih razis-kovalcev, v velikem delu končajo v drugih projektih visokošolskih institucij. Kakšen je vaš pogled na ta projekt in rešitev problema?
PETER VENCELJ: Vsaka kampanja, inprojekt mladi razis-kovalci je bil kampanja, ima take in podobne negativne spremljajoče zadeve. Ni moj namen kritizirati, saj je bilo stanje pred tem naravnost poraz-
»DOGMAIN
SRCE ZNANJA«
/V/ ova vlada, novi ministri. Tudi minister za šolstvo JL T je nov. V upanju, da ne gre samo za zamenjavo v smislu staro za novo, smo se odločili postaviti par vprašanj novemu članu vlade, čigar področje delovanja obsega celotno slovensko šolstvo. Od malih nog do diplome. Odgovori (vsaj nekateri, ker za vse urednik kar noče dati prostora) so tu,mini-intervju mini novinarja z maksi ministrom. In verjetno za minimalno zanimanje bralcev za to tetno.
foto: Tomi Drozg
no in je bil tak način edino »politično« sredstvo, s katerim se je stanje poskušalo vsaj malo zboljšati. Mislim pa, dabi morali vse skupaj zamenjati z resno skrbjo družbe za kvalitetne kadre. In to ne kampanjsko! Ne govoriti o 2000 mladih razis-kovalcih iri ne vem kakšnem času, za vsako ceno, končni rezultat pa je daleč od tega, kar ste pričakovali. Večina mladih raziskovalcev ne odhaja tja, kamor je bilo prvotno mišljeno, temveČ ostajajo na Univerzi.
Glede nepravilne porazdelitve financ se strinjam z ugotovitvijo v vašem vprašanju. Na področju visokega šolstva sem prisoten petnajst let in vse to obdobje ni bilo drugegalcot en sam velik boj za skromen denar. In projekt mladih raziskovalcev ni bil iz-jema. Je bila samo ena od idej, kako pridobiti nekaj denarja za delo. Ideja, ki je padla politikom na mehka tla in so jo sprejeli.
TRIBUNA: Moč. Mislite, da imate možnost in moč storiti nekaj pozitivnega na tem področju?
PETER VENCELJ: Mislim, da. Če ne, potem bomo imeli vsi skupaj samo še slabšo situacijo. Ti mehanizmi, ki delujejo sedaj, delujejo zunaj vsakega resnega cilja. Ena od rešitev je v urejenem financiranju visokih šol, predvsem visokošolskih učiteljev.
Precej tega je že pripravljeno. Univerza mora delovati neprofitno. Osnova je sis-tematizirano delovno mesto s solidnimi plačami, da se lahko učitelj posveti predvsem strokovnemu delu. Ločiti je potrebno visokošolskega učitel-ja od pridobitništva. Seveda ne dogmatsko, temveč z materialno motivacijo.
TRIBUNA: Študentje. Kje je položaj študentov v teh spremembah? Kaj se spremeni za študente same?
PETER VENCELJ: Cel sistem je nemotivacijski. "vključno z univerzitetnim. Cele množice študentov se.vpisujejo na smeri, ki jih ne zanimajo. Neuspešnost študentov, ki se kaže v razliki vpisanih   v   prvi   letnik   in
diplomantov, je v precejšnji meri posledica slabe motivacije. Če bi bili študentje uspešnejše porazdeljeni glede na motivacijo, ta razlika ne bi bila tako velika.
Drugpojav,kiganismopoznali,vendarvveliki meri vpliva na uspešnost študija, je nezapos-lenost. Kdor po srednji šoli nima možnosti zaposlitve, se preprosto vpiše na kako od fakul-tet.
TRIBUNA: Participacija. Študentje v čedalje večji meri plačujejo izpite.
PETER VENCELJ: Sam sem prvi načel vprašanje participacije. Mislim, da mora par-ticipacija postati sestavni regulativ, če hočemo, da bodo šole postale resnejše. Motivacija se z vloženim denarjem občutno dvigne. Ne glejte participacijo samo kot socialno in ekonomsko kategorijo. To je tudi del mehanizma, s katerim se regulirajo medsebojni odnosi.
Zavedam se, da ljudje vidijo v participaciji predvsem socialno kategorijo. Zavedam se, da je to pri relativno nizkih osebnih dohodkih lahko zelo boleča stvar. Za kogar pač je. So družine, ki bi lahko plaČale zelo visoko šolnino. Če mislijo, da je njihov otrok dovolj sposoben (kar pa v resnici, recimo, ni), prav. Naj plačajo. Za sposobne pa moramo poskrbeti, da bodo lahko študirali.
TRIBUNA: Javna skrivnost. Med študenti velja mnenje, da se v vrh visokošolskega dela na posameznih fakultetah ne prebijejo naj-boij sposobni študentje, temveč je mnogo asistentov, ki tega položaja s svojo sposob-nostjo ne zaslužijo. Ali naš sistem ocenjevan-ja sposobnosti in znanja temelji samo na oceni znanja, sposobnost pa je zanemar-jena?
PETER VENCELJ: Težko mi je reči za tisti del Univerze, ki ni tehnika in naravoslovje. Na naši fakulteti se vedno več učiteljev posvetuje o primernosti nekega kandidata za asistenta. Se pravi, da dobimo vpogled iz več zornih kotov.
Kako se to dogaja drugje, kakšne družinske in druge vezi delujejo, ne vem. Sumim pa iz vašega vprašanja, da so drugje razmere drugačne, da se v resnici marsikje pojavljajo asistenti, ki kasneje niso dobri učitelji.
TRIBUNA: Teološka fakulteta. Kje je po vašem mnenju mesto Teološke fakultete?
PETER VENCELJ: Seveda v sklopu Univerze, kot je to v celotni Evropi. Vendar se tu pojavi vprašanje, ki je s tem problemom tesno povezano. To je ime ljubljanske Univerze, ki ima v naslovu ime politika, in to politika, ki...
Da ne bo nesporazuma, Edvarda Kardelja kot človeka, ki je neko družbeno vizijo postavil, celo cenim na družbenem področju. Žal pa moram, ne da bi bil sovražno nastrojen proti njemu, kot se mi včasih očita, reči, da je šlo za nek projekt, ki ga življenje preprosto ni bilo sposobno realizirati.
Sam smatram, da je potrebno, ne samo na Univerzi, temveč na vseh šolah, resno razrnis-liti, kako umakniti vse te ideološko-borbene zadeve. Ne v smislu sovraštva, temveč v smislu želje za nevtralno, strokovno pogojeno šolo na vseh nivojih.
Resnejši pogovor o statusu Teološke fakultete bo možen šele takrat, ko se Univerza tudi v imenu normalizira. To je s strani Teološke fakultete neko normalno pričakovanje.
Prvi korak k vključitvi Teološke fakultete je v tem, da skupščina prekliče odlok iz leta 1957, s katerim je bila ta fakulteta izločena iz sklopa Univerze. Dalje je stvar Univerze in fakultete same. Naj to store odrasli kot odrasli.
TRIBUNA: Srednja šola. Ali boste nadal-jevali z najnovejšo reformo srednje šole?
PETER VENCELJ: Rad bi, da bi tisto, kar se je nekoč dogajalo in se je imenovalo reforma, prešlo v proces. To seveda ne pomeni, da se v nekem trenutku ne zgodi malce stopničasta sprememba. Vendar naj bo ta čim manjša in čim
liiitverza
bolj kontrolirana.
Mogoče je potrebno, da del izkušenj vraemo nazaj in odpremo tudi obrtniške šole. Pluralizem možnosti naj se odpre. Nič ni narobe, da smo različni. Narobe je to, da imajo otroci iz različnih krajev različne možnosti. Z vzpostavitvijo gimnazij je ta problem vsaj delno rešen. V manjših krajih je namreč zelo težko vzpostaviti resne šolske cente, ker je in-teres pester, vsaka šola razen gimnazije pa deluje samo na ozkem delu te interesne sfere. Gimnazije rešujejo ta problem.
TRIBUNA: Dvom. Ob vaši postavitvi na funkcijo ministra za šolstvo se je v javnosti pojavil en sam dvom. Dvom v vašo primer-nost za opravljanje tistega dela funkcije, ki se tiče vzgoje, saj ste le kader s podrocja naravoslovja. Vaše delovno mesto je Od-delek za matematiko in mehaniko. Ta dvom se poraja pedvsem zaradi prepričanja, da strokovnost in vzgoja običajno nista vzporedni zadevi.
PETER VENCELJ: Nikogar ni, ki bi imel hkrati vse. Moj predhodnik je bil specialist za predšolsko in osnovnošolsko vzgojo, jaz pa sem padel v to tako, da sem se ukvarjal najprej z Univerzo. Veste ni nujno, da je nekdo, ki je strokovnjak, ozek po srcu. Vzgoja ni samo stvar stroke, temveč tudi stvar srca. Zavedam se problemov, ki jih ima naša mladina. Zavedam se jih skozi posledice teh problemov, npr. skozi samomore, šolske neuspehe... Ti problemi prihajajo tudi iz vzgoje.
Odprt sem za drugačno, ne samo znanstveno, temveč vzgojno kvalitetno osnovno šolo, ki mora izrecno skrbeti za to, da se posveti posamezniku. Ne izhajam iz kolektivnega poj-movanja šole, ampak iz šole, ki pomaga človeku, da res postane človek. Prvi sem, ki bom zagovarjal, da naj se v osnovni šoli človek vzgoji. Manj znanosti in več posluha za mladega človeka.
Peter Žnidaršič
UKV stereo 89,3 in 104,3 MHz
Vaš vodnik med sateliti... Vsak dan izbrani prenosi...
24 ur na noč...
Na pangalaktičnih frenkvencah Radia Študent
univerza
TUDI SREDNJESOLCIIMAJO
SVOJO ORGANIZACIJO - ZVEZO
DIJAKOV SLOVENIJE
31. marca letos so se tudi srednješolci odločili, da se bodo povezali v sindikat - Zvezo dijakov Slovcnije. Na že tradicionalnem slovenjegraškem srečanju so se proglasili za ustanovno skupščino, izvolili pa so tudi predsednico in izvršni odbor.
Srednješolci so že s prvim dejanjem, izvolitvijo dekleta za predsednika, dokazali, dajih novi, demokratični sistem, očiščen vseh enostrankarskih primesi in s tem tudi velike količine žensk v politiki, še ni okužil. Najstnica, ki jo poleg klasičnih pubertetnih nadlog, kot so mozolji, mastni lasje in ... tarejo tudi za našega srednjcšolca tipični problemi: prenatrpaniučni programi, dolgočasni in živčni profesorji (taki, na žalost, še prehitro postanejo tudi tisti, ki se tega otepajo), premalo časa za konjičke in zabavo, in seveda nerazumevajoči starši, na prvi poglcd ne daje vtisa, da uspešno brani srednješolske barve. Dokler nc odpre ust...
TRIBUNA: Kako je sploh prišlo do ustanovitve Zveze dijakov Slovenije (ZDS) in odkod ideje? ALENKA KUNAVER: Žc dalj časa ugoiavljamo, da nas, srcdnješolcc.povczuje vcliko skupnih problcmov. Tako sc jc pokazalo prcdvscm na doscdanjilisrečanjihsrcdiijcšolccv vSlovenjGradcu. Tam smo bili enotni v tcm, da potrcbujcmo ncko povczavo in ta bi bila scveda nujbolj učinkovita, če bi imcli skupno organizacijo. Do sedaj sc nckako nismo mogli organizirati, kcr pač zakoni tega niso dovoljcvali. Zdaj, ko jc bil sprcjcl nov zakon o političnem združcvanju, se jc la možnost odprla in Ijubljanski srcdnješolci smo prcdlagali ustanovitev Zvezc dijakov Slovenijc. Pobudo smo prenesli na slovensko srednješolsko koordinacijo, ki je delovala v okviru ZSMS, in tam to zvezo tudi ustanuvili. TRIBUNA: Ker je za srednješolce 10. srečanje v Slovenj Gradcu izredno pomembno, me zanima, kaj se je poleg ustanovitve ZDS tam še dogajalo? Slišati je bilu, da ste imeli, tako kot Zveza študen-tov, tudi vi probleme v zvezi s članstvom, ali naj bo to avtomatično ali prostovoljno? ALENKA: Že prvi dan, v pelek. smo samo predstavili odprta vprašanja, sc pravi ined drugimi tudi članstvo, polega tega pa tudi vprašanje, ali naj bo ZDS nadomestek za šolske skupnosti, vprašanje financiranja, meiuorstva... Naslednji dan smo se o tem pogovarjali in rešili samo vprašanje mentorstva, ki bo pač odvisno od odločitve šolc, in vprašanje financiranja, ki naj bi ga reševale posamezne šole. Glede fmanciranja pa obstaja še ena možnost in sicer pridobivanje sredstev preko Mladinskega sveta, ampak to Še ni sigurno.
TRIBUNA: Kako pa boste, glede na to, da so srednje šole razpršene po celi Sloveniji, koor-dinirali delo in kako boste sploh organizirani po posameznih šolah?
ALENKA: Po posameznih šolah imamo podružnice. Par Ijudi pač skličc ustanovni sestanek, kjer se dogovorijo, kaj bodo počeli, zapisnik pa potem pošljejo na Izvršni odbor, ki ima trenutno sedež na Dalmatinovi 4. V izvršnem odboru so potem predsiavniki posameznih regij in ti potem prenašajo ideje šol, oz. skupin šol.
TRIBUNA: Ideja se je rodila nekje novembra. Vemo, da sami srednješolci niste imeli možnosti za delovanje, sploh pa ne za ustanavljanje svoje or-ganizacije? Zanima me, kdo vam je pri tem pomagal?
ALENKA: Žc prej, ko smo imeli slovensko srednješolsko koordinacijo, nam je pri delu pomagal Roman Levtar. Tudi potem, ko smo se odločili, da bomo ustanovili lastno organizacijo, pri tem bi poudarila, da je bila ideja naša, je z nami sodeloval in nas spodbujal tcr pomagal pri pripravi potrebnih papirjev, kot je npr. statut.
TRIBUNA: V vašem programu piše tudi, da se boste zavzemali za spremembo srednješolskih programov. Kako mislite, da boste svoje ideje lahko uresničevali, saj vemo, da kot srednješolci kakšne posebne možnosti za vplivanje na sprejem programov nimate, prav tako pa tudi izkušenj nimate prav preveč?
