Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO :
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXI. - Štev. 44 (1074)
Gorica - četrtek, 6. novembra 1969 - Trst
Posamezna številka L 50
HehaleremačilBBSliuremrtienemaše »Normalizirana" Češkoslovaška
Po nauku apostola Pavla je Kristus središče vsega stvarstva in kot duhovnik nove zaveze posvečuje vsa področja človekovega življenja. Po njem dajemo ljudje Bogu najvišje češčenje in izpovedujemo svojo popolno odvisnost od Njega. Na viden način prihaja to Kristusovo sredni-štvo med nebom in zemljo do izraza v daritvi svete maše.
Da bi prišla ta osnovna krščanska resnica bolj do umevanja, je Cerkev skozi pet let pripravljala obnovo mašnega bogoslužja. V poštev so bila vzeta vsa priporočila, ki so jih v tem pogledu dali škofje vsega sveta na prvih zasedanjih
II.	vatikanskega koncila. Sedaj je to delo, pri katerem je sodelovalo več sto bogoslovnih strokovnjakov iz raznih narodov, zaključeno.
Novi mašni obred bo imel poleg glavne mašne knjige še posebno knjigo novih beril, tako da bomo skozi tri leta vsako nedeljo brali in poslušali drugačne svetopisemske odstavke. V tretji knjigi pa bodo zbrani mašni spevi in prošnje. Prenovljeni mašni obred bomo začeli uporabljati na prvo adventno nedeljo, tj. 30. novembra letos. Tako se bo z naših oltarjev umaknila častitljiva enotna mašna knji-ga-rimslci misal, iz katerega so skozi štiristo let zajemali duhovno hrano duhovniki in po njih vse krščansko ljudstvo.
POSTOPNO UVAJANJE SPREMEMB
Cerkvena oblast je spremembe pri maši (kot jih je napovedala liturgična konstitucija zadnjega cerkvenega zbora) vpelja-vala preudarno in postopoma. Na ta način smo se mogli vpeljati v nove oblike sodelovanja pri maši brez večjih čustvenih pretresov. Glavne stopnje sprememb pri maši so se izvršile na tele datume: prvo postno nedeljo, 7. marca 1965 smo z velikim veseljem začeli v svojem materinem jeziku moliti vse one mašne molitve, ki se opravljajo naglas ali v dvogovoru z mašnikom, npr. Slava, Svet, Jagnje božje.
Instrukcija o češčenju evharistične skrivnosti z dne 25. maja 1967 nas je poučila, zakaj ni primemo imeti po maši blagoslova z Najsvetejšim in kako naj izpričajo verniki ljubezen do Jezusa v sveti Hostiji s prejemom sv. obhajila med mašo in z obiski pri popoldanskem blagoslovu.
Precej novih sprememb za duhovnika, ki pa jih verniki komaj opazijo, je stopilo v veljavo 29. junija 1967. Letos na prvo postno nedeljo smo pa dobili osem novih predglasij ali prefacij in tri nove evharistične molitve, ki bodo predstavljale odslej poleg rimskega kanona srčiko evharistične daritve. Takoj po povzdigovanju izrazijo verniki svojo udeleženost na Kristusovi daritvi z vzklikom: »Tvojo smrt oznanjamo hi tvoje vstajenje slavimo, dokler ne prideš v slavi.«
Kdor se le zamisli v to, kakšna je bila maša pred kakimi sedmimi, desetimi leti, ko je pri maši povečini pel le zbor na koru in so verniki sledili latinskemu dvogovoru med mašnikom in strežnikom z bolj ali manj dobrimi molitveniki ali pa se dolgočasili s klepetanjem, vsakdo, pravim, ki primerja nekdanji in sedanji prenovljeni mašni obred, mora priznati, da nam je koncil izročil dragoceno darilo. Iz maše mora rasti duhovna obnova posameznikov, družin, župnij in celotne človeške družbe.
SPREMEMBE BODO VERNIKOM SAMO V KORIST
Maša po vseh teh spremembah je bolj umljiva, preprosta; predstavlja se z novim obrazom, z novim ritmom, zlasti pa z. novim duhom. Kretenj je malo, a tiste, ki so, imajo globok pomen in nudijo tudi vernikom sredstvo, da svojo vero hranijo, krepe in tudi na zunaj izpovedujejo. Ni vseeno, ali med mašo ves čas klečim ali pa sedim. Svoje posebno razpoloženje do Boga in do ljudi, ki so zbrani pri službi božji, izpovem s pokrižanjem, s stojo, s skupno pesmijo.
Posebno veselje prevzema nas duhovnike ob novem mašnem bogoslužju. Med-
tem ko je bilo v dosedanji mašni knjigi vse strogo predpisano glede mnogih kretenj, uporabe določenega mašnega obrazca, barve mašnih oblačil itd., pa daje prenovljeni mašni obred veliko možnosti, da duhovnik izbira tisto, kar naj vernikom bolj odgovarja za aktivno sodelovanje in jih s tem bolj posvečuje. Duhovnik ima sedaj možnost, da izbira bolj svobodno mašne obrazce, posamezne svetopisemske odstavke in da pri važnejših delih s kratkim pojasnilom vernikom daje oporo oziroma vzpodbudo k bolj polnemu vključevanju v sveto daritev.
šele sedaj, ko imamo pred seboj dokončno ureditev maše, lažje razumemo določbe glede ureditve prostora, kjer se maša opravlja, glede predmetov, zlasti pa glede sodelavcev, ki naj prevzamejo razne vloge za lep potek maše. Pametno bo, če pregledamo, katerih stvari, ki so bile doslej za lep potek maše uzakonjene, še nismo izpeljali. Ne gre za kake svojeglave predpise, ampak za globoko premišljena navodila s tem edinim namenom, da bi Gospodova večerja ali maša potekala ob veselem sodelovanju vseh navzočih in da bi tudi oddaljeni začutili domotožje po najsvetejšem opravilu, v katerem se srečujeta nebo in zemlja.
VELIKI POMEN POMOČNIKOV PRI SV. MAŠI
Posebno pozornost odkazuje uvod v spremenjeni mašni obred vlogi sodelavcev ali pomočnikov pri maši. Brez tveganja lahko ponomivo trditev: v župnijah, kjer se bodo našli potrebni duhovnikovi pomočniki, zlasti mladi fantje, ki bodo pripravljeni prevzeti pri službi božji določeno vlogo ob mašniku, v takih župnijah bo maša ne samo višek tedenskega doživetja za vso farno skupnost, marveč bo od tu prihajal vpliv Sv. Duha za vse oblike apostolata, ki naj pritegne tudi cerkvi odtujene.
Za kakšne sodelavce gre? Prenovljeni mašni obred pozna le dve obliki maše-vanja: maša z ljudstvom, ki je lahko peta ali recitirana ali pa oboje združeno, seveda vedno tudi z udeležbo ljudskega petja. Druga oblika maše je le ob navzočnosti strežnika, ker ni drugih ljudi pri maši.
Maša z ljudstvom bo potekala kot lepo urejena sveta drama, kjer ima Kristus v osebi duhovnika tudi vidno, glavno vlogo, toda ob sodelovanju še nekaterih posebnih pomočnikov kot so cerkveni zbor, bralec sv. pisemskih beril, napovedovalec, strežniki s cerkovnikom, če ni pevca, ki začenja in vodi petje, lahko njegovo vlogo prevzame bralec.
Napovedovalec vernikom pojasnjuje in opozarja božje ljudstvo, kako naj sodeluje pri posameznih delih maše. Opozorila bodo morala biti kratka in še vnaprej z duhovnikovo pomočjo skrbno pripravljena.
Glede bralca, ki čita berila pri maši razen evangelija, določa navodilo tole: »Da bodo verniki ob poslušanju svetopisemskih beril prisrčno in osebno doživeli božjo navzočnost, morajo biti bralci (lepo je namreč, če bo v župniji več takih oseb), določeni ta tako veliko službo, zares sposobni in dobro pripravljeni.« Tu lahko dodamo: Ne bi bilo čast moškim v župniji, kjer se ne bi našel primeren fant ali mož, ki bi mogel pri maši nastopiti kot napovedovalec ali bralec. Tudi tu se nudi lepa priložnost pevovodjem in pevcem pri cerkvenih zborih!
Naj zaključim z dvojno željo: v vsaki župniji so sposobni ljudje, ki morejo poslati dragoceni pomočniki duhovniku za lep potek maše z udeležbo ljudstva. Te pomočnike, ki imajo iz krsta pravico in dolžnost, da se aktivno uveljavijo v korist bratom in sestram v farni družini, je treba odkriti, navdušiti in usposobiti za pomočnike. In druga želja: pri odkrivanju primernih sodelavcev za urejeno farno mašo in apostolat v župniji naj začno čimprej odigravati svojo ustrezno vlogo po vseh župnijah prav župnijski sveti!
MSGR. JOŽE JAMNIK
Češkoslovaška delegacija pod vodstvom prvega tajnika komunistične partije dr. Gustava Husaka, ki se je v zadnjem tednu oktobra mudila v Moskvi, je zopet doma. Sprejem v sovjetski prestolnici je bil bleščeč in bilo je izrečenih ter napisanih mnogo zvenečih besed ob poudarjanju prijateljstva in medsebojnega zaupanja, toda lepa in varljiva zunanjost ni odpravila ne enega perečih vprašanj, ki tarejo sedanje češkoslovaško vodstvo.
Vzemimo npr. samo zadevo denarnega posojila! Češkoslovaški voditelji že dobro leto in pol prosjačijo Sovjetsko zvezo za pol milijarde dolarjev posojila, ki naj bi pomagalo spraviti na noge hudo omajano državno gospodarstvo. Dokler notranji položaj še ni veljal —za »normaliziranega« — in o tem, kako je kaj »normaliziranega«, seveda odloča Moskva — sovjetski oblastniki niso hoteli ničesar slišati o kakem posojilu, češ da ne gre podpirati »desničarskih sil«. Sedaj so bile te »sile« sicer odstranjene iz vrhov češkoslovaške partije, a Moskva se z odobritvijo posojila še vedno obotavlja. Morda skuša s tem spodnesti tudi sedanjo vlado in jo nadomestiti s še bolj poslušno ter konservativno.
DUBČEK NI KLONIL
Medtem ko v Moskvi pripravljajo dokončno »normalizacijo« Češkoslovaške, pa tudi doma ne držijo križem rok. Postopoma odstranjujejo s količkaj odgovornih položajev vse, ki so lani pokazali preveč navdušenja za Dubčekovo politiko.
On sam ima po izjavi septembrskega osrednjega zasedanja češkoslovaške partije zadnjo možnost, da popravi svoje napake in prizna svojo krivdo. Dubček se je na zasedanju pokazal nenavadno samozavestnega in ni izrazil nikakršnega kesanja nad svojim preteklim ravnanjem. Njegov govor sicer ni bil objavljen, a vsi kanali imajo
luknje, skozi katere kaj pronica in tako se je zvedelo, da je Dubček nastopil zelo odločno. Dejal je, da ne obstaja noben dokaz, da je šlo za kako »desničarsko protirevolucijo«, kakor ga nekateri bivši sodelavci (Indra, Kolder, Bilak, Švestka, Černik, Husak) obtožujejo. Šel je celo dalje in poočital svojemu nasledniku Husaku, da onemogoča vsak razgovor znotraj partije in da vse tiste, ki se z njim ne strinjajo, takoj proglasi za protipartijske elemente. Seveda si Dubček na ta način ni ravno izboljšal položaja; eno pa je dosegel : pred domačo in svetovno javnostjo je izpričal moč svojega značaja in osramotil moskovske klečeplazce.
NEPOSLUŠNI VOJAKI
General Vaclav Prchlik je bil pod Dubčekom načelnik politične uprave v vojski. Javno se je zavzemal, da bi morala imeti Češkoslovaška v varšavskem paktu bolj enakopraven položaj ter tudi enakopravno sodelovati pri odločitvah poveljstva. General Prchlik je to zahtevo drago plačal. Najprej je bil na zahtevo Moskve odstavljen, zdaj pa poročajo, da je zaprt. Prchlik je doslej — vsaj kolikor je znano — prva pomembna osebnost iz Dubčekovega kroga, ki se je zaradi lanskih »grehov« znašla v zaporu.
Tudi položaj v politični vojaški akademiji »Klement Gottwald« v Pragi še ni razčiščen. Lani je namreč vodstvo te akademije objavilo posebno spomenico, ki je kritično obravnavala razmere v varšavskem paktu in češkoslovaško vlogo v njem. Sestavljalci spomenice so med drugim trdili, da v varšavskem paktu pretiravajo z za-hodnonemško nevarnostjo ter se sklicujejo nanjo zato, da bi socialistične države odvrnili od gospodarskega stika z Zahodno Nemčijo.
Seveda Moskva takih stališč ni mogla mirno prebaviti. Kaj kmalu je bila akademija razpuščena
Nov ameriški polet na Luno
V	petek, 14. novembra bodo ob 17,23 po srednjeevropskem času izstrelili na Cape Kennedy na Floridi v ZDA novo vesoljsko ladjo »Apollo 12«. Charles Con rad, ki je že bil v vesolju, bo tokrat poveljnik vesoljske odprave, medtem ko bosta Allan Bean in Richard Gordon pilotirala »pajka«, tj. ladjo, katera bo pristala na luninem površju.
Ta lunina ladja naj bi pristala 19. novembra ob 7,38 prav na mestu, kjer se je bila spustila pred leti na lunina tla sonda »Surveyor 3«. Nato bosta Charles Conrad in Allan Bean istega dne opravila
svoj prvi vesoljski sprehod. Začela ga bosta opoldne in končala ob 15,30. Naslednji dan, 20. novembra, se bosta znova odpravila na sprehod, to pot od 6,53 do 10,23. V celoti bosta imela oba kozmonavta sedem ur časa za zbiranje kamenin.
Ves polet se bo zaključil na valovih Tihega oceana 24. novembra ob 22,08 po srednjeevropskem času. Celotno potovanje z vesoljsko ladjo »Apollo 12« pa bo trajalo 213 ur in 26 minut. Seveda bo vse najpomembnejše dogodke prenašala tudi evroviziija, tako v črnobeli kakor v barvni tehniki.
Uspeh slovenske odprave na Himalajo
Anapurna, ki nosi ime po indijski boginji rodovitnosti, je drugi najvišji vrh v skoraj 40 km dolgi gorski gmoti, katera .leži v sklopu mogočne Himalaje v državi Nepal. Vrh je visok 7937 metrov. Doslej ga je osvojila le angleško-nepalsko-indijska odprava leta 1960. Trije prejšnji poizkusi osvojitve so se izjalovili.
Letos so se te gore lotili slovenski planinci v okviru tretje jugoslovanske himalajske odprave. Dve prejšnji na gori Tri-sul in Kangbačen sta bili brezuspešni. To pot pa jih sreča ni pustila na cedilu. 22. oktobra ob 14,05 po srednjeevropskem času sta Kazimir Drašler in Matija Maležič
stopila na vrh.