ALENKA: Delovali bomo v bistvu tako, kot smo do sedaj. Koordinirali boino delo s pomočjo izvršnega sveta ZDS, poleg tega pa bomo poskušali pritiskati na Ijudi, ki o naši usodi odločajo, in to preko pisem, pogovorov... Pisali smo žc noveniu ministru za šolstvo, poskusili organizirati okrogle mize. izdajali bomo bilten ZDS in upam. imeli mcžnost tudi ob-javljati v Tribuni, saj jo bere precej dijakov. Upam tudi, da bo naš bilten zaživel. Za sponzorstvo bomo prosili papirnice, kar se tiče tiska, pa so nam na Srednji šoli tiska in papirja že obljubili, da bodo to naredili oni.
TRIBUNA: Torej polni optimizma že delujete. Kam pa naj se napotijo tisti dijaki, ki bi želeli sodelovati bodisi pri oblikovanju biltena ZDS, bodisi pri kateri drugi akciji ZDS, mogoče pa že imajo idejo o tem, kdaj, kje in kako bi organizirali okroglo mizo o prostem času srednješolcem, pros-tem času, ki ga ni, npr.?
ALENKA: Lahko nam pišejo na izvršni odbor ZDS, Dalmatinova 4, ali pa se tam kar sami oglasijo. Vsakega bomo veseli, saj vemo, da med srednješolci obstaja veliko posameznikov, ki jim ni vseeno, kaj se bodo naslednje šolsko leto učili in želijo si, da bi v šolo vstopali z veseljem, ne pa prestrašeni in živčni, saj se konec koncev učimo za življenje in predvsem zase, ne pa zato, ker to nekdo drug hoče in ker obstaja v družbi nenapisano pravilo, da če nimaš šole, pa nič ne pomeniš. Če nam hoče kdo pomagati, naj karpride. Več nas bo, prej se bo kaj spremenilo.
Za Tribuno: Natalija
ODPRTO PISMO NOVEMU PREDSEDNIKU REPUBLI-ŠKEGA KOMITEJA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE TER TELESNOKULTURO
Člani ZVEZE DIJAKOV SLOVENIJE, us-tanovljene na 10. srečanju srednješolcev v Slovenj Gradcu 31. marca letos pričakujemo, da bo imela novoizvoljena vlada več posiuha za interese in zahteve srednješolcev. Menimo, da določene probleme najbolje izrazijo tisti, ki jih najbolj neposredno občutijo. Ker želimo, da bi se nove šolske oblasti seznanile in upoštevale naše poglede, vam že takoj na začetku vašega mandata pošiljamo osnovne točke našega programa.
Naši ključni poudarki so:
•   Prilagajanje šolske zakonodaje novim zahtevam v šolstvu mora potekati dovolj hitro, da ne ovira razvoja izobraževalnega sistema in hkrati dovolj počasi, da jih je mogoče pred uveljavitvijo eksperimentalno preveriti. Zavzemamo se za spremembo Zakona o usmerjenem izobraževan-ju, ki še vedno zapoveduje vzgajanje za delo in samoupravljanje ter vsestransko razviteosebnos-ti, hkrati pa onemogoča ustanavljanje privatnih šoi. Državne šole naj bodo laične.
•   V šoli naj se uveljavijo mednarodni kriteriji znan-ja. Potrebna je tudi ustrezna zunanja kultura rezultatov izobraževanja. Zato naj RK VITK v skladu z določbami prenovljenega Zakona o us-merjenem izobraževanju takoj pripravi pravilnik o maturi in kataloge znanj.
•   Pravilnik o vzgojnih ukrepih naj končno začne spodbujati in ne samo prepovedovati.
•   Sistem šolanja mora vsebovati in omogočiti per-manentno izobraževanje učiteljev.
•   Zagotoviti je potrebno stabilne vire sredstev, ki bodo omogočili učinkovito reševanje prostorske problematike in opremljenosti srednjih šol.
•   Potreben je drugačen način financiranja šol: t.i. glavarina je slaba rešitev, saj omogoča preveč manipuliranja.
•   RK VITK naj skupščini RS predlaga sprejetje Zakona o štipendiranju, ki naj določi vir sredstev za štipendiranje in organ, ki bo s šfipendijskim skladom upravljal. Najvišja štipendija naj ne bo manjša od 60 % povprečnega OD v RS.
•  Uresniči naj se pobuda (ki je bila že večkrat podana, a žal tudi zavrnjena), da vsaka šola dobi sredstva v višini plače za tistega, ki bi delil tople obroke. Dolgoročni cilj ZDS pa je, da ima vsak dijak pravico do brezplačnega toplega obroka in brezplačne mesečne vozovnice do kraja šolanja.
•   Uredi naj se založniška dejavnost Učencem naj bodo na voljo sodobni učbeniki po vsem dostop-nih cenah, hkrati pa naj bi k boljši preskrbi učbenikov prispevale tudi šole same z ustrezno založenimi knjižnicami.
Zgoraj navedeni problemi niso novi in neznani, zato jih nismo širše utemeljevali, smo pa seveda pripravljeni - to od novih šolskih oblasti tudi pričakujemo - o njih spregovoriti v neposrednem srečanju.
V pričakovanju tvornega sodelovanja vas pozdravljamo in vam želimo veliko uspehov pri opravljanju odgovornih nalog.
Za Zvezo dijakov Slovenije
predsednica
Aienka Kunaver
Pismo je sprejela skupšdna ZDS na 2. seji 23.5. 1990
Nova organizacija naj bi bila stanovska, ukvarjala pa naj bi se s problematiko srednješolskega stanu in si prizadevala varovati pra vice in interese svojega članstva in srednješolcev sploh, ne glede na njihovo svetovnonazorsko prepričanje ali članstvo v katerikoli politični ali drugi organizaciji.
ZAVZEMAMO SE ZA:
1.   Izboljšanje materialnega položaja učencev:
•  možnost cenejše nabave učbenikov, zvez-kov in drugih porebščin;
•  štipendije naj nam omogočijo šolanje, ne pa samo skromne žepnine...
2.  Izboljšanje materialnih pogojev dela na šoli:
•  sodobno opremljene učilnice, ki naj bodo tudi izkoriščene;
•  učencem naj bodo na voljo sodobni učni pripomočki in ustrezno založene šolske knjižnice...
3. Spremembo odnosov na šoli:
•  učenec in učitelj »človek človeku človek«, cilj obeh je isti = znanje učenca;
•  pozivamo na vsestransko solidarnost med učenci;
•  predlagamo spremembo šolskih pravil-nikov, ki prepovedujejo, namesto da bi vspodbujali, ki zavirajo,namesto da bi pospeševali...
4. Prenovo vsebine izobraževanja:
•  šola naj izobražuje, ne pa »vzgaja«;
•  programi in število ur naj bodo učencem v veselje in v spodbudo za iskanje novih znanj, ne pa v breme
•   uveljavitev mednarodnih kriterijev znanj
umverza
in kontrolo rezultatov izobraževanja; • učitelji naj imajo možnost stalnega iz-popolnjevanja.
5.  Sodelovanje med šolami doma in na tujem...
6. Sprotno spremljanje šolske zakonodaje.
N
s
Q
o o
RADIO GLAS LJUBLJANE
ODDAJE, Kl JIH MORATE POSNET!
Slovenska redakcija BBC-ja je pripravila tečaje angleškega jezika Na sporedu na RADIAGLASUUBUANE vsakosredo ob llh15.
(prvo ste zamuditi 2. junija)
Generalni pokrovitelj tečajevje EXPRES OPTIKA MIRO KRSTIČ, TRŽAŠKA 15, LJ.
100,2 MHzFMSTEREO
univerza
SMERI RAZVOJA
Študentske zveze v Ljubljani
1. Razvoj študentske zveze v Ljubljani je močno odvisen od statusa Univerze v družbi. Še preden je prišlo do slovenske pomladi in se je v Sloveniji zadel Širiti duh demokracije, smo študentje, aktivni v študentski organiiactji FF, razmišljali o novem Zakonu o Univerzi. Samo v dobro napisanem, ki bi opredeljeval novo vlogo Univerze v družbi, $mo videli perspektivo razvoja Študentske zveze. Le-ta bi artikuliraiaštudenlske zahte ve po skrčenju šmdijskihobveznosti, ki so neznosni v primerjavi z modernJmt izobraževalnimj sistemi.
Predlog, iatkonaje napisan. Od začetkado koncasmo btli prisotni pri njegovem snovanju, vse dokler ni bila sklicana tiskovna kopferenca pri Zavodu za šolstvo. Predlogzakona,ki gajepredstavil rektorUniverze.ni bilenakprvotnemuosnutku. V prvem osnutku je Studenlski partainenl enakovreden Univerzitetnemu in Pedagoškoznanstvenemu svetu in ima pravico soodločanja pri imenovanju rek-torja in sprejemanju univerzitetnega statofa. V drugetn osnutku zakona je bila izpuščena pravica do odločaoja o statutu in okrnjena enakovrednost z obema univerzitetnima upravnima organoma. Takšni spremembi člena se morarno Odlodno upreti, kajti predlog zakona predvideva popolno avtonomijo Univerze, torej bi bil statut tisti pravni akt, ki bi opredeljeval notranjo sirukturiranost.
IzvrŠni organ Študentske zveze mora preprečiti »puč«. Univerzo, ki bo av-tonomna, moramo študentje soupravjjati skupaj s profesorji. V nasprotnem primeru smo proti njeni avtonomiji in zahtevamo republiško nadzorstvo. Ne smemo pozabiti, da na Univerzi dela veliko ljudi, ki so prtSli na svoja detovna mesta po negativni selekciji, in dopustiti.da upravljajo z njo po lastni volji, karbi bi! njen propad.
2.  Študentska zveza je prevzela dediŠCtno propadJe UK ZSMS. Postavlja se vprasanjenjene rcorganizacije. Vsekakormoramorazdeiiti pristojnosti upravijan* ja na dva pomembna segmenta njenega delovanja - na profitne ir> neprofime dejavnosti. Predlagava cnostavno shemo delovanja in se ne spuščava v podrob-m>sti: Najvigji organ upravljanja je Študentski parlament. V njegovi pristojnosti Je nadzor nad deiom dveh organov, ki sta m« podrejena:
a. orgaii, ki se ukvarja s študentskimi dejavnostmi,
b. organ« ki se ukvarja s poslovnimi dejavnt»tmi.
Točka b se potsm razdeii m dva dela - na profime in neprofitne dejavnosti. V piimeru sedanje študentske zveze bi veljaio omeniti kot izrazito neprofitne naslednje dejavnosti:
- druŠtva (APS F. Marolt, APZ Tone Tomšič, PAZ V. Vodopivec itd.),
- Univerzitetna zveza Studentskih športnih organizacij,
- Klub mednarodnega prijateljstva,
- Koordinacijski odbor za mednarodno izrnenjavo strokovnib praks. Med profitne dejavnosti bt veljalo uvrstiti;
- Junior Enterprise,
- Radio Študent,
- Tribuna.
Sama razvrstitev v ti dve kategoriji je enostaven postopek, morebiten problem bi nastal pri samem upravjjanju Studentske zveze, venctar se rešitev pokaže sama od sebe. Za študenfske dejavnosti je zadolžen izvršilni odbor za Studentske dejavnosti. V njem naj bi deiovalo 6 do 10 čianov iz vrst študentov. Za poslovne dejavnosti pa je kompetenten finančni odbor za poslovne dejavnosti. Imel bi določeno Stevilo Članov, od tega morajo biti vsaj trije iz vrst izvršilnega odbora za študentske dejavtw>sti. Drugi člaiii so poslovneži ali direktorji profunih or-ganizacij. Vsekakor pa bi se morala zagotoviti kontrola nad poslovanjem.
3. Ljubljana in»a pomemben geopolitičen položaj v Srednji Evropi. Mesto samo i» moralo težiti k čint večji integraciji tega področja. Koordinator tega bi moralo biti Ministrstvo zazunanje zadeve Republike Slovenije. Zametek je že v skupnosti Alpe- Jadran. Študentje univerz Alpe-Jadran smo imeH pred kratkim deiovni sestanek, kjer smo skupaj hapisali dogovor o formiranju koordinacijskega odbora študentov Alpe-Jadran. Potem dogovorusestavijaodborskupina lOštudentov. Iz vsake države po dva. Od tega prihaja eden iz Slovenije in drugi iz Hrvaške. Po mednarodnopravnih normah Stovenija in Hrvaška nistadržavi. Studentski paria-ment mora potrditi ta dokument in imenovati predstavntka v odbor.
Študetuje tržašfce univerze so na sestanku predstaviti zanimiv projekt - DATA BANK SVSTEM To^ baza podalkov o strofcovnih profjlih posameznih študen-tov. Podatki so na razpoiago vsem imeresenttom. Potrebno bi bilo vzpostaviti takšno računatniško mrežo na ceJotnero področju Alpe-iadran.
4.  V ustanavfjanja je podjetje, ki bi koristno uporabljalo bazo podatkov iz 0ATA BANK SYSTEM-a- Podjetje bo delovalo po princtp« projektnlh skupjn, sestavtjenih iz študentov določenih strok. Projektnaskupina se pogodbcno veže s podjetjem, za katerega bi naj opraviJa določeno študijo. Podjetje bo skrbeJo za kvalitetno  izvedbo  projekta,  projektni   skupini  zagotavljaJo  prostor,  ad-ministrativne in tehniŽne pripomočfce ter vzdržuje poslovne stike s partnerji iz domovine in tujine. Šiudentoin se ponuja pridobitev praktičnega znanja in dober zasiužek.
Jdka Samec Jernej Videtič
v     v
MEDDRZAVNO SODISCE V HAAGU
»Obiskati Meddržavno sodišče v Haagu in se pogovarjati z enim od petnajstih »svcčenikov« mcdnarodnega prava, je za mladega jurista isto, kol bi študcnt leologije obiskal Vaiikan in se s papežem pogovarjal o aktualnih problemih teologije«, je ob zaključku obiska v Haagu v zahvali gospodu Evensenu dcjal prcdsednik Žcncvskcga kluba, Matjaž Gruden.
Če ni drugcga, potem je že to zadosten razlog, da sc o tem zelo pomcmbncm organu OZN pove kakšna besedica.