Slovenska odprava — deset ljudi, dva kombija in en tovornjak — je odpotovala po zemlji 14. avgusta v Katmandu, glavno mesto Nepala, kjer jih je čakal vodja ekspedicije Aleš Kunaver. Spotoma so naši planinci na nemogočih cestah skozi Turčijo izgubili eno izmed malih vozil. Preko Irana, Afganistana in Pakistana so 3. septembra vstopili v Indijo in potrebovali še teden dni do nepalske meje. 25. septembra so začeli pravi vzpon in postavili osnovno taborišče na višini 4650 metrov. Nato se je začela borba za sam vrh, ki se je 22. oktobra zaključila z zmago.
zaradi »izrazito antipartijskih stališč«, sestavljalci spomenice pa proglašeni za desničarje in revizioniste. Toda bivši voditelji akademije še vedno nočejo preklicati svojih lanskih stališč, kar seveda draži in vznemirja tako Husakovo skupino kakor politične in vojaške kroge v Moskvi.
NEDISCIPLINIRANI ŠPORTNIKI
»Desničarski in revizionistični elementi« mrgolijo tudi med športniki. Glavni odbor češkoslovaške zveze za telesno kulturo je poimensko ožigosal tri vrhunske športnike: bivšega dolgoprogaša Emila Zatopeka, velemojstra v smučarskih poletih Jirija Raško in olimpijsko zmagovalko v telovadbi Vero Časlavsko, ker so lani podpisali znameniti manifest »Dva tisoč besed«, ki da se je izkazal kot izrazito protisocialističen dokument. »Pričakujemo — pravi omenjeno športno vodstvo — da bodo atletska, telovadna in smučarska zveza ponovno ocenile ravnanje teh športnikov. Zdaj moramo preiti iz obrambe v napad in odstraniti vse nezdrave vplive in težnje, ki so bile in so še v naših športnih organizacijah.« Sploh pa imajo po mnenju tega vodstva češkoslovaški športniki »pretirano veliko« stikov s športniki v kapitalističnih državah, zlasti v Zahodni Nemčiji.
Prihodnje leto tudi ne bo v Pragi velike športne prireditve »spar-takijade«. Na njej bi se zbralo več deset tisoč ljudi, vodstvo pa meni, da bi bilo to v sedanjem političnem položaju in spričo razpoloženja ljudi lahko precej nevarno. Naj še dodamo, da so pred tedni izključili iz partije znanega šahovskega mojstra Ludeka Pachmana in da so ga avgusta letos celo zaprli.
ZAPRTE MEJE
Ena od stvari, ki so jih lani Čehi in Slovaki navdušeno pozdravili, je bilo tudi skoro neomejeno odprtje meja proti evropskemu za-padu. Število čeških potnikov, turistov in izletnikov v zahodne »kapitalistične« države je skokoma naraščalo, medtem ko letos poleti potovalni uradi na Češkoslovaškem največkrat niso uspeli zbrati potrebnega števila ljudi za letovanja in izlete v Sovjetsko zvezo, Madžarsko, Poljsko, Bolgarijo in Vzhodno Nemčijo.
Zdaj pa so češkoslovaški voditelji čez noč ugotovili, da so bila potovanja na zahod za češkoslovaške državljane škodljiva, saj so bili neprestano izpostavljeni »tujemu vmešavanju«. Med te države spada tudi Jugoslavija. V bodoče bodo šli lahko na zahod le tisti, ki bodo imeli tam uradno priznane posle. Seveda bodo tudi tujci iz zahodne Evrope vnaprej teže dobili vstopno dovoljenje.
Trenutno je v tujini 28.000 češkoslovaških državljanov, ki so jim potekli potni listi in bivajo sedaj izven države nezakonito. Oblasti so sklenile odvzeti jim stanovanje, čeprav so člani njih družin ostali doma. Tako ravnanje močno spominja na načelo o »skupni soodgovornosti«, ki je bilo v veljavi v Sovjetski zvezi v času najhujših stalinističnih čistk.
Če se bo »normalizacija« Češkoslovaške nadaljevala na tak način, potem čaka prebivalstvo kaj mračna prihodnost. Ostala mu bo le vera v lastne sile, ki bodo gotovo kos tudi tej težki preizkušnji.
ri urn roToviNjE i «ujo
Iz Jugoslavije
Načrti za Slovenik
KRATKE NOVICE
Porast katoličanov v Indiji
Število katoličanov v Indiji se je v zadnjih petih letih močno povečalo. Leta 1964 so jih našteli 6.515.600 duš. Letos so ugotovili, da jih je že 7.600.000. Od teh jih pripada 1.850.000 sirskomalabarsJcemu obredu, 163.000 pa sirskomalankarskemu.
Žosisti so zborovali v Libanonu
Katoliška organizacija mladih delavcev JOC je imela v Beyruitu v Libanonu svoje četrto svetovno zasedanje. Razpravljali so
o delovnem položaju mladih delavcev v svetu in o načinu, kako bi ustvarili večjo solidarnost med mladimi delavci. Sv. oče je žosisitom poslal svoj pozdrav in voščilo.
Pastoralni in duhovniški sveti v Italiji
V	Italiji je 279 škofij. 184 škofij ima že svoj pastoralni sivet. Med temi je tudi tržaška škofija. Tržaški pastoralni svet je •imel nedavno svoje zasedanje, pri katerem so razpravljali predvsem o sodelovanju laikov. 188 škofij v Italiji ima svoj duhovniški svet. V Trstu deluje že tri leta. Volitve za nov duhovniški svet so bile pred kratkim.
Dubrovnik ostala slej ko prej biser dalmatinske obale in v poletnih mesecih eno najbolj obiskanih mest na svetu
ZAČENJA SE POVRATEK
Ko smo se v ponedeljek, 22. septembra zjutraj spet našli pri avtobusu, smo vedeli, da to pomeni že povratek. Vsi smo si želeli, da bi potovanje trajalo vsaj še teden dni. Pa vse lepo mine, drugače bi sploh lepo ne bilo.
Po dolini Črnega Drina smo tako začeli našo povratno vožnjo. Vzpenjala se je kvišku in kmalu se je na naši desni odprl pogled na kristalno čisto 15 km dolgo umetno jezero. Pri Debru, ki je le pet km oddaljen od albanske meje, smo naleteli na drugo veliko umetno jezero. Reko so na ta način zajezili in ustvarili največjo vodno centralo v Jugoslaviji, ki pa se v glavnem razteza pod zemljo.
Cesta je rezana v živo skalo in naravne lepote se kar vrstijo. Ko bo cesta asfaltirana, bo vožnja po njej nadvse prijetna.
Skozi Gostivar smo prišli v Tetovo. Prave poti čez dva tisoč metrov visoko Šar planino žal še ni, zato smo se morali hočeš nočeš spet obrniti proti Skopju, če smo hoteli nadaljevati pot do Prizrena in od tam dalje do Peči, kjer smo prespali noč.
Tudi tu, v bližini Peči imajo sestre usmiljenke svojo postojanko in spet smo bili po sv. maši deležni njihovega prijaznega sprejema. Na sporedu je bil tudi ogled znanega samostana Visoki Dečani iz leta 1346. To je velikanska stavba z edinstvenimi freskami iz 13. in 14. stoletja. Kristus Vladar (Pantokrat) v 35 m visoki kupoli je ves v zlatu. V sarkofagu ob steni so pa položene kosti srbskih junakov, ki so padli na Kosovem polju pred 580 leti.
Prijazen kahtdžer nas je peljal preko lepega posestva k izviru kisle vode in nam jo v kozarcih ponudil. Do mile volje smo se je lahko napili.
Čakala nas je 75 km dolga pot preko prelaza Čakor (1849 m). Prav nič prijetna ni bila, ker se je naša »ekumenska ladja« pozibavala kot v najhujšem viharju. Cesta je šele v gradnji in zato precej nevarna. V avtobusu je bilo tiho kot pri duhovnih vajah, čeravno si nihče ni želel smrti v teh skalnatih prepadih Črne gore. Naravne lepote so bile res divje in romantične. Šli smo skozi mogočno katedralo skalnatih grebenov in se oddahnili, ko smo prispeli v Andrejevico in nato v poznih popoldanskih urah v Titograd, kjer smo ob 5,30 popoldne imeli kosilo.
OD ČRNE GORE OB DALMATINSKI OBALI DOMOV
Ni bilo časa, da bi si ogledali nekdanjo črnogorsko prestolnico Cetinje, zato smo
nadaljevali pot do Hercegnovega v Boki Kotorski. Kot bi prišli v raj, se nam je zdelo, ko se pred nami niso več dvigali ostri gorski grebeni, temveč se je v luninem svitu bleščala morska ravan.
Hercegnovi je rojstni kraj patra Leopolda Mandiča. Naslednje jutro smo imeli v farni cerkvi visoko nad obalo spet kon-celebrirano sv. mašo. Župnik Viktor Ka-ročina nam je govoril o patru Leopoldu, ki je svoje življenje in trpljenje daroval za zedinjenje.
Naša ekumenska pot je bila s tem končana in začela se je prijetna vožnja po dalmatinski magistrali do Dubrovnika, bisera jadranske obale. Pot se je vila dalje po skritih zalivih, ki jih je izglodalo morje vse do Splita, kjer smo prespali zadnjo noč našega potovanja.
Misel na slovo nam je že stiskala srce, kajti desetdnevno potovanje v skupnem avtobusu nas je združilo kot člane iste ljubeče se družine.
Zadnjo koncelebrirano mašo smo imeli v Splitu pri šolskih sestrah, ki so nas nadvse prijazno sprejele.
Ustavili smo se še v Zadru in Senju, nato pa hiteli proti Reki, kjer nas je zapustil prvi romar župnik Rudi Žafran iz Slavine pri Ilirski Bistrici. Še pravočasno je prišel na vlak. Naša družinica se je začela vedno bolj manjšati. Po Opčinah in Trstu nas je ostalo le polovica.
Še pred polnočjo po italijanskem času nas je v četrtek, 25. septembra spet pozdravil razsvetljeni goriški grad. Pot je bila s tem končana, a ne naša doživetja, ki nam bodo kot svetle lučke plapolala v dušah in nam do smrti govorila o prvem srečanju z vzhodnimi brati ter o čudoviti poti, ki je bila za nas vse pravo odkritje.
(Konec)	Zora	Plščanc
Izredna škofovska sinoda, ki se je pričela v Rimu 11. oktobra, je bila zaključena 28. oktobra. V bodoče bodo redne sinode vsaki dve leti, izredna pa, kadar bodo to zahtevale razmere. Prihodnja redna naj bi bila leta 1971.
Sv. oče Pavel VI. je v zaključnem govoru poudaril, da ni namen sinod povzročati boja za oblast ali delati težave vodstvu Cerkve, temveč olajšati skupne napore papeža in škofov za tesnejše sodelovanje. Papež se sicer ne more odpovedati kot vrhovna avtoriteta Cerkve svojim dolžno-
Sto let trapistovskega samostana
Trapisti v samostanu Marija Zvdjezda pri Banjaluki so slavili prvo stoletnico bivanja v Bosni. Ustanovitelj trapistovske naselbine je Franc Pfanner. Ker je bila tedaj Bosna pod turško nadoblastjo, je moral dobiti sultanovo dovoljenje. Ze leta 1870 je začel graditi prvi samostan in za božič istega leta -so se vselili v novi samostan prvi menihi, čez deset let je bilo v samostanu že 76 trapistov, števil? je še naraščalo. Najvišje število menihov je bilo leta 1910, ko je štela samostanska skupnost 219 menihov. Tako je postala na j več j a apatija v Evropi.
Menihi so se poleg verske dejavnosti zelo trudili za vsestranski napredek prebivalstva. Začeli so izdelovati znameniti trapistovski sir, odprli so pivovarno, tekstilno tovarno, razne šole, bolnišnico in sirotišče. Leta 1946 je bilo vse samostansko imetje podržavljeno.
Jubilejnih slovesnosti se je udeležilo 8 opatov, več škofov in mnogo ljudstva.
Karmeličani v Jugoslaviji
Vrhovno vodstvo karmeličanslkega reda je ustanovilo poseben komisariat za karmeličane v Jugoslaviji. Na Hrvašikem ie 40 karmeličanov v dveh samostanih. Ženska veja karmeličanskega reda ima pa tri samostane.
Število Hrvatov po svetu
»Glas koncila« piše, da je po svetu razpršenih nad milijon in pol Hrvatov in sicer: v Združenih državah Amerike 900.000, v Južni Ameriki 250.000, v Evropi 200.000, v Afriki 10.000, v Kanadi in Novi Zelandiji
80.000,	v Avstraliji 60.000. (Ali se ne zdi, da so številke preveč radodarne?) V inozemstvu živi sedaj 398 duhovnikov, od katerih jih je le 95 v dušnem pastirstvu.
Italijanski izseljenski duhovniki v Nemčiji
V	Nemčiji je sedaj 110 italijanskih duhovnikov, ki skrbijo za dušno pastirstvo med italijanskimi delavci. Na vsakega duhovnika pride približno tri tisoč italijanskih izseljencev. Italijanski izseljenski duhovniki so imeli v Berlinu poseben tečaj o teoloških problemih.
Rimska škofija
Rimska škofija šteje skoraj 3 milijone ljudi in ima 241 župnij. V njej je 399 škofijskih duhovnikov. Poleg teh je 1071 duhovnikov iz drugih škofij in 3360 duhovnikov iz raznih redovniških skupin, ki pa le v omejenem številu skrbijo za dušno pastirstvo. Rimska škofija je imela letos le šest novomašnikov.
stim in odgovornostim, rad pa bo vedno sprejemal v proučevanje utemeljene zahteve posameznih krajevnih Cerkva. V Kristusovi Cerkvi bi načelo večine, če bi se dosledno izvajalo, le škodovalo veri, morali, zakramentom, liturgiji in cerkvenemu pravu. Papež mora biti in ostati srce Cerkve ter križišče ljubezni na svetu. Zato ne bo pozabil tudi ločenih bratov, o katerih upa, da bo možno nekega dne — in, da bi ta dan ne bil več daleč! — z njimi vzpostaviti popolno skupnost vere in ljubezni v eni Kristusovi Cerkvi.
Tri vprašanja so bila predvsem predmet ■razpravljanja na zadnji sinodi: zbornost škofov in papeževo prvenstvo, praktični odnos škofovskih konferenc do Sv. Sedeža ir. odnos škofovsikih konferenc med seboj. Sinodalni očetje so govorili svobodno in večkrat živahno; mišljenja se niso vedno skladala. A zaključna glasovanja so vendarle pokazala veliko enotnost stališč. Komisije so pripravile trinajst različnih predlogov o načinu sodelovanja škofov v vodstvu Cerkve. Ponovno se je pri tem pokazala moč katoliške Cerkve.