V čudoviii siavbi, ki je Carnegiejevo darilo v središču Haaga, siarega nizozemskega mesta, kjer se okna svetijo mnogo bolj kot drugje v svetu, jc namcščeno Meddržavno sodišče. Sodni organ Organizacije združcnih narodov.
Sodišče posluje na podlagi svojega statuta, ki je priložen Ustanovni listini ZN in jc njen sestavni del, ler svojega poslovnika.
Kot že ime pove, so lahko stranke v sporih pred sodnim organom OZN vse države članice OZN, lahko pa tudi nečlanice, pod posebnimi pogoji (npr. Švica, San Marino...).
Sodiščc sestavlja petnajst neodvisnih sodnikov, ki jih vodi Generalna skupščina in Varnostni svet s tajnim glasovanjem z absolutno večino. Iz ene države je lahko izvoljen največ en sodnik. Le ti se izbirajo kot OSEBNOSTI in ne kot predstavniki držav.
Njihov mandat traja devet lct z možnostjo ponovne izvolitve. Sistem pa je naravnan tako, da se vsaka tri leta voli pet sodnikov, tako da se sestava sodišča postopoma in brez večjih posledic spreminja. Člani sodišča ne smejo opravljati nikakršnih POLITIČNIH, AD-MINISTRATIVNIH in drugih PROFESIONALNIH FUNKCIJ.
Sodniki lahko ob sodbah dajejo tudi SVOJA LOCENA MNENJA in s tem opozorijo na svoje nestrinjanje oz. drugačno mnenje v določeni zadevi. Sodišče sodi v sporih med državami in daje svetovalna mnenja. Sodi na podlagi MEDNARODNEGA PRAVA, lahko pa se stranke sporazumejo, da odloča na temelju PRAVIČNOSTI (!).
Sodba je obvezna in dokončna z izjemnim dopuščanjem revizije. Ce ena od strunk ne izpolni obveznosti po sodbi, se lahko druga sodna slranka obrne na vamostni svet zaradi izvršitve sodbe.
Kaj pa če tudi takrat ni učinka? Ce npr. Iran še vedno ne izpusti talcev v Teheranu. Takrat se postavi vprašanje UČINKOVITOSTI mednarod-nega prava. Toda to je že drugo vprašanje.
Sodišče daje tudi S VETO VALNA MNENJA na prošnjo organov OZN in specializiranih ustanov, vendar mnenja niso obvezujoča.
Pa še povsem nestrokovno mnenje ob našem obisku te cenjene in spoštovane inštitucije.
Impresivno, dokaj pompozno, vendar ne toliko, kot je bilo pričakovati. Vendar z gledišča udejanjanja sodb skoraj nefunkcionalno. Bolj boj mednarodnih avtoritet prava o različnih problemih, ki se odrazijo v sodbah in morda celo udejanijo - če se zdi razsodba toženi stranki sprejemljiva.
Sicer pa je pravičnost tako ali tako še najbolj podobna desetemu bratu, ki se od časa do časa prikaže tu ali tam, prinese s seboj veselje in zadovoljstvo, nato pa spet izgine na žalost majhnih in na srečo velikih!
Leonardo Peklar
RAZPIS KADROVSKIH STIPENDIJIZ SKLADA
BORISA KRAIGHERJA ŠTUDENTOM VISOKOŠOLSKIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI
Skupščina sklada Borisa Kraigherja za štipendiranje študentov visokošolskih organizacij v Sloveniji razpisuje
50 štipendij za študijsko leto 1990/91
V skladu z določili Samoupravnega sporazuma o namenu, financiranju, organizaciji in delu sklada Borisa Kraigherja za štipendiranje študentov visokošolskih organizadj v Sloveniji in samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike, lahko dobijo štipendije iz tega sklada študenti visokošolskih organizacij v Sloveniji, ki s svojimi izrazito nadpovprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v študijske, strokovne in raziskovalne dejavnosti dokazujejo izjemne intelektualne sposobposti in delovne rezultate s pogojem, da se izobražujejo:
•  za izvajanje vzgojnoizobraževalne in raziskovalne dejavnosti v visokem izobraževanju,
•  za potrebe raziskovalne dejavnosti v Sloveniji ali
•  za potebe ohranjanja in razvijanja kujturnega bogastva in ravni v SIovenijL
Štipendije sklada lahko dobijo študenti od vkijučno 3. letnika daije, z vsaj prav dobro povprečno oceno opravljenih izpitov (8). Za študijsko leto 1990/91 bomo podeljevali tri oblike štipendij (v višim sredstev 50 celoletnih štipendij) in sicer:
a) Kandidati za celoletno štipendijo morajo predložiti:
•  vlogo za podelitev štipendije (obrazec SPN-1, DZS 9,40) z življenjepisom,
•  potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami,
•  potrdilo o vpisu,
•  mnenje vsaj enega pomembnega strokovnjaka s svojega področja,
•  bibliografijo objavljenih del ali potrdilo o sodelovanju pri raztskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave (če to ima),
•  dokazilo o premoženjskem stanju (obrazec DZS % 12),
•  potrdilo o dohodkih staršev v preteklera koledarskem letu.
b) Kandidati za štipendije za določen čas za študij na drugih ustanovah morajo poleg določil v točki a.) predložiti še:
•  študijski program,
•  dokazilo o vrhunski kakovosti ustanove, kamor odhajajo študirat (lahko je vsebovano v mnenju iz 4. alineje dokumentov, ki jih predložijo vsi kandidati),
•  povabilo ustanove, kamor odhajajo in
•  potrdilo o dodatnih virih financiranja na ustanovi, kamor odhajajo, ali od drugod.
c) Kandidati za štipendije za obisk mendarodnih znanstvenih srečanj morajo predložiti poleg določil iz točke a) še:
•  program srečanja (v mnenju strokovnjaka naj bo opisan pomen srečanja za kandidatov študij).
Prošnje z navedenimi prilogami naj kandidati oddajo vključno do 30. septembra 1990 na naslov: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Sklad za štipendiranje Borisa Kraigherja, Trg osvoboditve 11, 61000 Ljubljana, p.p. 362. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni do 30. oktobra 1990.
Ob zaključku razpisa, oktobra 1990, se bo skupščina sklada odlocila o možnosti ponovnega razpisa štipendij za določen čas za študij na drugih ustanovah in štipendij za obisk mednarodnih znanstvenih srečanj, in to ob koncu semestra, januarja 1991.
Skupščina sklada Borisa Kraigherja za štipendiranje študentov visokošolskih organizacij v Sloveniji
.LL

ŽIGA KORITNIK se predstavlja
Galerija  Lerota-razstava  fotografij
V sredo, 6. junija 1990, je bila otvoritev razstave barvnih fotografij Žige/^/sledijopokrajinskiposnetkiIrske,portret-Koritnika iz Ljubljane. To je bila hkrati tudi njegova prva predstavitev //x(\zapisi(pravtakozgledališkepredstave)in javnosti.                                                                                        //posnetki grafitov.
S fotografijo se ukvarja že dolgo časa, pravo pobudo za razstavo // S tem izborom nam nekako omogoča vpogled v pa je najbrž dobil z nagrado z natečaja ob 70-letnici znamke///njegovo delo. Za vse fotografije je značilna odlično Olympus v Tokiu marca 1990. Naslov nagrajene fotografije/^zbrana motivika posnetkov in kompozicija, ki skupaj z je Srečni skupaj (Happy Together), razstavljena pa je bilaž/barvamitvori celoto. Pokrajinske posnetke Irske in grafite nam skupaj z ostalimi nagrajenimi fotografijami v Tokiu//približa z reportažnim »očesom«, fotomontaže in fotografije z marca 1990. Torej velik uspeh!                           X/gledališke predstave pa so odraz Žigove subtilne narave dojemanja in
In s čim se nam je predstavil v Galerijii/^razumevanjaokolja.Želimomuševelikouspeha! Lerota? Ogledamo si lahko izbor fotografij y//                                                                     Nives Klinc
petih ciklov ustvarjanja in sicer izbor fotografij gledališke predstave Vena Tauferja, Odisej in sin, fotomon-taže;
foto: Žiga Koritnik - Srečni skupaj
John McTiernan, režiser uspešnic Predator in Umri pokončno, se ne da. Ker je trenutno nek posebej ugoden čas za snemanje podvodnih filmov (glej Brezno in Veliko modrino), je še on posnel svojega - nekakšen Umri pokončno pod vodo ali kaj takega. Glavno vprašanje ob tem filmu je -kaj bi od tehnično sicer čisto vzorno narejenega filma ostalo, če ne bi vsaj malo šepkulirali s tem, da se je nekaj »podobnega« res zgodilo? Se en »akcijski film« v množici podobnih (takšno ali drugačno preganjanje zadeve bistveno pač ne spreminja), politični rezultat je že skoraj podoben Rambu) ali le ek-ranizacija zelo uspešnega romana s skrajno preprosto računico - če je bil uspešen roman, bo enako uspešen tudi s filmom.
Tisto »podobno«, ki pravzaprav vleče k filmu in v filmu je nas-lednje: moskovski časopis Izves-tija je 28. februarja letos objavil pričevanje visokega častnika KGB, ki je povedal, da je novembra 1975 namestnik kapitana rušilca Storoževoj Valerij Šablin prevzel poveljstvo nad ladjo in jo usmeril proti Švedski. Ladjo je razglasil za neodvisno. Eden od kapitanovih pribočnikov pa je začel z uporom, sprožil je serijo alarmov in ladja se je us-tavila komaj 50 navtičnih milj pred švedsko obalo. Grozili so, da jo bodo potopili. Epilog pus-tolovščine - ladja je pristala v Rigi, mornarji so se udeležili obletnice oktobrske revolucije, kapitana Šablina pa so leto dni kasneje ustrelili. Iz takšne izjave seveda veje duh perestrojke. Pred pet-najstimi leti tega gotovo ne bi ob-javili, konec koncev pa so to storili le nekaj dni pred premiero filma Lov na Rdeči oktober. Morebitne povezave naj vsakdo išče sam. Pomembneje je, da je pisatelj Clancy za osnovni zaplet zgodbe (torej omenjeno dogodivščino) iz-vedel od ameriške obveščevalne službe. Skrivnostno vojaško-vohunsko tematiko je še dodatno oplemenitil, ko je vso zadevo iz rušilca prestavil v podmornico, »najbolj skrivnosten del vojaške mašinerije«, kot pravi režiser, ki pa je tak zato, ker ga nikoli nimamo priložnosti videti, ker »nikoli ne vemo, kje so in kaj počnejo« dodaja Clancy. Rezultat vseh teh skrivnosti - več kot 6 milijonov prodanih izvodov Clancyjeve knjige in uspešnice št. 1 leta 1990 McTiernanovega filma - v prvih dveh mesecih predvajanja je prinesel 99 milijonov dolarjev, do sedaj pa menda že več kot 108.
Da bo vse še bolj zanimivo (in skrivnostno), gre za neverjetno
LOV NA RDECI OKTOBER
Connery in Baldvvin - končno skupaj
The Huntfor Red October
ZDA, 1990
Režija: John McTiernen.
Scenarij: Larry Ferguson in Donald Stewart (po is-
toimenskem romanu Toma Clancyja.
Fotografija: Jan De Bont.
Glasba: Basil Pouledoris.
Glavne vloge: Sean Connerj, Alec Baldwin, Scott
Glenn, James Earl Jones, Sam Neill, Tim Cuny, Peter
Firth, Joss Ackland, Timothy Carhart, Jeffrey Jones,
Richard Jordan, CourtneyB. Vance...
povprečen film, ki prav v ničemer ni izjemen. Kot smo že omenili, ponuja lov, pravo dozo napetosti, ki pa izhaja le iz tega, za koga kot gledalec navijate (koliko vam je do tega, da kapitana Ramiusa ne pokončajo), odlično izvedene posebne učinke (prevara je popol-na - najbrž se nihče v dvorani ne zaveda, da gleda »podvodne« prizore brez vode) in nekaj znanih igralskih obrazov, ki so igrali točno tako (in takšne like) kot smo od njih navajeni. Poudarjati, da je Connery čisto v redu in šarman-ten, je brez smisla. On je tak že skoraj trideset let. Redke so priložnosti, da pokaže kaj več (so pa, npr. Indiana Jones in zadnji križarski pohod) in tudi ta ni bilajoss Ackiand je kot sovjetski ambasador spet »negativec« (nazadnje je to bil v Smrtonosnem orožju 2) in videti je, da je treba vzeti njega, ko potrebujete lik, ki ga bodo vsi sovražili. Tudi drugi niso preveč »skakali« iz svoje kože, čeprav smo z veseljem opazili, da sta Scott Glenn in James Earl Jones tokrat veliko »prijaznejša« kot sicer. Žensk v filmu ni, kar bi moške gledalce znalo motiti, a si bo najbrž vsakdo, ki ima izkušnje z Bonnie Bedelia v Umri pokončno (žena Brucea Wil-lisa, za tiste, ki so pozabili), hitro premislil. Bolje »moški« film, kot pa »moški film« s takšno žensko. Režiser v tako malem, klavstrofobičnem okolju dobesed-no ni imel prostora za kakšne posebne domislice. Potoval je po ozkih hodnikih in kabinah, spremljal junake na vsakem koraku, jih slikal v glavnem v obraz in tu spustil glavni adut iz rok. Na račun akcije in napetosti se ni posvetil igri obraza, mimiki, ki bi oživela vso zadevo do tragičnosti. Ne verjamem sicer, da je imel prave igralce za to, a moral bi jih dobiti. Tako pa je zmagala tehnika, ljudje so bili le lutke. Rasne in politične aluzije tega filma pa so vredne posebne zgodbe. Da bo ameriški (pa tudi slovenski) pubiiki všeč odkrito bebavo podcenjevanje ruske strani, je za pričakovati in na to so avtorji gotovo računali. Da pa bo »neslišno« podmornico slišal prav črnec, to je že nov list v zgodovini ZDA. Manjkal je le še kuhar aziat (najbrž kar Kitajec) in mikrokoz-mos človeštva bi bil popoln. Da je film tem uspešnejši več, ko je lukenj v njem, naj ponazori lzjava iz ameriškega Star- Telegrama: »Ta film lahko postane Top Gun leta!« In beseda je (bo) meso pos-tala.
Miran Koritnik
SPORED LJUBLJANSKE
KINOTEKE
Sreda, 13.06.90
NEŽNA   KOŽA    (LA    PEAU
DOUCE), Francija, 1964. Scenarij: F.
Truffaut, Jean-Luis Richard. Režija:
Fran^ois Truffaut. Glav. vl.: Jean
Desailly, Fran^oise Dorlčac, Nelly
Benedetti.
Četrtek, 14.06.90
DODESKADEN     (DODESKA-
DEN), Japonska, 1970. Režija: Akira
Kurosavva. Glav. vl.: Yishitaka Zushi,
Kin Sugai, Junzaburo Ban, Kiyoko
Tange,     Kazuo     Kato,     Tape
Shimokavva, Keiji Furuyama...(v bar-
vah).
Petck. 15.06.90
UKROČENA TRMOGLAVKA
(THE TAMING OF THE SHRENV),
ZDA, 1967. Režija: Franco Zcffirelli.
Glasba:  Nino Rota.  Glav.  vl.:
Elizabcth Taylor, Richard Burton,
Michael York, Natasha Pyne, Cyril
Cusack, Michael Hordern (v barvah).
Sobota, 16.06.90
MALA VVILLIE VVINKIE (WEE WILL1E WINKIE), ZDA, 1937. Režija: John Ford. Glav. vl.: Shirlcy Temple, Victor McLaglen, C. Aubrey Smith, June Land, Cesar Romero.
Nedelja, 17.06.90
MOŽ IZ PRERUE (THE PLAINSMAN), ZDA, 1936. Režija: Cccil B. de Mille. Glav. vl.: Gary Cooper, James Ellison, Jean Anhur, Charles Bickford, Helen Burgess.
Ponedeljek, 18.06.90 RUDARJEVA HČI (COAL MINER'S DAUGHTER), ZDA, 1980. Režija: Michael Apted. Glav. vl.: Sissy Spacek, Tommy Lee Jones, Levon Helm, Jennifer Beasley, Phyl-lis Boyens (v barvah).
Torek, 19.06.90
ZABLODA (THE HIRELING), Vel. Britanija, 1973. Režija: Alan Bridges. Glav. vl.: Sarah Miles, Robert Shaw, Peter Egan, Elizabeth Scllers, Caroline Mortimer (v barvah).
Sreda, 20.06.90
ZA ENO NOČ LJUBEZNI (LA
PETICION), Španija, 1976. Režija: Pilar Miro. Glav. vl.: Ana Belen, Emilio Guttierez Caba, Frederic De Pasquale (v barvah).
Četrtek, 21.06.90
NA RAZPOTJU (THE TURNING PO1NT),ZDA, 1977.Režija: Herbert Ross. Glav. vl.: Shirley MacLaine, Anne Bancroft, Mihail Barišnikov, Leslie Brovvne, Tom Skeritt, Maitha Scott (v barvah).
Petek, 22.06.90
IŠČE SE GOSPOD GOODBAR
BISERI ZA OGRLICO
MOJSTER V BARVAH
Četrtek, 14.6. 1990
DODESKADEN (Dodes'ka-den, 1970)
(glej spored)
Kinotečni ciklus z naslovom Japonski film se nadaljuje. Tokrat bo s svojim prvim barvnim filmom predstavljen eden zadnjih še živečih velikanov svetovne kinematografije - Akira Kurosawa (letnik 1910). Sensei (mojster) je v 47 letih svoje filmske kariere posnel 29 celovečernih filmov in od tega jih vsaj deset danes ocenjujemo za mojstrovine. Začel je leta 1943 s filmom Sugata Sanshiro, zaslovel z Rašomonom, pred in po njem pa ustvaril še filme: Pijani angel (1948), Živeti (1952), Sedem samurajev (1954), Krvavi prestol (1957), Skrita trdnjava (1958),Telesna straža (tudi Yojimbo, 1961), Rdečebradec (1965), Kagemusha - Bojev-nikova senca (1980) in Kaos (Ran, 1985), ki so eden za drugim biseri za ogrlico. Povsem izven konteksta naštetih del je leta 1975 v sovjetsko-japonski proizvodnji posnel film Dersu Uzala (oskar za tujejezični film), še pred njim pa Dodeskaden.
Dodeskaden je družbena drama. Prikazuje življenje ljudi na obrobju, simboličnem in dobesednem. Osredotočil se je namreč na barakarsko naselje na robu velemesta in tam spremlja »junake«, - nevrotičnega birokrata, mlado dekle, očeta in sina-potepuha, ki stikata po kantah za smeti, da bi našla kaj za pod zob in skupaj sanjata o lepši prihodnosti, prevaranega moža, nenehno pijane delavce, ki se vsakič znova sporečejo in tudi starega modreca, ki na vse gleda z očmi sv. Frančiška Asiškega. Ta freska usod in ljudi je naslikana v prav neverjetnih barvah, z občutkom za življenje in humor in čeprav je ostra drama (kritika), ni mračna in brezizhodna. Kurosavva je poln razumevanja za svoje like in njihove probleme.
Čeprav gre za nedvomno mojstrovino, eno najlepših presenečenj, ki nam jih je mojster pripravil, jo je ta film slabo odnesel. Japonci so ga odklonili in komercialni neuspeh je skupaj s sumom o neozdravljivi bolezni prignal Kurosavvo do poskusa samomora. A čas vse postavlja na svoje mesto. Dodeskaden je bil tisto leto le nominiran za oskarja (dobil ga je De Sica za Vrt Finzi- Continijevih), danes pa je za vsakega ljubitelja filma že trda klasika.
Še to - Do-des-ka-den (skri vnostni naslov) je onomatopoia. Simpatični fantič-čudak se gre vlak in sopiha naslov.
M.K.
Akira Kurosawa
(LOOKING FOR MR. GOODBAR), ZDA, 1977. Scenarij (po romanu Judith Rossner) in režija: Richard Brooks. Glav. vl.: Diane Keaton, Tuesday Weld, NVilliam Atherton, Richard Kiley, Tom Berenger, Richard Gere (v barvah).
Sobota, 23.06.90
HEIDI, Švica, 1953. Režija: Luigi Comencini. Glav. vl.: Elsbeth Sig-mund, Heinrich Gretler, Thomas Klameth, Elsie Attenoff.
Nedelja, 24.06.90 GOSPODIČNA          MAMICA
(BACHELOR MOTHER), ZDA, 1939. Režija: Garson Kanin. Glav. vl.: Ginger Rogers, David Niven, Cliarles Ceburn, Frank Albertson, E. E. Clive.
Ponedeljek, 25.06.90 ANGEL UNIČENJA (EN ANGEL EXTERMINADOR), Mehika-Španija, 1962. Scenarij: L. Bufiuel. Glav. vl.- Silvia Pinal, EnriqueRam-bal, Jacqueline Andere, Augusto Benedico, Luis Beristain, Claudio Brook...
Torek, 26.06.90
ORKAN   (THE   HURRICANE),
ZDA, 1937. Režija: John Ford. Glav.
vl.: Dorothy Lamour, Mary Astor,
John Hall, C. Aubrey Smith, Tliomas
Mitchell.
Sreda, 27.06.90
MOŽ NA STREHI (MANNEN PA
TAKET), Švedska, 1976. Scenarij in
režija: Bo Widerberg. Glav. vl.: Carl
Gustav Lindstedt, Sven Wollter,
Thomas Hellberg, Hakan Serner,
Brigitta Valberg (v barvah).
Četrtek, 28.06.90
FEDORA, ZRN-Francija, 1978. Režija: Billy Wilder. Glav. vl.: Wil-liam Holden, Marthe Keller, Hil-degarde Knef, Jose Ferrer, Mario Adorf, Frances Sternhagen, Michael York (v barvah).
petek, 29.06.90
BASKERVILLSKI PES (THE HOUND OF THE BASKERVIL-LES), ZDA, 1939. Režija: Sidney Lanfield. Glav. vl.: Basil Rathbone, Nigel Bruce, Richard Greene, Wandy Barrie, John Carradine...
Sobota, 30.06.90
DAKTARI, ZGODBA O ŠKILAS-TEM LEVU (CLARENCE THE CROSS-EYED LION), ZDA, 1965. Režija: Andrew Mort~n. Glav. vl.: Marshall Thompson, Betsy Drake, Richard Haydn, Cheryl Miller (v bar-vah).
Prosimo občinstvo, da ne zamuja predstav. Kinoteka si pridržuje pravico do spremembe programa.
^rr^o ^fce
• Že dvakrat napovedana in prestavljana prireditev Finski filmi osemdesetih let do nadaljnega dokončno ODPADE. Kot so nam povedali na filmski redakciji ŠKUC-a, je prišlo do nepremostljivih težav pri nabavi in prev-zemu filmov in tako prireditev ni bilo mogoče spraviti pod streho pred poletjem. Toplo upajo, da jim bo to kljub vsemu uspelo še letos.
• Ljubljanska dvorana  kinoteke  poleti svojih vrat sicer ne bo zaprla, a julija v dvorani na Miklošičevi 28 ne bo na sporedu kinotečnih filmov. Nadomestil jih bo spored filmov  iz distribucije Vesna filma.  Gre seveda za reprize - tokrat z oskarji nagrajenih filmov   (skupaj   deset)   -   od  Leta   nad kukavičjim gnezdom do Robocopa. Vsak film bo predvidoma na sporedu tri dni. Podrobnejši spisek vseh predvajanih filmov in oskarjev, ki so jih prejeli, bomo objavili prihodnjič. Kinoteka bo nadaljevala s svojim sporedom    v    avgustu,    s    po    dvema predstavama na dan, tako kot bo v veljavi že junija, ko bo začel obratovati Poletni kino Ljubljanskih kinematografov.
•  Ce   bo   vse   po   prvotnih   načrtih   in napovedih, bo že 15. junija v Ljubljani na ogled angleški film Ples v temi (Dancin' Thru the Dark, 1989) Mika Ockrenta, prvi od osmih   novih   filmov   reformiranega  dis-tributerja Vesna filma, zdaj Epro- Vesne. Film je doživel svetovno premiero v Lon-donu 27. februarja letos, kar pomeni, da bomo spet hitro videli še svež film, ki je po besedah distributerja »zabaven, ironičen film o mladih, ki se znajdejo na življenskem raz-potju«. Svetovni tisk (npr. Variety) se je zelo pohvalno izrazil o filmu, posebej pa omen-jajo mlade igralce, uspešen režijski debut in
JULIA AND JULIA
Režija: Pcter Del Monle.
Gl. vl.: Kathlcen Turner, Gabriel Byme, Sting,
GabricLe Fcrzctti, Angela Goodwin.
Čeprav v filmu govorijo angleško skoraj ves čas, gre za italijanski izdelek (protzvedel ga je RAI). V precepje vzel žensko, kije razdvojena v takšni meri, da ne ve veČ, kaj je resniČnost in kaj njene utvare. Odločali pa se mora med sreČnim zakonskim življenjem in »nevarnim« ljubimcem - fotografom, ki iz Ital ije želi na izlet v Dubrovnik. Tudi konec filtna &e konča z uganko, tako kot je potekal že do tedaj,
Glavni problem te lepo zamišljene psihološke drame, ki postaja boij in bolj srhljivka, jo v tem, da je tako skrivno$tna,daje šesam režiserni znai razrcšiti. Ali pa je ni hotel, a mu tega ne Štejetno v dobro. Škoda, ker bi sicer uspel. Odlična je atmosfcra filma. Prcveritc.
scenarij Willyja Russella (avtorja uspešnice Shirley Valentine, ki pa je - razen na Festu -pri nas seveda še nismo videli).
• Epro-Vesna pa nam bo (v Ljubljani pred-vidoma jeseni) ponudil v ogled še naslednjih 7 filmov: Henrika V. scenarista, režiserja in igralca Kennetha Branagha, Jutranjo zarjo (The Davvning, 1988), prav tako angleški film Roberta Knightsa z Anthonyjem Hopkinsom, Rebecco Pidgeon in zadnjo vlogo Trevorja Howarda, špansko-francosko Ponorelo opico (The Mad Monkey, 1989) Fernanda Truebe (videli smo njegovo Sladko odraščanje) z Jef-fom Goldblumom, nemško Stekleno tišino (Silence Like Glass, 1989) Carla Schenkela (poznamo njegovo Dvigalo v okvah), Šoferja gospodične Daisy Brucea Beresforda (režiser-ja in filma najbrž ni treba posebej predstavljati), še en ameriški film Angleža Johna Boormana (Odrešitev, Zardoz, Excalibur - meč kralja Ar-thurja, Upanje in slava...) Tam, kjer je srce (Where the Heart Is, 1990) in končno ameriško-nemški Zadnji odcep za Brooklyn (Last Exit to Brooklyn, 1989) po istoimenskem romanu Huberta Selbyja, jr. in v režiji Ulricha Edela, ki ga pri nas poznamo po filmu Christiane F. -Otroci s postaje ZOO. Če nič drugega, potem lahko rečemo vsaj to, da je izbor filmov, glede na to, kar gledamo v kinih - fenomenalen.
•  22. in 23. maja smo v CD doživeli tudi
letošnjo predstavitev filtnov študentov AGRFT. Zvrstili so se Divertimento Jana Zakonjška (pantomimična glasbena komedija a la Matiček se žcni), Prostor pogleda Saša Podgorška (eksperimcnt z odličnim prcp letom slik in zvoka), Razglednice Igorja Sterka (dokumentami film o doživljanju časa, ko so živele razglednice, najdene v antikvarjatu - s svojih potovanj jih je pošiljala neznana junakin-ja), že znani Nekoč je bilo Aleša Verbiča (o filmu smo že pisali), Dediščina Toma Aleksova (dokumentarni film o makedonski kulturi in njenih »pozabljenih« zakladih), Spirit of Ac-tion Andreja Košaka (res kratek film o življenju mladih ljudi, posvečen »my generation«), Etida za slovenske begunce Amirja Muratoviča (igrani satirično-domišljijski film o fantu, ki živi v violončelu in dekletu, ki pride k njemu na obisk iz saksofona. Njune sanje, pobegniti iz vsakdanjosti, postanejo resničnost), Noč meduz Veronike Aiken Prosenc (filmček s slikarskimi motivi Zvesta Appolonia) in Silicijev horizont Igorja Zupeta (film katastrofe, ki smo mu v tej rubriki pred mesecem dni že namenili nekaj besed). To, da so bili filmi (razen zadnjega) predvajani z videokaset, ni pomagalo pri uživanju v gledan-ju, pa tudi genialna poteza vseh za to odgovor-nih - da filme istočasno predvaja - tudi na televiziji, je omembe in zgražanja vredna. Kdo koga vleče za nos? Sicer pa je kvaliteta del presenetljiva in avtorji marsikaj obetajo, če bodo le nadaljevali v tem slogu. Ob Verbiču sta navdušila predvsem Podgoršek in Šterk .