Po končani sinodi so škofje skupno s papežem obiskali baziliko sv. Petra in se zbrali pri glavnem oltarju, kjer so opravili skupno molitev, papež Pavel VI. je pa vsakemu udeležencu sinode izročil kelih v spomin.
Prvo zasedanje mednarodne teološke komisije
V	Rimu se je zbrala na prvo zasedanje mednarodna teološka komisija. Da bo komisija mogla uspešno delovati, si mora najprej izdelati statut za način delovanja. Komisiji predseduje kardinal Šeper. Dejal je, da se bo morala komisija sestati večkrat na leto. Komisija šteje 30 članov.
MOHORJEVE KNJIGE za leto 1970
Odbor Goriške Mohorjeve družbe najavlja knjige za leto 1970 :
1. KOLEDAR 1970. Z zelo bogato, pestro in sodobno vsebino, poživljeno s številnimi slikami. Veren prikaz vsega	našega	življenja.
2. L'udo Ziibek: SKRITI VIR, srednjeveška	povest, str. 132. Novela	je umetniško
najzrelejše delo slovaškega pisatelja v prevodu Marijana Breclja. Obratno odvijanje dejanja, lep jezik, številne umetniške slike, ki poživljajo knjigo, nam nudijo umetnino, ki jo lahko označujemo kot biser naših mohorjevk.
3. Zora Piščančeva: ANDREJKA, povest, str. 347. Dejanje se godi na Primorskem v zadnjem trldesetletju. Ob prebiranju povesti bomo doživljali vesele in tragične dogodke iz naše polpretekle zgodovine.
4. P. Follereau: NENAVADNA POT.	Pretresljiv prikaz	življenja	izobčencev	iz človeške družbe, gobavcev. Edinole	čudež	krščanske	ljubezni	jih	lahko	telesno
ozdravi in vrne človeški družbi.
GMD stavi na razpolago slovenski javnosti še izredno knjigo:
5. Dr. Jakob Ukmar: KATOLIŠKI NAUK O MATERI BOŽJI ALI MARIOLOGIJ A. Delo je že v prodaji.
Odbor GMD prost poverjenike, naj pohitijo z vpisovanjem v GMD, tudi ker bodo knjige izšle v omejenem številu, in naj pošljejo naročila. Prav tako naj pošljejo naročila rojaki, ki žive izven Primorske (Mohorjeva pisarna, Rlva Plaz-zutta 18, 34170 Gortzta). Če bi jih bilo v istem kraju več, naj nam sporoče isti naslov za vso skupino.
  im umi   milili  ........................  im
Brez papeža ni Cerkve
V	prvih dneh meseca maja so se zbrali v Rimu vsi slovenski škofje in skoro vsi člani gospodarskega sveta Slovenika. Dan pred blagoslovitvijo vogelnega kamna je imel gospodarski svet skupaj s škofi sestanek, na katerem so bile dokončno odločene podrobnosti o gradnji zavoda. Prišel je tudi arhitekt Saverio Busini Vici, kateremu je bila poverjena naloga pripraviti načrte, ki bodo predloženi mestni občini, ko bo vložena prošnja za gradbeno dovoljenje. S seboj je prinesel že izdelane načrte, kakšen naj bi bil po njegovi zamisli Slovenik.
Arhitekt Vici je v Rimu zelo poznana osebnost. Dosedaj je izdelal načrte za filozofski zavod »De Propaganda Fide« in še več drugih pomembnih zgradb. V sobi, kjer se je vršil sestanek, ni bilo prostora, da bi lahko načrte razobesil, zato je vsakega posebej razgrnil kar po tleh. Razložil je, da je to pač tkzv. maksimalni načrt tj. načrt za največjo možno zgradbo, ki jo je po sedanjih urbanističnih predpisih možno zgraditi na zemljišču Slovenika. Ni pa potrebno, da se vsa zgradba sezida takoj, ampak jo je možno graditi postopoma; najprej najvažnejši del, čez leta pa, če bo potrebno, še ostalo. Ta maksimalni načrt predvideva 60 stanovanjskih sob, cerkev in sestrski samostan. Za začetek bi seveda gradili samo osrednji del, v katerem bi bilo 30 sob za duhovnike študente, predstojnike in morebitne druge stanovalce.
Vsa zgradba je postavljena v obliki križa in sicer tako, da je najbližja cesti cerkev, na nasprotni strani pa kuhinja, obednica in dvorana. Cerkev je zvezana s
morda stoletja; toliko časa, kolikor pač upamo, da bo živel slovenski rod. Slovenci smo požrtvovalni in širokosrčni ljudje. Koliko lepih cerkva je po naših mestih in vaseh! Skoro vsak najlepši hribček v Sloveniji je okrašen s cerkvico ali vsaj kapelico. Kjerkoli so se v novem svetu naselili Slovenci, so si postavili svojo cerkev, šolo in dvorano. Samo v Ameriki je slovenska roka pozidala več kot 40 lepih cerkva in šol. Kjer se še danes naseljujejo, delajo prav tako. Kdo je plačal vse to? Mar kak bogataš? Ne, ampak priden in skromen delavec, ki si je od svojih skromnih prihrankov odtrgoval, da je preskrbel sebi in posebej še svojim otrokom to, kar je cenil kot najvažnejše na svetu.
Danes stojimo pred podobno nalogo: Slovenik v Rimu. Koristen in potreben je, da bodo iz njega prihajali globoko izobraženi duhovniki, ki bodo svojemu ljudstvu doma in po svetu verski voditelji. Veliko denarja bo treba za to, vendar se tega ne smemo ustrašiti, saj gre za stvar, ki bo nam vsem v ponos. Drugi narodi imajo v večnem mestu že svoje zavode, sedaj smo mi na vrsti, da se pridružimo temu zboru narodov.
Vsak dar, pa naj bo še tako majhen, je koristen. Pregovor pravi: »Kamen na kamen — palača«. En kamen, ena opeka res ni veliko, tisočkrat po ena opeka je pa že zid. Kdor bi rad ovekovečil svoj spomin, ali spomin katerega svojih dragih, lahko »kupi« v Sloveniku ali celo sobo, ali oltar v cerkvi ali pa samo cerkveno klop. Lepo bi bilo, ko bi vsako društvo ali organizacija pri slovenskih župnijah v Ameriki in tudi drugod po sve-
Arhitekt Saverio Busini Vici razlaga načrte za Slovenik
stavbo s kratkim pokritim hodnikom, kar bo posebej koristno pozimi in ob deževnih dneh. Stanovanjski del Slovenika je pa postavljen po smeri sončne poti, tako da bo vsaka soba dobila vsak dan vsaj nekaj neposredne sončne svetlobe.
Vsem članom gospodarskega odbora, škofom in sploh vsem navzočim so bili arhitektovi načrti všeč in so jih z navdušenjem odobravali.
Jasno pa je, da bo gradnja precej stala, čeprav bo v začetku zgrajeno samo toliko, kolikor je nujno potrebno za delovanje zavoda. Zavedati se je pa treba, da gre tu za ustanovo, ki ne bo služila svojemu namenu samo nekaj let, ampak deset in
tu imela vsaj en predmet v Sloveniku posvečen svojemu spominu. Ali ne bi bila tako lepo izražena vsem Slovencem doma in po svetu skupna krščanska zavest?
Vsi slovenski duhovniki so pooblaščeni, da pobirajo darove za Slovenik. Glavna središča pa so: Za Severno Ameriko: Rev. Louis B. Baznik; 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103. Za Kanado: Rev. Francis Turk; 4935 Yonge St., Willowdale, Ont. Za Argentino: Msgr. Anton Orehar, Ramdn Falcon 4158, Buenos Aires. Za Avstralijo: Rev. Bernard Ambrožič OFM; 6 Wetworth St., Point Piper, NSW, 2028. Za Evropo: Slovenik; Via Aurelia 416, 00165 Roma, Italia.
Risba, kako bo izgledal Slovenik. Spredaj cerkev, na skrajni levi sestrski samostan,
v sredi stanovanjski del
POSLANSTVO SLOVENCEV V SVETO
V pritajenih odmevih v režimskem tisku v Sloveniji na brionsko obsodbo (8. avgusta) in ljubljansko kapitulacijo (4. septembra) v zvezi s slovensko cestno magistralo so se čez noč pojavili ponovni izpadi proti slovenski »politični emigraciji« skoraj tako, kakor da bi le-ta bila >: kriva« slovenskih političnih težav v zvezi s slovensko cesto in brionsko obsodbo.
V to smer je namigaval v svojem kozjanskem govoru (Delo, 15. septembra) Edvard Kardelj. Celo Franček Saje je po daljšem premoru naenkrat dobil celo stran v sobotni prilogi Dela in od 13. septembra do 11. oktobra »dopolnjeval« svoje »zgodovinske« konstrukcije in fabrika-cije o »beli gardi«. Ljubljanski dnevnik dne 9. septembra pa je v članku o pripravah za bližnjo sejo CK Zveze komunistov Slovenije (15. septembra) o političnih posledicah brionske obsodbe napisal: »Komunisti pričakujejo, da bo CK ZKS zaostril idejno politični odnos komunistov do negativnih tendenc v našem razvoju, do pojava birokratizma, tehno-kratizma, nacionalizma, kakor tudi do povečane dejavnosti politične emigracije.« (Podčrtal pisec.)
Posebno zanimiv pa je štiristranski zapis (»Igračkanje z imeni«), ki ga je v številki Teorije in prakse za avgust in september 1969 napisal njen odgovorni urednik in uradni komentator o verskih in cerkvenih zadevah, Zdenko Roter. Roterju je »mučno«, ker se med slovenskimi komunisti: »še vedno dogaja, da postaneš predmet pogovorov, če kako jasno izrečeno ali napisano besedo natisnejo ali celo pohvalijo v emigrantskem časopisu ali knjigi. Najdejo se celo nekateri, ki so pripravljeni postaviti vprašaj k politični opredelitvi takega komunista... Ali je to način, kako ustvarjamo ozračje zaupanja?«
Iz Roterjeve omembe »knjige« in ponatisov iz Teorije in prakse o »okrogli mizi« bi sledilo, da jih posebno skrbi druga Že-botova knjiga o Sloveniji včeraj, danes in jutri. Zaradi slabih izkušenj z beograjsko prepovedjo prve knjige prek režimskega tiska v Sloveniji druge knjige doslej niso imenoma napadli. V nadomestilo za taktični molk o drugi knjigi so po brionski obsodbi Slovenije — ki je tako kmalu po izidu druge knjige potrdila pravilnost njene analize in zaključkov — z ihto obnovili stalinistične klevete proti avtorju omenjene knjige (F. Saje v Delu, F. Šetinc v Komunistu), za dobro mero pa začeli napadati tudi Slovensko državo (Komunist, Teorija in praksa) ter Ameriško domovino in Svobodno Slovenijo v »Teoriji in praksi«.
Po Roterjevem tarnanju izgleda, da je po brionski obsodbi tudi on postal publicistični služabnik (ali morda talec?) trenutno okrepljenih stalinističnih ostankov v slovenski partiji, ki jih hiti pomirjevati z neaktualno izpovedjo, da... »s politično emigracijo ne more biti zdaj niti kdaj pozneje nobenega, nikakršnega dialoga. Tudi nimamo nobenih iluzij o resničnih namenih tistih, ki "priznavajo komuniste kot partnerje”, da bi se pozneje dokopali do politične oblasti in odpravili socializem...«
Tako je sedaj prišla vrsta na Roterja, da zasuče nazaj .tisto kolo »dialoga« s Slovenci v svetu, ki ga je začel vrteti najprej Ivan Hvala v gorišikih Srečanjih decembra 1967. Po nekaj mesecih ga je ustavil in zagozdil anonimni besednik staropartij-skih skrajnežev »(bi.)« v Delu 5. septembra 1968. Nato je predsedstvo slovenske Socialistične zveze (pod velikim naslovom »Za utrjevanje vezi s Slovenci v tujini«)
zopet poskusilo oživiti Hvalov »dialog« (Delo, 28. maja 1969). Slovenci v svetu so ta visoki sirenski klic slišali, ostali pa so ob svojih jamborih, ker so pravilno sklepali, da je šlo le za »igračkanje z emigracijo« v službi domačih prerivanj v Beogradu podrejeni slovenski partiji. Odvisna Rotarjeva izpoved v obratni smeri je to sklepanje le potrdila.
In pri tem ostane. Gre namreč za Slovenijo, ne za »emigracijo« — kot je »(lt.)« v uvodniku Klica Triglava oktobra 1968 zavrnil članek »(bi.)« v Delu, 5. septembra 1968. Z neznatnimi izjemami se Slovenci v svetu jasno zavedajo, da je po petindvajsetih letih preloma v Sloveniji zares igračkanje z zgodovino domišljati si, govoričiti ali strašiti, da se bo neka »politična emigracija«, razkropljena po svetu, »dokopala do oblasti« v Ljubljani. Slovenija počasi pa gotovo prehaja v skrb novih povojnih rodov na domačih tleh, ki so odločeni priboriti Sloveniji resnično državnost in tudi novo politično demokracijo. Slovenski dialog je na tej osnovi.
Zato bodo prizadevni Slovenci v svetu »še naprej razpravljali o problemih slovenske samostojnosti in demokratizacije in to v zavesti, da s tem pomagajo Sloveniji, iz katere so izšli in ki ji želijo najboljše...« kot je zapisano na prvi strani druge knjige o Sloveniji včeraj, danes in jutri. Ta njihova zgodovinska naloga bo izpolnjena in zaključena, ko bo v Sloveniji »prevladal svoboden pluralizem tiska, radia, TV, zborovanj in organizacij«. (Isto-tam.)	—caž
Krasen koncert češkega zbora v Katoliškem domu
S TRŽAŠKEGA
Predavanje ljubljanskega kirurga
Prof. Martin Benedik, direktor ljubljanske kirurgične klinike, je v dvorani ravnateljstva tržaške glavne bolnišnice predaval o pljučni sekvestraciji. V svojem predavanju, ki so se ga udeležili številni tukajšnji kirurgi in zdravniki, je ljubljanski specialist prikazal tudi vrsto diapozitivov.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 9. do 15. novembra 1969
Nedelja: 9.35 Kmetijski razgledi: O virusnih boleznih pri krompirjevih gomoljih. 10.50 Otroška oddaja: Nove dogodivščine Hucklebeiryja Finna. 11.15 Stan in OliiO. 18.10 Seviljski brivec - ital. film.
Ponedeljek: 17.45 Tiktak: F. Bevk: Pestema. 18.00 Po Sloveniji. 18.30 Oživljanje ponesrečenca pri prvi pomoči. 20.35 Erny Gabler: Ne imenuj me očka - drama.
Torek: 17.20 Risanka. 17.25 Obrežje -oddaja za ital. narodn. skupino. 17.45 Prenos športnega dogodka. 19.15 Torkov večer: Pod lipo. 20.35 Velika imena sodobnega filma: Joseph Losey: Služabnik - angleški film. 22.25 Ples skozi svet: Spectre de la danse.