M.K.
BARFLY
Režija; Barbet Schrocder.
Gl. vl.: Mickey Rourkc, Fayc Dunaway. Alice
Krigc, Jack Nance, Frank Stallonc.
O lem filmu pri nas ni bilo slišati lepih besed, a gre za zelo simpatično deice, miniaturo o življenju losangeleških klošarjev in pijancev. Mojster alko-trip literature, Charlcs Bukowsk.i je sam napisat scenarij za ta fi]m o življenju njegovega junaka (njega samega?), Henryja. OdUčno je zadeta atmosiera okolja, ki ga pisatelj opisuje v knjigah. Faye je dobra, Mickey pa je šel najbrž celo predaleČ - toliko igranja je po svojc »preveč« (overacting). Nof po drugi strani pa j<_ trebarazumed igralca, ki svojedelojemljesmrtTso resno (baje si je za vlogo dal zbrusiti zobc, da ne bodo preveč »lep« za lik, ki ga igra). Gledljiv fiJm^ a so Zgodbe navadne norosti Marca Fer-rerija seveda čisto nekaj drugega.
FUNNYFARM
Rcžija: George Roy HilL
Gl. vl.: Chevy Chase, Madolyn Smith, Joscph
Maher, Jack Gilpin.
Blaga satirična komedija o »lepotah« življcnja na kmedh. Nadobudni novinar se odloči, da sc s svojo ženo preseli na fanmo daleč cxi civilizacije, da bo lahko v miru pisal knjigo. Življenjc tam pa seveda ni tako idilično, kot sta si ga človeka velemesta prcdstavljalau Pravzaprav gre vsc narobc. Ob vsej nesreči se izkaže še^ da je jimakova žcna boijša pisateljica kot on. Zelita se vrniti, a si končno premislita in ne čaka ju preveč srečen konec.
Glede na odlično začeto zamisel, smo dobili m;inj kot bi lahko, saj film skoraj ni komedija. Štosi so bolj rcdki, a so rcs simpatični in to brez »rojcncga« komika Chasea. Ob drugih dobrih sodelavcih (glasba: E. Bernstein, fotograflja: M. Ondricek), bi za boijŠi konČni rezultat poirebovali boljše igralce.
M.K.
TEATER
mf ot vsako leto je
JL jL tudi letos prišla z akademije (AGRFT) nova generacija gle-daliških ustvarjalecev ali vsaj Ijudi, ki bi naj to bili. Letošnja šoloza-ključujoč generacija je predstavila dve diplo-mski deli (predstavi), ki dajeta nekaj slutiti; sicer, gre za generacijo, ki se je očitno spravila z vsem tistim, česar ne prebavljamo več, in hkrati pristala v istem, recimo temu, dreku.
NA VZH - ZAH - ODU NIČ NOVEGA
Prva predstava (premiera je bila 18. maja v Slovenskem mladinskem gledališču) je bila delo režiserja Zdravka Zupančiča (mentor Dušan Jovanovič) in dramaturginje Martine Bremec (mentor Andrej Inkret): KDO SE BOJIVIRGINJE WOOLF? (Edvard Albee: Who's Afraid Virginia Woolf?, 1963). Drama absurda tokrat deluje resnično absurdno, kar pa je bolj stvar dramaturgije kot samega režiserja. Ves brezup ali, če hočete, vsa tragičnost celotnega fabulativnega ustroja dobi svoj smisel šele ob koncu. Toda s tem, ko drama dobi svoj smisel, izgubi pravzaprav ves šarm. To pozicijo dokaj uspešno ohranjajo satirični vložki, ki ob koncu popolnoma splahnijo. Hkrati s tem pa drama ni več amerikanizirana, temveč še kako kranjska, kar potencirajo tudi sami igralci (Ksenija Mišič, Valter Dragan, Mojca Turk in Robert Waltl -mentor Boris Cavazza).
ZABAVA ZA ROJSTNI DAN je krstno uprizoritev doživela že leta 1979 v Mestnem gledaiišču Ljubljanskem, zaradi česar letošnja premiera (29. maj, Mala drama SNG) ni prav nič na slabšem. Ravno nasprotno, režiserka Mateja Koležnik je izkoristila prah, ki se je nabral v teh enajstih letih, enostavno tako, da ga je odtranila. S tem, pa je drama, ki je nastala ob koncu petdesetih, nanovo zaživela. Kot tipičen produkt devetdesetih, kakor delujejo tudi vsi igralci (Brane Grubor, Alenka Vidrih, Primož Ekart, Urška Hlebec, Ludvik Bagari in Zoran More - mentorji so isti kot v prvi predstavi).
Tadej Čater
THEATRIO 90
Za namije še enfestival sodobnega gledališča. Še en festival, ki si ne zasluži drugega, kot da ga ukinejo. Vprašanje potrebe te prireditve je povsem odvečno, zakaj pravšnji odgovor na to je občinstvo (kolikor gaje sploh tafestival imel). Ali drugače, vsem je popolnoma jasno, da seje v tem času vse, kar nekaj velja v teatru, dogajalo na 35. Sterijevem pozorju v Novem Sadu.
Stiri prredstave, kolikor smo jih imeli priloznost videti v Mestnem gledališču Ljubljanskem, prihajajo iz treh dezel - Avstrije, Madžarske in Slovenije. Menim, da ne bo nič narobe, če zapišem, da bi bila dovolj le ena predstava. Gre za MEFISTA Klausa Manna v režiji Zarka Petana in izvedbi MGL, ki je predstavljalo Slovenijo. Skratka, predstava o gledališču in družbenem trenutku ter prepletanju enega in drugega. Prireditevje otvorila injo s tem hkrati zaključila. Po tejpredstavi namreč nismo videli ničesar, kar bi bilo sploh vredno opisati.
Toda za osvežitev spomina: Avstrijo sta predstavljali dve gledališči, in sicer, Vereinigte Buhnen iz Gradca s predstavo Lessingovega MODREGA NATANA in Stadttheater iz Celovca s komedijo italijanskega dramatika Daria Foa, KDOR KOGA SPOTAKNE, IMA SREČO V LJUBEZNI. Hevesi Sandor iz Zalaegerszega je gledališče, ki je zastopalo Madžare na letošnjem THEATRIO 90. Njihova predstava je delo dramatika, po katerem gledališče nosi ime, torej Hevesija Sandorja. CESAR IN KOMEDIJANT je igra, kije bila pod nivojem vseh ostalih predstav.
Najbolj zanimivo je dejstvo, da je bilo še (zopet) najbolj zanimivo na otvoritvi, pa ne le zaradi Petanove predstave, ampak zaradi govora novega slovenskega kulturnega ministra, dr. Andreja Capudra.
Le kdo bi si mislil?
Tadej Cater
KARANTANIJA
Mhm^f^
PREDSTAVLJA
h Tomai Salamun: OTROKIN
JELEN, založba Wieser, Celovec ^1990
Založba Wieser se je odloČila za kvaliteto ra pri tem ubrala najbolj zanesljiv obrazec za doseganje tega cilja: izdajanje imen, ki so garancija za takŠno kvaliteto. §e posebej se fo dejstvo drži založniškega dela, ki prtpada poeziji. Po tem, kp so pred časom udarili na trg s SonetiMilana Je&iha, ki so pobrali vso hvalo in slavo, se je ta av$tnjskcM3lovensRa flrma odJotHa za Še eno zanesljivo ime: to je Tomafc Šalamun, katerega zbirka OTROK IN JELEN bo vse zveste uživalce poezije vsekakor spravila v ^apto^ saj pestni pri dotičnem pes-l»iku Se vedno udrihajo brez ustniijenja. Njegova zadnja zbirka nam pokaže teJesno strastkot poezijo. Pohitite!
2, Marcel Proust: SVET GUER-
MANTSKIH(Iskanjeiz-gubljenega časa III), Državna založba Slovenije, Ljubljana 1987
Marcel Proust se pri nas pojavlja občasno; verjetno takrat, ko pri založbi narasic žcja po iskanju izgubljenega časa. Če ste cdcn od iskal* cev, ki ste v svojem početju vztrajni in vični, tnorate vedeti da je na policah knjigarn že nekaj časa tretji del rega iskanja: SVET GUER-MANTSKIH je prevedJa Radojka Vran^ ki počasi plove na konec proustovega časa, Če hočete tudi vi, ki ste verjemo že opravili z Joyceom, iti do konca Prousta, potem morate izstopiti tudi na tej postaji njegovega iskanja. Takoj na postaji pa lahko tudi vprašate po knjigarni Karantanija, kjer boste lahko kupili SVETGUERMANTSKIH. Srecnopot!
3. KAKO NAJ VAM PRODAMO MODRINO NEBA, Izbor, prevod in spremna beseda Franc Burgar in Majda Kuželički-Burgar, Samozaložba, Ljubljana 1988
Kako so se borili in na koncu zaradi »vatrenog oružja« izgubili rdeči indijanci, ste verjetno videli v kavbojskih filmih. Morda pa ob tcm niste videli prave slike?! Morda pa ob tem glcdanju niste videli neba, ki je bilo umemo zrežirano?! Morda pa ne veste, da je to nebo Še vedno lasi indijancev?! Če bi radi zvedeli, kaj si o belcih tnislijo rdečkarji, lahko vse to preberete v ekološkem delu KAKO NAJ VAM PRODAMO MODRINO NEBA. Toda ne berite tega kot žalostinko ali tragedijo; rajc poiščite znake in magijo pravih prebivalcev Seveme Amerlke! Videli boste metafiziko, ki 5e danes obvladuje bele in Črne prebivalce ZDA.
Esad Babačic
Zgodilo se je
KRŠKO
ENKRAT DRUGAČE
Študentje 1. letnika ALU iz Ljubljane
V ponedeljek, 4. junija so Študentje 1. let-nika ALU-ja iz Ljubljane priredili razstavo v Galeriji Krško, ki ni bila pod okriljem njihove akademije, ampak je predstavljala delo, ki je nastajalo zunaj šolskega programa. Pri tem sta jim pomagali vodja
Galerije, Ida Merhar, ki je razstavo or-ganizirala, in Vida Fritz iz Kultume skupnos-ti Krško. Galerijo upravlja Valvasorjeva knjižnica, ki prireja razstave. To se zgodi sicer dvakrat na leto, ker je kapelica v zelo slabem stanju in potrebna adaptacije. Denar-ja za to pa seveda ni.
Zdaj pa k mladim razstavljalcem. Omeniti moram še, da je njihov mentor prof. Jemec iz ALU-ja. Razstavljali pa so: Aleksander Nišavič, Mihaela Ciuha, Mitja Stanek, Gregor Podkrižnik, Mladen Kuhl, Polona Petek, Ana Zavadlav, Ana Košir, Andrej Jemec, Mateja Kavčič, Mateja Sever, Majda Jurca, Marinko Šagolj, Lado Leben, Domonik Šolar, Viktor Rebernak,Darja Srebrnik, Darij Kreuh, Nuša Lapajne, Branko Kores in Erika Omerzel. Torej kar velika množica za tako majhen razstavni prostor. S svojimi deli: kolaži, grafikami, olji, instalacijami in skulpturami so popol-noma oživili galerijo in ji dali še večje
razsežnosti. Vsa dela so imela skupen motiv, ki je nastal spontano zaradi kraja samega. Radioaktivni stol, trpeče in prestrašene množice pod križem s Kristusom, narava v svojih živih barvah in polna življenja, skulptura križanja..., vse to je pričaralo posebno vzdušje, ki so ga zaznali tudi obis-kovalci. Tako je razstava ne samo umet-niško, pač pa tudi družbeno doživetje zaradi ogroženosti tega prostora pred jedrsko elektramo. Mladi umetniki so nekako zaz-nali to potrebo po izražanju protesta prebivalcev tega kraja.
Tudi otvoritev je bila posebnost zase. Točno ob 7.30 so razstavljalci postavili pred vhod velika kartonasta platna in ustvarili tri skupinske slike. Nato so »jurišali» na vhodna vrata, ki so jih pred tem prelepili s časopis-nim papirjem in odprli razstavo. Sledilo je bobnanje v kapelici, ob tem ko je množica obiskovalcev vstopala. Nato še govor Ide Merharin....                           Nives Klinc
music
DRUGA GODBA V RITMU LIPOVEGA LISTA
Druga godba jc bila. Šesta po vrsti je pokazala to, kar lahko zaz-navamo že dve do tri leta. Ljubljana zmeraj bolj (p)ostaja vas.
Začela se jc, kot napovedano, 26. maja z nastopom Ansambla Vujičič in Tria Bulgarka. V Poletnem gladališču se je zbralo kar 200 do 250 ljudi in uživalo v mešanici srbskih, madžarskih in ostalih balkanskih melosih. Prisotnim so ponudili eno uro veselega, sproščujočega etno zvoka na pristcn balkanski način. Zatem so nastopile Trio Bulgarka s spremljevalnim ansamblom Balkana. Trije zveneči glasovi in odličen bend, različne kombinacije glasov in glasbil so popolnoma očarali 10 procentno poln avditorij. Veselo.
Naslednji dan je bila nedelja in edini od osmih dni, ko se ni dogajalo nič. Se pa je v ponedeljek, ko je v Viteški dvorani nastopil Sakis Papadimitriou, prvi mož evropskega klavirja. Seveda govorimo o im-provizirani glasbi in prijetnem večeru v skoraj polni dvorani (cca. 150 glav). S tem nastopom je odlično, vendar še zmeraj mnogo premalo zapolnjena praznina preminulega Jazz fcstivala. Prijetno.
Za nekatere osrednji dogodek DG '90 je bil nastop posvojeno ljubljanske skupine Borghesia. Predstavili so enak repertoar kot na nedavni evropski tumeji, in to po tisli Evropi, ki jih je posvojila prej kot Ljubljana. Dejstvo je namreč, da jih Ljubljana nikoli ni prav zares posvojila. To smo lahko videli na koncertu, ki je bil dokaz, da so Borghesia naš daleč najboljši bend. Razširjena zasedba je kljub dvomom tehno puristov zvenela res osvežujoče in dobro. Publika hladna. Škoda. Mega.
V zadnjem trenutku dodan koncert Fish & Roses iz New Yorka se je odvijal pred približno 33 glavo (jedna više il' manje - isto ti dode) množico v K4. Kratek ekskurz v eksperimentalno rock-jazz- pop sceno je bil verjetno
najšibkejši večer DG '90. Prav lahko, da bi ob boljšem obisku tudi Fish & Roses izvedli boljšo predstavo. Mlačno.
Smo pa zato naslednji večer v prej omenjenem klubu ob oblakih indijskega kadila lahko konzumirali glasbo zasedbe Lights In A Fat City. Če smo jih hvalili po slišanih zvočnih zapisih s takih in drugačnih nosilcev zvoka, so v živo zveneli še enkrat bolje. Izvrstna sinteza elektronike, najbolj primitivnih tolkal in seveda nosilnega glasbila, ki se imenuje didgeridoo; prvinski instrument avstralskih domorodcev lahko čutite razen z ušesi tudi z želodcem in ostalimi deli prebavnega trakta. Glasba Lights In A Fat City se z imenom Druga godba popolnoma istoveti in to je dobro. Perfektno.
Iz ne ravno najbolje ventiliranih prostorov smo se naslednji večer zopet zbrali v Preddverju Plečnikovih Križank. Ljudski godci in pevci z Notranjskega so prav res zagodli in zapeli, poleg tega pa so še dobro zabavali dvesto sedečih obiskovalcev. Brez dvoma so se dobro zabavali tudi sami. Slovenski etnični večer so popestrili tudi Trinajsto prase z nekaterimi, drugogodbeni publiki že znanimi gosti. Zelo slovensko. Zabavno in poučno.
DG '90 so končali zairski glasbeniki, ki jih vodi starosta afriške zabavne godbe Papa Wemba. Prezentirali so glasbo, ki jo v Afriki imenujejo soukous in ki rednim obiskovalcem druge godbe nikakor ni neznana. Letos jo je Papa Wemba predstavil več kot odlično in pristno ter energično; no, v glavnetn, kajti na koncu je zajadral v vode osladnega afro-evropskega popa in precej pokvaril vtis celotnega večera. Na začetku: dobro, na koncu: slabo.
Tako se je iztekla Druga godba '90. Najbolje, da se pri razmišljanju o prireditvi kar takoj vmemo na začetek tega teksta. Ljubljana in ljubljanska publika jfc še enkrat dokazala, da se od tukaj kjer je, še naslednje desetletje ali dve ne bo premaknila. To dokazuje prvi koncert DG; predvsem Trio Bulgarka in ansambel Balkana so v tem trenutku na svetovni ravni, gleda pa jih dvesto ljudi. Potem so tu Borghesia in Lights In A Fat City -eni in drugi so predstavili godbo tega trenutka in prihodnosti. Dva odlična koncerta ter hladna publika, kar velja bolj za nastop Borghesie kot za LIFC, ki so ob nastopu poželi precej ovacij. Nasploh velja, da so bili redki, a izbrani obiskovalci drugogodbenih koncertov s ponudbo zelo zadovoljni. Nastop Borghesie pa je zelo siptomatičen primer "scene", kjer je zmeraj bolj važno, da tam pač moraš biti ali pa nisi "in" ali "cool". Dokaz za to je polno preddverje črnih pojavnežev, ki so veselo čebljali in tračarili, medtem ko se je v avditoriju dogajalo nekaj velikega.
O obisku se ne izplača zgubljati besed, splača pa se o smislu organizacije take ali podobnih prireditev v Ljubljani. Tistih dvesto ali tristo ljudi, ki Drugo godbo zares doživljajo, se bo za podobnimi koncerti po šestih letih drugogodbenega osveščanja podobne zadeve odpravilo gledat in poslušat tudi kam drugam. Pojavneži pa kar naj sanjajo o Evropi. Hec je namreč v tem, da so bili na napačni strani odra ali pa niti do tam niso prišli. Zares so v Evropi le Borghesia.
Na vasi je res lepo!
Marko Plahuta Igor Ivanič
°Vnede/;o /7 ¦   i^^^^^^^^^^^H
*"*^                    ^^^Jeastieboy»
Vesna ^^^1 po koncu turne^,z
piii

tnosiG
MARK STEWART - METATRON
»Metatron« je četrta samostojna plošča Marka Stewarta, nekakšnega enfant-terribla angleške neodvisne scene. Lahko bi rekli, da je ta album hkrati tudi mejnik v Stewartovem glasbenem delovanju, saj se precej razlikuje od pred več kot dvema Ictoma izdane »As The Veneer Of Democracy Starts To Fade« in sploh od njegovega celotnega samostojnega opusa, da 0 petih ploščah s skupino The Pop Group niti ne govorimo. Za kaj gre?
Kralj tehno-klubske scene in njegovega Maffia alias Tackhead, eden vodilnih projektov sub-reggae založbe On U Sound, sta si očitno zaželela igrati kitare. Tako je glasba na »Metaironu« zmešnjava frenetičnega žaganja kitar, živčnega poskakovanja ritem mašin in oddaljenega, sfuzanega vokala, kakor si je vse to zamislil šef miksolog Adrian Sherwood, ki je ploščo produciral. Ce se vam zdi ime znano, pa ne veste od kod, sc spomnite založbe On U Sound in tamkajšnjih vse premalo priznanih skupin, kot so Tackhead, The Dub Syndicate, Barmy Army, Lee »Scratch« Perrya in podobnih, ki vsi dolgujejo zahvale za njihov specifičen, čeprav rahlo unifor-miran zvok prav Sherwoodovi odlični produkciji.
To pot pa se mu Mark Stewart žal ne more posebno zahvaliti, saj kljub precejšnji raznolikosti glasbenih stilov, ki nihajo od udarnega tehno rocka do nepogrešljivega reggaeja, »Metatron« ravno zaradi produkcije kot celota izpade preveč monolitno. Na kratko povedano, plošči manjka tisto »nekaj več«, kar je krasilo do sedaj skoraj vsak Stewartov izdelek, in zaradi česar plošče pravzaprav kupujemo in poslušamo. S tem nočem reči, da je plošča slaba, kar še posebno velja za njeno drugo stran, kjer prevladuje reggae, ki je produciran bolj nežno in mehkeje kot kvazi rock na prvi strani. S slednjim je narobe to, da v glasbenem smislu ni tako dinamičen, kot od njega zahteva produkcija, in se zato sesuje sam vase. Tako postane jasno, da na plošči »Metatron« ne služi produkcija glasbi, pač pa obratno, kar je slabo. V teh dveh letih premora pred izdajo »Metatrona« bi si Mark Stewart res lahko izmislil kaj boljšega.
Marko Plahuta
Ufeis liie
IT'S ONLY R'N'R
Pa je bila Druga godba. In tradicionalno prinesla zimo v naše kraje. Ne vem, zakaj, ampak v času trajanja Druge godbe vedno padajo snete sekire in ušpičene prekle, zamorci v svojih folklornih oblačilih zmrzujejo na odru, publika pa razkazuje zimsko modo minule sezone. Vremenu primerno, torej klavrno, je sprva kazalo tudi z obiskom kon-certov. No, stvari so se v drugi polovici prireditve nor-malizirale in čeprav organizatorji verjetno ne poskakujejo naokoli, vzhičeni nad masovnim zanimanjem, se fešta, ki že leta poteka po isti formuli (slovenska + balkanska folklora + zamorci, v prvotni različici pa raste, + eni elektronski odštekanci + en sodobni improvizator), še kar dobro drži. Posebej, če pomislimo, da je to »druga« godba. Tisti »prvi« namreč vse bolj žalosmo kaže. Pred kratkim sem v enem večeru obiskal tri ljubljanske klube, ki so imeli koncerte pretežno prve godbe, pa v vseh treh skupaj niso prodali niti sto vstopnic. ..bi ga. Stvari so take, da niti mogočni spon-zorji ne pomagajo več. Kos tuineje, seveda tudi ljubljanski koncert, so odpovedali celo Parni valjak, čeprav jim je Levi's podaril brezplačne kav-bojke. Tako da sem se spraševal, kaj ljudi sploh še zvleče v najtlajf. No, odgovor sem povsem slučajno odkril nekega večera v klubu Babilon, kamor sem zašel povsem slučajno. Okoli tamkajšnjega odra se je gnetlo več ljudi kot ob nastopih renomiranih imen domače estrade. Prebil sem se v prve vrste, da bi videl, kaj se dogaja. Tam je neko dekle, za katero sem izvedel, da ji je ime Lucky Lucy in da je Čehinja, plesala ob slabo posneti muziki s kasets. Beš tak šov, sem si rekel in hotel odriniti drugam, ko se je Lucy začela slačiti. In se je slekla, čisto do konca. Tebi nič, meni nič. Svašta!
Takole nepripravljen sem bil povsem šokiran in sem se nemudoma odkotalil do šanka na jacka. Potem sem nekaj dni pozorneje poslušal obvestila na radiu in ugotovil, da na vseh koncih ponujajo vsaj toples plesalke, na nebotičniku pa med drugimi svinjarijami še ženski in moški striptiz. Torej se je
VPLIV PORNOGRAFIJE
NA RAZVOJ ROCK
GLASBE DOMAIN V
SVETU
kurbarija preselila s kioskov v družabna zbirališča. Še malo, pa bomo dobili v Ljubljani tudi zaresno kurbišče, čeprav so razvratne komuniste na oblasti zamenjali bogaboječi demok-rati. In če bo šlo tako naprej, bodo tudi rokerji zanimivi samo še, če bodo igrali (vsaj) do pasu goli.
Po tem pomo-šoku je bil izlet na dekadentni Zahod, kjer imajo pomografijo varno spravljeno v sex-shopih, prava osvežitev. Poleg tega ljudje tam še vedno hodijo na rock koncerte. Trumoma. Denimo na Rolling Stonse, ki smo samo v Miinchnu dvakrat razprodali olimpijski stadion. No, po svoje tudi te navdušene rock publike ne razumem najbolje; s tribun so celo velikanski video ekrani videti kot prenosni televizorji, da bi kdo od tam ugotovil, kaj se dogaja na odru, pa je sploh nemogoče. Ampak v parterju je bilo z malo dobre volje in talenta za vrivanje in prerivanje prav zabavno. Rolajoči se kamni so namreč kljub častitljivim letom rolali skoraj dve uri in pol in to takorekoč same greatest hits (kar njim, resnici na ljubo,               ne
predstavlja kakšne posebne težave). Malce cinično je bilo le, so proti koncu zapeli It's Only Rock'n'roll. »Only Tbck'n'roll«je bil v tem primeru videti takle: oder je bil širok petdeset, visok pa štirideset metrov. Zapostavljanje odra skrbi ekipa dvestopetdesetih ljudi. Na tem odru je igralo in pelo skoraj dvajset ljudi, vključno z manjšim zborčkom, pihalno sekcijo in dvema klavijaturistoma. Da ne govorim o ogromnih napihujočih se pošastih v stilu Pink Floydov, plamenobacačih in podobni krami. Kaj hočemo, spektakli so očitno spet v modi in zato ne preseneča, da bo Roger Waters poleti v Berlinu ponovno postavil svoj zid, ki ga je pred natanko desetimi leti rušil v Londonu in Los Angelesu. Bistvena razlika pa je ta, da danes ni punkerjev, ki bi ga psovali, da je dinozaver, brontozaver ipd. Se več, fantje v črnem, ki so nekoč prepevali No More Heroes, se zdijo danes dosti bolj zlajnani stari prdci kot na primer Stonesi. Tako gre to.                                                                    Gary Gray
fflB. is Mie
MATCHPOINT
1. SPOŠTUJ SVOJEGA PARTNERJA
Če ga spoštuješ, se ne spakuj, ko zgreši; ne vrti oči.kadar izbere napačen udarec in ne meči loparja, kadar napravi dvojno napako. Odpusti mu njegove napake, če želiš, da bodo tudi tvoje odpuščene. Ce te ne plačuje za nasvete, jih ne mara slišati. Prav pa bi mu prišla tvoja spodbudna beseda in razumevanje.
2. SKRBI ZA NJEGOVE LOBANE ŽOGICE
Boljše ko se bosta spoprijela z lob udarci, boljša ekipa bosta. Torej skrbi za hrbet njegovega partnerja, da ga nasprotnik ne bo omalovaževal z visokimi spin udarci. Če tvoj partner krene v eno smer,brž pokrij drugo in mu bodi vestna senca na drugi strani igrišča.
3. TRDNO VERJEMI V DIAGONALNI RETURN UDAREC
Le to je osnovni udarec pri igri dvojic. Močneje in natančneje ko boste zadeli return, več možnosti boste dali partnerju, da s svojim topovskih smashem opravi z nasprot-nikoma.
4. ZAŠČITI SVOJO STRAN, BOJ SE PARALELNIH UDAR-CEV IN DOLGO BOŠ IGRAL, VELIKI BODO TVOJI USPEHI
Prepotentnež, zaspanec in boječnež so navadno žrtev dobro odmerjenih paralelnih udarcev.
Le tisti, ki ne greši mnogo pri mreži, si lahko privošči dva ali tri prevare pri enem setu.
V naslednjih primerih ustvariš primerne pogoje, da bo tvoj partner prevaran na mreži: - slab drug servis,
-  kratka in počasna diagonalna žogica,
-  ko je nasprotnik precej izven igrišča,
-  kadar je nasprotnik Lendl, Be-cker...
5. NE POHUJŠUJ SE Z DVOJNIMI NAPAKAMI
Servis je treba obdržati za vsako ceno. Že en sam odvzem lahko pomeni vaše preklestvo. Vzorni igralci realizirajo več kot 70 % prvih in 95 -100 % drugih servisov. To ne pomeni, da lahko pri drugem servisu igrate namizni tenis. Drug servis bodi spin udarec globoko v servisno polje.