Sreda: 18.45 Velika pustolovščina - film.
19.15	Na sedmi stezi - športna oddaja. 20.35 Človek s kamero. 21.35 G. Rossini: Gospod Bmschino ali Namišljeni sin -opera.
Četrtek: 18.00 Tiktaik: Nahodno strašilo, Mačka z očali. 18.15 Po Sloveniji. 20.35 W. Thackeray: Semenj ničevosti. 22.10 She-nandoah - film.
Petek: 17.00 Polet vesoljske ladje Apollo
12.	17.45 Nove dogodivščine Huckleberryja Finna - fiilm. 19.00 Svet na zaslonu. 20.35 Mojstri besede na filmskem traku: Julij Cezar - amer. film.
Sobota: 19.15 S kamero po svetu: Brazil.
19.40	Pet minut za boljši jezik. 21.50 Novi rod - film.
Goriški Slovenci smo v četrtek, 30. oktobra doživeli izreden umetniški užitek ob nastopu Kiihndvega mešanega zbora iz Prage v dvorani Katoliškega doma. Praški »Kuhniv Smišeny Sbor« je goriškemu občinstvu že dobro znan po nastopih zadnjih dveh let tako na tekmovanju »Se-ghizzi«, (kjer je odnesel prvo nagrado), kot lani na goriškem gradu prav ob tragičnih dogodkih češkega avgusta. Mešani zbor iz Prage je lani tudi odnesel dve prvi nagradi na polifonskem tekmovanju v Arezzu. Sedanji nastop v Gorici in Tol-mezzu je organiziralo deželno odbomištvo skupno z goriško občino. Škoda, da so se pri tem odločili prireditelji torkovega koncerta za neprimerno in majhno dvorano. Nastop v Katoliškem domu je pripravilo goriško SKPD. Kljub samo enodnevni reklami pa je treba reči, da se je vabilu odzvalo res številno občinstvo, ki je v četrtek zvečer napolnilo dvorano Katoliškega doma.
Praški zbor, ki ga mojstrsko vodi dirigent Pavel Kiihn, je nastopil v izredno močni zasedbi, saj šteje celotni zbor siko-raj sedemdeset pevcev in pevk. Prvi del sporeda koncerta v Katoliškem domu je češki zbor posvetil polifonskim oziroma religioznim skladbam klasičnih avtorjev od renesanse do moderne. Predvajali so nam Palestrinovo skladbo »Haec dies«, v kateri so razvili vso potenco mogočne po-lifonske strukture, nato Lottijevo »Cruci-fixus«, kjer skladatelj kljub nekoliko poznejši formaciji ustvarja po strogem, čeprav morda bolj harmoničnem stilu. Od novejših smo nato poslušali tri božične motete posvečene Materi božji francoskega komponista Francisa Poulenca, med katerimi naj zlasti omenim »O magnum mysterium«. Za konec prvega dela je praški zbor odpel dve skladbi avstrijskega poznega romantika Antona Bruoknerja, »Graduale« in »Ave Maria«. Zlasti slednja je polna lirično občutene duhovnosti, ki se najbolj razodeva v čudovitih dinamičnih prehodih. Ni čudno, če so jo morali ob koncu celotnega sporeda še ponoviti.
Drugi del sporeda je obsegal predvsem skladbe za ženski zbor »a cappella« in s klavirjem. Najprej smo silišali tri Schumannove skladbe, »Die Kapelle«, »Der Wassenmann« (Povodni mož) in »Meeres mitten« (Sredi morja), v katerih pride do izraza vsa nežnost romantične glasbe. Sledilo je šest moravskih narodnih pesmi v obdelavi Antonina Dvoraka, prijetnih in
lahkih skladb s folklorno tematiko. Ženski zbor je nato izvajal še ob spremljavi klavirja »Večerno pesem« Jaroslava Je-žeka. Pri Mavirju je dognano spremljal skladatelj František Vrana. Mešani zbor je imel nato na sporedu še Josefa Foersterja »Praške zvonove« in Bohuslava Martinuja štiri božične pesmi. V obeh zadnjih točkah je zbor čudovito izzvenel v vsej polnosti, barvitosti ter 'interpretativni sili. Pesem »Praški zvonovi« je na koncu zopet ponovil.
Prav gotovo v Katoliškem domu še nismo slišali tako dovršenega pevskega koncerta ‘kot zadnji četrtek. Češki pevci so s svojim nastopom dokazali, da temeljito obvladajo dela iz svetovne in domače glasbene literature in da poleg precizne tehnike silno natanko prisluhnejo vsem odtenkom dozirane interpretacije.
Goriško slovensko občinstvo je pevce iz Prage nagradilo z izrednim aplavzom. Že sam zunanji okvir koncerta — okrašen oder s češko in gorišiko zastavo, pozdrav in napoved Viktorja Prašnika, šopek z narodnimi trakova naših deklet — je vtisnil celotni prireditvi svoj poseben ton.
V	istem prijateljskem vzdušju je nato potekalo družabno srečanje na Oslavju, kjer se je ob češki in slovenski pesmi še bolj utrdila medsebojna vez in možnost bodočih stikov med goriškimi Slovenci in Čehi.
a. b.
r
Novi duhovniški svet v Trstu
Tržaški duhovniki so izvolili člane novega duhovniškega sveta, ki šteje 25 članov. Duhovniški svet je ustanova, ki naj po navodilih koncila pomaga šfcofu pri vodstvu škofije. V svetu so trije slovenski duhovniki: škofov vikar msgr. Lojze Škerl, dekan Marijan Zivic in župnik Jože Jamnik.
Nagrajeni varčni dijaki
Ob priliki X. tedna italijanskih hranilnic je predsednik Tržaške hranilnice dr. laut razdelil nagrade in študijske štipendije prizadevnim šolnikom in varčnim in marljivim dijakom. Slovesnega nagrajevanja se je udeležil poleg številnih šolnikov in dijakov tudi šolski skrbnik prof. An-gioletti.
V	nedeljo, 9. novembra ob 5h popoldne
bo v ulici Risorta, 3 v Trstu
PONOVITEV ODPRTJA NOVEGA MARIJINEGA DOMA
Nastopajo :
— cerkveni zbor od Novega sv. Antona
— skavti in skavtinje
— Tončka Curk: Trije prizori iz življenja Marijine družbe
— Slavospev sv. Frančiška. Pripravijo šolske sestre iz Trsta
— Govor: Krščanski socialni nauk.
Italijanska prisotnost v misijonih
V	katoliških misijonih deluje trenutno
12.000	italijanskih misijonarjev. Duhovnikov je 4500, redovniških bratov ter laikov 1500, redovnic 6000. Vzdrževanje posameznega misijonarja stane letno 200.000 lir. Zato priporočajo papeške misijonske družbe italijanskim vernikom, naj se pomoč misijonarjem organizira tako, da se ali posamezniki ali skupine ljudi zavežejo, da bodo prevzeli skrb za enega misijonarja in plačali zanj 200.000 lir.
f Stanko Švagelj
Pred kratkim je umrl ugledni tržaški slovenski gospodarstvenik in bivši dolgoletni predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Švagelj. Pokopali so ga na domačem barkovljanskem pokopališču.
Med drugimi je prejela študijsko štipendijo 400.000 lir tudi dijakinja Sonja Milič s slovenske srednje šole »Sv. Cirila in Metoda«. Nagrade za tekmovanje v varčevanju pa so prejeli tudi naslednji razredi slovenskih osnovnih šol: III., IV. in V. razred v ul. Donadoni (ravnatelj g. Pavletič), IV. razred na Proseku (ravnatelj g. Strnad), mešani razred v Devinu (ravnatelj g. Tavčar), IV. in V. razred v Boljuncu (ravnatelj g. Škrinjar) in V. razred na Katinari (ravnatelj g. Šinigoj).