6. POGOSTO IN REDNO HODI K MREŽI
Posamezniki lahko uspejo tudi brez tega, pari pa nikdar. Najboljše dvojice so sestavljene iz odličnih igralcev začetnega udarca, topovskega smasha in natančnega volley udarca. Seveda pa so fantastični tudi v ostalih prvinah teniške igre. Od predigre, začetka in učinkovitega in eksplozivnega zaključka.
7. VOLLEY BODI MOČAN
Nihče, ki v tej prvini ni dovolj močan, ne zmaguje. Visoki naj bodo udarjeni agresivno, nizki pa natančno in močno.
Močneje, ko jih boste udarjali, več možnosti je, da boste med vodilnimi.
8. SPOZNAJ SVOJE NASPROTNIKE
Bolj ko jih boste preučili, boljša bo vaša obramba, odgovor na servis in napad. Dobro je vedeti, kakšen je ser-vis, osnovni udarec vašega nasprot-nika, njegovi refleksi in teniški možgani.
9. NE BODI
SRAMEŽLJIV PRIIGRI
NA MREŽI
Tisti, ki nikdar ne poskusi dobiti žogice na mreži.prisili partnerja k garanju. Še slabši pa je tisti, ki partner-ju nakaže, da bo žogico udaril, nato pa mu milo srce to v zadnjem hipu prepreči.
10. NIKDAR NE IZ-GUBITE UPANJA IN VERE V ZMAGO
Pogum je bistvenega pomena. Obup in izguba upanja sta enaka beli zas-tavici na mestu brisače v ring.
Noge morajo gibati, odnos do igre mora biti pozitiven, koncentracija popolna in živci - mirni in hladni.
Pogovarjajte se,kaj vaši nasprotniki počnejo. Zakaj jim gre bolje? Kako morate igrati vi, da boste prišli višje. Zapomnite si rezultat in odgirajte vsako točko najboljše!
Pa veliko uspešnih iger!
Ideja in karikature povzete po V/ORLD TENNIS
Prevedel in priredil: Leonardo Peklar
Deset teniških zapovedi (za igranje dvojic)
Meis lile
oni o nas oni o nas oni o nas
Ssmrtjo zvezne in republiških »mladinskih organizacij« so se v težavah znašli tudi mladinski časopisi. Tako sta ugasnila zagrebška časopisa Studentski list in Polet; pred podobnimi tcžavami pa je ludi beograjski NON, siccr glasilo preoblikovane ZSM Srbije, ki stopa po socialdemokratskih poteh. V Srbiji je še Student, ki proda okoli 10.000 izvodov. Kragujevški Pogledi, fomnalno glasilo tam-kajšnje Univerze, se tiska v 120.000 izvodih, po nckaterih ocenah pa se proda le desetina. Seveda ta primanjkljaj Pogledov, ki so izrazito pročetniško usmerjeni, finančno in moralno pokriva Draškovičevo Srbsko gibanje ob-nove. Morda je to recept za usihajoče mladinske časopise - najditc si partijskega sponzorja, ki ima močnega in bogatega pok-rovitelja v tujini. Vsaj dokler vlada nc uredi tujih vlaganj v medije.
Pogreb in sedmino ZSM Jugoslavije je ustrezno obeležila tudi Mladost. V posebni številki ob 13. (zadnjem) kongresu naj-demo spomine (bivših) mladinskih funkcionar-jev, ki se z otožnimi toni poslavljajo od svoje mladosti. Mladost, tednik ZSMJ, se je preoblikovala in bo poslej Neodvisna?!
Prvak slovenskih liberalcev, Jožef Školč, je v intervjuju še za staro Mladost dejal: »Mi smo danes verjetno v Sloveniji stranka, ki ima največji intelektualni potencial.« Kako bodo na to izjavo reagirali prvaki Slovenske demokratske zveze, še ni znano. SDZ-jevsko jedro si namreč lasti intelektualno prvenstvo v Sloveniji in le upamo lahko, da ne bo us-tanovljena posebna skupščinska komisija, ki bi raziskala, kdo ima več - ne v hlačah ampak v
možganih.
Naš končni cilj je Slovenija brez vojske, pravi Školč. Do takrat pa se lahko v Jugoslaviji dogovorimo o »nekaterih skupnih enotah. Popolnitev enot pa se mora vršiti po teritorial-nem principu.«
VBeograjskem NON-u že dalj časa ob-javljajo APP seznam politikov, »ki ga pripravlja londonsko združenje profesionalnih politikov.« Največ točk ima sovjetski predsed-nik Gorbačov (3986). Med jugoslovanskimi politiki je najvišje Milan dupalo (?), šef var-nosti na nogometni tekmi Dinamo-Crvena Zvezda, ki je odkrito priznal, »da so pretep začeli zagrebški Bad blue boys, ne pa beograjske Delije.« Na 89. mestu APP liste je Borisav Jovič, novi šef sfrjota. 1046 točk si je prislužil zaradi »umirjenosti, s katero je sprejel tako težavno obveznost.« Slobo je šele na 98. poziciji. Če verjamete, da to lestvico sestavljajo v Londonu, ste to storili prvič in - zadnjič!
Ljubomir Rankovič, urednik časopisa »Glas crkve«, ki pripada tako imenovani »radikalni smeri« srbske pravoslavne cerkve, o Slobodanu Miloševiču: »Ta odličen človek iz naroda, pravi predstavnik naše rase, z vsemi obeležji srbske narodne duše: pošten, odločen, resnicoljuben in pripravljen žrtvovati se, poleg tega še naravno talentiran z bistrim umom in močjo jasne besede in misli, z izjemno sposob-nostjo komuniciranja z množico. Torej človek z vsemi atributi resničnega narodnega vodje...« Lahko pričakujenio, da bo ta definicija kmalu v antropoloških učbenikih v Srbiji, poglavje o srbski rasi!?
Dragutin Djurič, advokat iz Banja Luke, eden izmed prvih predlagateljev za ukinitev zakona o zaščiti imena, dela in lika Josipa Broza. Tokrat v reškem VALU govori o vzporednicah med Titom in Slobom: »Pri Slobodanu Miloševiču ne opažam, da bi se trudil postati kult-osebnost... (sic).
Ljuljeta Pula, predsednica Združenja žena pri Demokratični zvezi Kosova, inženir tehnologije, profesorica na fakulteti v Titovi Mitrovici, članica delegacije albanske opozicije, ki je o položaju na Kosovu poročala pred ameriškim Kongresom v intervjuju za Mladost: »Polemiziranje z Mihaljem Kertesom nam je pod častjo...«
Bogdan Kecman, lider kosovopoljskega Božurja, trdi, da je življenje danes stokrat boljše kot leta 1981. Težave so le v tem, da so se med Srbi pojavili petokolonaši... O volitvah v Sloveniji in na Hrvaškem pa: »Zame ne obstajajo. Zanima me samo država, v kateri živim. Gremo na volitve v celi Jugoslaviji, pa bomo videli, kakšni bodo potem rezultati?!« O Titu pa pravi, »da je bil hujši kot Stalin. Toliko zlega je napravil našim narodom... Pomislite samo na to, da sredi vojne ni dopustil os-voboditve Jasenovca!«
Branko Čakarmiš
ZUNANJIIN NOTRANJI
TRIBUNAšt.9-10, 1980
Peka potičk po sistemu Problemi
Očitnoje pri problemih, vsajkarse literamih izdelkov tiče, že uveljavljena letošnja praksa, da namreč nekaj Ijudi iz tako imenovanega ured-ništva, toje iz številke v številko večje, napraska nekatere stare tekste, ki še že precej časa valjajo po bogve katerih predalih in iz njih skrpajo nikakšno ubogo celoto, ki nima ne repa ne glave. To pot so pri sestavi številke sodelovali: Niko Grafenauer, Dimitrij Rupel in Jaša Zlobec: Vse se dogajapo sistemu: ti menijaz tebi, kije znan tudi ze iz celotne kultume politike.
TRIBUNA, 17. marec 1980
Kratko pojasnilo
V članku Peka potičk po principu Problemi je nekaj netočnosti, tudi v zvezi s piscem teh vrstic, zato vas prositn, da jih (z objavo tega pojasnila) popravite.                Dimitrij Rupd
TRIBUNAŠI9-1O, 1980
Poleg kratkega pojasnila morate vedetiše to!
Ker so to etikete in nam je s tem onemogočeno direktno odgovoriti, si moramo pač pobliže ogledati, kdo sploh je ta Rupel in predvsem, kaj predstavlja.
Nedvomno je najbolj »zaslovel« po svoji rubriki (toje treba vzeti dobesedno) za nekoliko bombastičnim naslovom:»TO BI MORALl videti, slišati, prebrati.« To rubrikoje v začetku vodil sam - sedaj ima dva pomočnika - sicer iz tedna v teden, iz meseca v mesec.
Že to daje slutiti, da je imenovani izredno ploden žurnalist. Poleg tega objavlja »velike« intervjuje v isti reviji. V enem tednu »prebrati« knjigo, ki ima najmanj 400-strani, si ogledati filmsko in gledališko predstavo in potem za vse to napisati »obnovo« res ni šala - predvsem iz tehničnega stališča. Predvsem pa je to šala na račun bralcev, ki dopuščajo, da Rupel brije norce iz njih.
Kot komunisti smo mnenja, da gospod Dimitrij Rupel, s tem, ko to svojo bombastično rubriko uporablja za svoje privatne namene, deluje v nasprotju s splošnim interesom delavskega razreda oz. v svojem »privatništvu« ne »razume« vloge, ki jo ima tisk v delavskem samoupravljanju. Seveda je drugo vprašanje, kako to, da lafiko to dela.
Zato se lahko samo smejimo tako banalnim
očitkum, ki jih producira »privatni« politikant
Dimitrij Rupel.
Uredništvo
Urednistvo: Igor Bavčar, odgovomi urednik, Franc Miloš, glavni urednik, Bojan Korsika-teohja, Rudi Podgornik- naravoslovje.
TRIBUNA, 16. april 1980
Junaki našega časa
Prišli smo do onega, daje dovoljeno onega, s komer se ne strinjamo, na vse mogoče načine žaliti, zmerjati in smešiti.
Prišli smo torej do tega, da dejstva sama niso večpomembna, ampak sojim pomembni Ijudje, kot so včasih rekli: Debata »Ad hominem«. Ni važno, kaj delaš, kaj poveš... ampak kdo in kaj si. Važno je, komu pripadaš, od kod izhajaš, kakšna je tvoja narodnost in rasa, komu si se zapisalin - kot posrečeno pišejo Tribunaši - »kaj predstavljaš«.
V tekstu, ki gaje podpisalo uredništvo (poleg kratkega pojasnila morate vedeti še to)je glagol kar 15-krat postavljen v prvo osebo množine (»povemo«, »nimamo«, »omenjamo«, »žali nas«, »pritrdimo«...). Medtem ko je v zvezi z mano kar desetkrat zapisana beseda »privaten«, »privatniški«. Rekel bi, da sta ta dva jezikovna pojava v zvezi in da iz njiju lahko razberemo nasprotja medgrupnim inposamez-nim interesom, principom... Grupni princip ima v tem spisuprednostpredposamezniškim, sajse zdi, da je to, če »povemo«, »ugotovimo«, ali
»mislimo« lepo, medtem, ko je to, če nekdo »misli«, »objavlja«, »razitme« in »bere« grdo (privatniško).
Cejejezik uredništva na tistih mestih, kjerse ponaša z zaimkom mi, ves vznesen in tovariški, na mestih, kjer govori o posamezniku - meni, sovražen, nabit s temnimi toni, zbadljivkami, mestoma s konvencionalno ironijo.
Kljub vsemu je uredništvo kot pisec anonimen »subjekt« skrit in pokrit z naslovom, z delavskim samoupravljanjem in komunizmom, kritičnostjo, dostojanstvom itn.
Kdo pa so ti velevažni uredniki, ki zmerjajo vsevprek? Ničesar ne vemo o njih: skrili so se za zveneče besede Lenina in marksistično literaturo, za komuniste, za delavsko samoupravljanje, za Tribuno...
Jaz sem edini, ki je razgaljen, povedan ?. imenom in priimkom. Meni nasproti se smejo -varno skriti in pokriti - anonimni »mi« abstraktni kolektiv.
In jaz naj bi bil gospod! Oni, ki se zmerjajo in ki se zanimajo za ne-delo, oni, ki se ne zanimajo za dejstva in podatke so pa tovariši. V imenu nedela, anonimnosti in neresnice zoper dejstva in delo: takšna je podoba urednikov Tribune! Na poti pa sem jim, ker delam, sovražijo me, ker sem nekdo, ki ga je mogoče imenovati. Jaz sempačnekdo, onipa so Ijubitelji praznine in skrivnosti! Brezimneži!
Dimitrij Rupel
TRIBUNA, 16. aprila 1980    \
Junak buržoazne srenje
Dimithj Rupel je razkrinkan kot meščanski ideolog. Vse ostale Ruplove pritekline zato sploh niso več tako pomembne.
Meščanski ideolog lahko pojmuje to, kar označuje določenega posameznika kot gospoda, samo skozi svojo meščansko prizmo. »Sem pravi gospodjaz, ki sem že deset let ušiv asistent, od tega štiri leta z doktoratom znanosti.« (Pomis-litel). Verjetno je gospod Dimitrij Rupel tiidi pristaš meščanske sociologije, ki se ukvarja s socialno stratifikacijo in mobilnostjo. Prav gotovo bi lahko iz zgornje sintagme izpadel samostalnik asistent, pa bi gospod Dimitrij Rupel še vedno ostal gospod.
Dimitrij Rupel pa je eden od ideologov slovenske meščanske srenje, ki je sovražna vsakršni marksistični teoriji.
NAJ ŽIVIPROLETARSKA REVOLUCIJA!
Uredništvo
potopis
Kot del nekdanjega Turkestana Xinjiang nima veliko vezi s Kitajsko. Še najmanj prebivalci, vendar se je v zadnjem času v pokrajini naselilo veliko Hanov (Kitaj-cev). Ti imajo v rokah vse pomembne položaje, od prodajalca v trgovini dalje. Pokitajčevanje Ujgurov in os-talih etničnih skupin je v teku že dolgo časa. Zato se z ne prevelikimi simpatijami do Kitajcev pripeljemo v Urumči, glavno mesto Xinjianga. (Ovinkarjenja preko Golmuda in Dunhuanga ne bi pretirano poudarjal.)
Itak sem se že pred odhodom na Kitajsko pripravljal - vsaj v mislih - na svinjarijo tam: pljuvanje, itd..., amoak, na licu mesta,...Kitajci so res prasci. Hard-seat, znana štala cenenega prevoza z vlakom je idealni primer za prikaz godlje, ki jo je sposobna narediti človeška vsebina vagona. Ko smo se bližali Urumčiju, so bila tla že nekajkrat počiščena )snažilka s cunjo in metlo v rednih razmakih čisti vagon) in samo trenutno čista. Takale tla so morala dati že veliko skozi. Vedno popljuvana, vedno spolzka in polna ostankov čaja. »Hhhhrrrrk«, se obesi pljunek z ustnice in počasi, raz-tegujoč se, nadaljuje svoje pol-zenje proti tlem. Ampak higiene ne manjka: si gre Kitajec umit zobe in pride še s polnimi usti vode nazaj med sedeže, kamor izpljune vsebino iz ust, preden se usede. Ne ravno na način hran-jenja-bruhanja v pitonovskem Smislu življenja, ampak nekaj podobnega. Proti gospodu iz res-tavracije v Smislu so kitajski pljuvalci še vedno amaterji. Tudi zeleni čaj, ki ga kar naprej sesajo, doživi podobno usodo. Nekajkrat na čaj v kozarcu nalijejo vrelo vodo, potem grejo ostanki lepo pod sedeže delat družbo ostali svinjariji.
In potem, kako naj gre človek v teh pogojih spat na tla? Na prostoru za prtljago ni miru, ker sitni kitajski sprevodniki stalno mečejo dol, torej... takole: vzameš armafleks in ga razprostreš na najmanj svinjskem delu svinjarije na tleh, recimo pod sedeži. Saj kar gre,
XINJIANG
Prvič: Proti Tian Šanu
Saj, Kitajska je popotniško ze precej eksploatirana, ampak še vedno se najde kakšen zanimiv konec. Xinjiang (Sinkjang), naprimer. To je Ujgurska avtonomna pok-rajina in hkrati najzahodnejši in največji upravni del države. Gore in puščave, kaj več v Xinjiangu ne boste našli.
če vas na preplavi ogaba, ki se prisluzi iz kakega stranišča ali kajvemodkod.
Tako nekaj počitka po »seatanju« do Urumčija ne škodi. Gremo v hotel nedaleč stran od železniške postaje in začnemo nosit v sobe znano sadje kontinentalne klime Xin-jianga, lubenice in melone in lubenice in melone... to je nekaj! naučimo se tudi jesti te sadeže po kitajsko: prerežemo jin na pol in počasi dolbemo vsebino z žlico. Gregi je potem nekje na sredi poti proti Kašgarju naredil in-ovacijo - lubenici je odbil vrh in potem pestoval žogo v naročju in jo dolbel do polnega želodca. »Ooooh, kako sem poln!« niso bili v teh časih prav nič redki vzdihi.
Urumči je neugledno in-dustrijsko mesto z ugledno počiščenim in predvsem sproščujoče zelenim centrom. Po suhi in vroči puščavski poti skozi Qinghai in Gansu v Xin-jiangu je z rastjem poraščeni center Urumčija pomenil res prijetno spremembo. Tudi v prehrambenem smislu, ko smo spet lahko našli kakšno boljšo restavracijo. Po kakšnem tednu ali dveh hranjenja na kitajski način se razkrije tudi misterij kitajske prehrane. Naročite eno jed - kar tako, s prstom pokažete na eno izmed v kitajščini napisanih jedi - in dobite kumare (tiste črne, morske) v omaki. Malo brez okusa so. Problem nastopi, ko postopek nekajkrat ponovite in po še tako preciznem izboru spet dobite kumare! Res, prvič sem jih naročil iz firbca, ko pa sem jih potem še nekajkrat dobil (tako, na suho), je navdušenje nad dolgimi, črno plavajočimi želatinastimi trakovi brez okusa (v omaki) malo splahnelo.
Vseeno pa obstaja precej gotov način, kako spoznati bodoče kosilo. Obhod med mizami v restavraciji dokaj zanesljivo pokaže na izbor hrane. Še vedno pa so pečen mlad krompir in podobni okus-nejši darovi morja nekaj, zaradi česar bi se še enkrat splačalo obiskati originalno kitajsko kuhinjo.
Vendar je kitajska hrana
skupaj z Urumčijem otok sredi nehanske okolice. Zeleno rastje v mestu je umetni odmik od pravega okolja: dolge polpuščavske ravnice južno od mesta pomenijo prehod v največjo kitajsko puščavo Takli Makan, ki je sploh zgodba zase. Zato ni slaba možnost odriniti na sever na drugačne vrste otok. Ravno pri Urumčiju se veliko azijsko gorovje Tian Šan zniža, da bi se vzhodno od mesta še enkrat
povzpelo preko 5000 metrov visoko. Da bi se tudi mi povzpeli gor... na vrh niti ne, ampak konec koncev nas je vseh šest na ta del sveta prignalo zanimanje za hribe. po kratkem prerekanju »FEC! Mejo RMB!« »Ne, ne! RMB! Mejo FEC!« zmagamo z RMB in av-tobus nas šele čez dve uri odloži pri Nebeškem jezeru 1900 metrov visoko. In končno peŠ naprej. Po 15.000 kilometrih vožnje z vlaki in avtobusi so se gosti smrekovi gozdovi Tian Šana, nad katerimi so se vzdigovali s snegom in ledeniki prekriti vrhovi, bližali pojmu nir-vane...
Mimo prvih Kazaških jurt vodijo poti navzgor v ledeniške doline. Izbcremo eno, ki naj bi pripeljala pod vrh Bogda Fenga, najvišje gore vzhodnega Tian Šana (5570m). Ko si pri eni izmed jurt izgovorimo .točneje izkažemo, v ognjišču pečen kruh, trd sir in slan čaj, začnemo lesti navkreber. Skozi smrekove gozdove, polne sirovk, počasi prilezemo nad gozdno mejo... saj je vse tako, kot v domačih hribih!
Zeleni pašniki, gozdovi spodaj, in precej znanih rož na gorskih travnikih. Tisti najlepši čas dneva, ko raztovorimo nahrbtnike, postavimo oba šotora ob gorski rečici in začnemo cmariti hrano, občasno moti le vonj crknjene koze, ki zagozdena trohni nekje med kamenjem v strugi.
Prav, ne bom moril s fantastičnimi razgledi, ki se ponujajo s kakšnega od lahkih štiritisočakov, ki smo jih oblezli. Prav tako ne bom sledil poti skozi cvetoče gorske travnike do drugega tabora na 3400 in tretjega v baznem taboru pod Bogda Fengom na 3600 metrih. Raje se prestavim v čas, ko začne zmanjkovati hrane. To je lahko osnova za kakšen eksces in priznati moram, da sem sam naredil enega.
Nekaj dni v hribih me vedno dodobra zlakot-ni, še posebej, ko izbor hrane v nahrbtniku ni pretirano pester. Sedaj pa, kdo bi ne bil lačen med ledeniki in kamenjem ledeniških moren pod Bogda Fengom?
Vreme je spremenljivo, tale nevihta, kije šla mimo, je res zaslužila ime popoldanska. Ampak, če ravno ne pada več, bi lahko šel pogledat tjale čez, na drugo stran prelaza. Ker se v enem šotoru še vedno igra tarok in tudi v drugem ne prevladuje pretirano podjetniško vzdušje, se s hrano v mislih začnem sam spuščati v dolino pod prelazom. Kjer so ovce, so Kazahi in ti imajo kaj kruha (še tako trd bi bil dober) in podobnih stvari. Ne, se rni ne blede, saj hodim šele dve uri, ampak pred jurto je res kamela. Vse ostalo je v mejah navadnega. Čreda ovc, lajajoči pes čuvaj in trije kazaški paistirji. Cisto direkten bom, se odločim. Pomahedram z bankovcem za deset juanov -oh, ta zahodnjaška miselnost - in jasno pokažem, da bi kaj jedel. Ne glede na moj uvodni ceremonial me takoj povabijo v šotor, tujec je tukaj bolj redek gost. Od nekje privlečejo - kdo bi si mislil, da se bo tako začelo? - steklenico riževega žganja in se sploh izkažejo za gostoljubne. Iz firbca si tudi sam v
časopisni papir natrosim neko čudno mešanico in naredin ekvivalent cigaret. Kot da bi mehak les zmleli in delčkom dodali neko posušeno zeleno stvar - ne, ni -, mix se izkaže kot nedolžna drug-free substanca. Kasneje vidim, da mešanico prodajajo na kile na vseh večjih trgih na tem koncu Xinjianga. Kazahi mi skuhajo še slan čaj... saj je čisto v redu, in potem kar vanj stresejo nekaj kuhanega riža in popečenega ovčjega mesa z zelenjavo. Juhica je zdaj tares postala juha.
S polnim želodcem se je pa že lažje pogovar-jati. Jaz po slovensko, oni po svoje (kazaški jezik je sicer podoben turškemu) in se zmenimo za imena osnovnih subjektov objektov živinoreje in astronomije. Pri vseh teh, precej ugodnih, opravilih pa je nastopil določen prob-lem. Stemnilo se je. Čelna svetilka je ostala lepo v šotoru zgoraj in še po malem je začelo snežiti. Čeprav načelno ne počnam takih stvari, t.j. povzročam skrbi drugim, sem se zaradi ozkega manevrskega prostora pri izbiri odločil za boljšo od obeh variant. Namesto, da bi šel po čisti tcmi lomastit nazaj gor pod Bogda Feng, sem končno pristal na prošnje enega od Kazahov, naj grem prespat v njegov šotor nedaleč stran.
Res lepo in fino, Kazahi so bili zares prijazni in gostoljubni, ampak naslednje jutro bi bilo dobro čimprej iti nazaj gor. Zgodilo se je seveda tisto, kar je bilo zelo verjetno: z ostalimi, ki so za določen čas prevzeli vlogo iskalcev, sem se srečal malo nad gostoljubnimi kazaškimi šotori. Nezavedajoč se resnosti položaja sem še predlagal, če bi mogoče zlezli še na tisti vrh tamle, ko smo že vsi tukaj. Ampak raje ne: da me že celo noč iščejo in da niso ravno spočiti.
Za nekaj naslednjih dni je bilo pametneje ponikniti vase in čimmanj izzivati usodo, tako, da so se duhovi malo pomirili. Pa tudi Tian Šan je pokazal svoje julijske zobe in nas zasul z nekaj centimetri snega. Po čudovito blatnih stezah, ki so jih omogočile padavine, smo od-polzeli nazaj dol proti jezeru Tianchi. Nekaj hribov pa nas je še vedno čakalo. Tam dol v Pamirju se menda lahko vidi zanimive stvari.
Dario foto: Miha Dobrin
Strogo zaupno! Samo za organizacije partije!
Deklaracija CK - KPS
K pozivu KPJ je CK zavzel sledeče stališče:
CK se zaveda in poudarja, dajepri sedanjem političnem položaju napočil čas za izvrševanje socialistične revolucije.
CK se zaveda, da je globok prepad med KPS in liberalci, krščanskimi socialisti in ostalimi politično usmerjenimi elementi v OF.
CK se dalje zaveda, da se mora na predvečer revolucije prenehati z vsako skupnostjo z meščanskimi elementi v OF, ker so to izključno samo protirevolucionarci in taki elementi, ki so iz koristoljubja prodali svoje prepričanje, in streme za gospodarstvom v novi kapitalistični državi ter nimajo nobenega razumevanja za delovni svet.
Vpravem spoznanju sedanje revolucioname situacije CK sklene, da se izvede sledeče nepreklicne ukrepe, ki so potrebni, da se zmagovito izvede revolucija:
1.) Vsi voditelji v OF, ki pripadajo kakšni meščanski smeri, se morajo likvidirati.
2.) Vsi veleposestniki, kapitalisti, industrijalci in kulaki se morajo likvidirati.
3.) Vsi voditelji in funkcionarji meščanskih strank, ki niso na delu v OF ali pa pri NOV in kateri ne bodo likvidirani tam, se morajo likvidirati.
4.) Vse voditelje bele garde se mora likvidirati.
5.) Vse voditelje plave garde se mora likdvidirati.
6.) Vse SS-ovce in gestapovce se mora likvidirati.
7.) Vse intelcktualce, študente in kavarniške političarje se mora likvidirati.
8.) Vse duhovnike, ki so se izjavili proti delavstvu, se mora likvidirati.
9.) Vse bivše jugoslovanske oficirje, tudi one ki so pri NOV, se mora zapreti.
10.) Vse duhovnike se mora zapreti. Cerkve ostanejo zaprte, iste se ne sme rušiti. Represalije se sme izvajati samo na drugih cerkvenih posesfrih.
11.) Vsa vojaška odposlanstva kapitalističnih držav, ki se nahajajo pri NOV, se mora prisiliti, da odpotujejo. Vsak daljnji razgovor je prepovedan.
12.) Vse osebe, ki se protivijo našemu osvobodilnemu boju, se mora že sedaj tajno odpeljati in predati NOV. Iste se niora likvidirati samo v slučaju, ako to situacijo ali pa zunanji položaj zahtevata.
13.) Nobeni meščanski časopisi ne smejo izhajati. Radioaparate se mora takoj odvzeti.
14.) Vsijavni ukrepi in vse življensko važne ustanove, kakor tudi prometna središča, se morajo takoj zasesti zoddelkiNOV.
15.) Vsi ti ukrepi se morajo izvesti na dan, ki bo za to določen.
16.) Vse likvidacije morajo izvršiti posebni oddelki partije.
Partijske organizacije na terenu in v oddelkih NOVmorajo skrbeti za najstrožjo tajncst teh navodil. Samo najvažnejši stari člani.funkcionarji partije, smejo vedeti za tc navodila; samo ti so določeni za odločitev krivcev.
Zivela socialistična revolucija!
Zivio Stalin, vodja vsega delovnega Ijudstva!
Za CK - KPS:
Boris Kidrič
POZIV ZGODOVINARJEM!
Ker uredništvo dvomi v avtentičnost tega dokumenta, se obračamo na strokovnjake, da bi nam pomagali razkriti misterij tega dokumenta. Kopija originala je na voljo v uredništvu.
UredništvoTRIBUNE