Andrej Budal — osemdesetletnik
Pretekli teden je praznoval 80-letnico dr. Andrej Budal. Ob tej priliki je bil v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu slavnostni večer, ki so se ga udeležili številni predstavniki slovenskega kulturnega in javnega življenja. Priložnostni nagovor je imel ravnatelj Slovenskega gledališča Fi-libert Benedetič. Pevska zbora »O. Župančič« iz štandreža in »J. Gallus« iz Trsta sta zapela nekaj pesmi, igralci Slovenskega gledališča pa so brali odlomke iz jubilantovih spisov.
Prof. Origone ponovno rektor tržaške univerze
Prof. Agostino Origone, redni predavatelj cerkvenega prava na pravni fakulteti, je bil ponovno (že petič) izvoljen za rektorja tržaškega vseučilišča. Prejel je 48 glasov od skupnih 78, kolikor je rednih profesorjev na tržaškem vseučilišču.
Zbor tržaških skavtinj, ki je nastopil na lanski reviji pevskih zborov v Rojanu, bo tudi letos, 30. novembra, pel na enaki reviji v Kulturnem domu v Trstu
V	nedeljo, 9. novembra ob 15.30
bo v MAČKOVUAH
BLAGOSLOVITEV NOVEGA ŽUPNIJSKEGA DOMA
Dom bo blagoslovil tržaški g. nadškof msgr. Santin.	Vabljeni!
Ob smrti brata ge. Vande Donatl darujejo pjene prijateljice 5.000 lir za Alojzijevišče.
 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................      iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiimiiiiimiii
t Msgr. Janez Hladnik
51 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
Tako sem vzel fotoaparat kot da grem na jesenski sprehod brez aktovke in brez vsega. Najel sem taksi in na danem mestu dobil na cesti prošta kot slučajno. Izročil mi je aktovko, nato pa sem se dal zapeljati v Semič na trgatev. Ko sem bil tam, sem pa vprašal šoferja, če bi me ne mogel potegniti čez Rožni dol do Novega mesta.
Ničesar ni slutil, niti ni bil v teh stvareh poučen in tako sva zbrzela čez gore do Novega mesta, dve uri pota za avto po tisti cesti.
Uro pred zaključkom roka sem bil pri advokatu in naš priziv je bil vložen ter dobro utemeljen. Bilo je to v oktobru 1931.
žal sem odšel prej iz Metlike kot je prišlo do novih volitev. Tedaj pa ni bilo
nikogar, ki bi se na zadosti uspešen način vrgel v volilno borbo. Tako so liberalci brez težav dobili volitve.
SLOVENSKA PEST IN »PUNKTACIJE«
«
Borba je šla naprej. Naše voditelje so poslali v izgnanstvo, a volja za boj je rasla v vseh zatiranih Slovencih. Tako je vod-stro Slovenske ljudske stranke sestavilo minimalni program slovenskih zahtev, kateremu so naši politični nasprotniki dali ime »punktacije«. V milijonih izvodov se je razširil ta letak po vsej Sloveniji. Seveda so ga tudi meni prinesli cel tisoč ali še več. Zbral sem fante, s katerimi sem mogel imeti sestanke le pod okriljem Marijine družbe, in jim poveril razdeljevanje letakov. Naučil sem jih tudi, kako naj odgovarjajo, če bi koga prijeli.
Najprej: nihče ni dolžan samega sebe tožiti, če koga česa obdolžijo, naj zahteva: Prosim, dokažite mi!
Fantje so moja navodila odlično izvedli.
Res se je zgodilo, da so zgrabili tri fante in enega moža. Imeli so jih pet dni zaprte in jih mikastili na vse načine. Pravili so jim: Saj vemo, da ti je gospod dal
punktacije. Fant pa je odgovarjal: Če veste, zakaj pa sprašujete. Dokažite! In jih niso spravili iz tira. Tedaj jih seveda niso pretepali kot kasneje naši komunisti. Pa je bil tudi en poročen mož v zadevi. Dobro se je držal in bi vzdržal tudi on, če bi ne hodila žena, ki je tarnala in jokala ter ga nagovarjala: Daj, povej no, saj je vseeno. Saj tako vse vedo! In res je mož stegnil jezik. Vse so izpustili in prišli pome z nasajenimi bajoneti. To je bil prizor za Metliko, ko so me po celem trgu peljali kot zločinca.
Komisar me je zaslišal in vprašal, če sem res delil letake. Jaz pa: Gospod komisar, če mi to dokažete, kar je vaša stvar, sem ikriv.
Ta stvar je imela potem dolg rep. Več kot leto pozneje so me klicali na sodišče, ko sem ležal v bolnišnici, operiran na želodcu.
TABOR NA MIRNI GORI
Mirovali pa le nismo. Medtem so prišli znani šenčurski dogodki na Gorenjskem in temu sledeči procesi, v katere se je zapletlo poleg mene še pet drugih duhov-
nikov. Naše narodne voditelje so izpustili in jim spet dovolili bivanje doma, toda bili so pod stalno kontrolo.
Toda voija naroda je bila borbena in tako so se pričeli tajni tabori. Pod imenom slovenske katoliške mladine smo sklicali za vse belokranjske župnije v avgustu 1932 tabor na Mirni gori pri sv. Frančišku nad Semičem. Naš poslanec Nemanič, Bajuk, Pečarič, Plut, Črnugelj in drugi zavedni možje so pripeljali vsak svoje zanesljive fante in može. Tudi škof dr. Rožman je bil navzoč. Prišel je tudi dr. Korošec.
Dolga in naporna pot je bila na goro, kljub temu se je zbralo kakih 250 fantov in mož. Naših iz Metlike je bilo 80, čeprav smo bili od najbolj daleč.
Nabrali smo si novega ognja za nadaljnji boj. Dr. Korošec nas je povzal, naj nikar ne klonimo, kajti mnogo je znamenj, ki kažejo na živkovičevo utrujenost in naveličanost narodnih izdajalcev. Z Mirne gore je odšel dr. Korošec k dr. Mačku na Hrvaško in tam pletel našo zadevo naprej, dokler je ni, čeprav šele čez dve leti, pripeljal do srečnega konca.
OPERACIJA NOGE
Ko sem bil leta 1932 s fanti na Gorjancih, sem neki dan začutil, da se mi je na peti prikazala vlaga in se je odprla razpoka. Vedel sean že od mladosti, da tiči moja bolezen skrita in da bo nekega dne utegnila priti na dan. In tisti dan je sedaj prišel.
S tako nogo sem bil na taboru na Mirni gori. A imel sem že vse napeljano, da takoj drugi dan odidem v Kandijo v bolnico Usmiljenih bratov, prav tja, kjer sem bil interniran kot otrok. Kmalu so dobili v arhivu mojo zgodbo. Zdravnik je kar hitro vse pripravil in me operiral.
Strašna bolečina me je grabila, ko sem se zbudil iz narkoze in se me je držala dva dni. Nato so se pa pričele zame počitnice. Res sem bil privezan na posteljo, toda moj sohni tovariš, župnik Peter Natlačen, prekrasne iknjige, številni obiski so mi bolezen spremenili v oddih, ki sem ga imel na račun noge, katera mi je tudi v duhovski poklic pripravila pot in me na tem potu zvesto spremljala.
(Se bo nadaljevalo)
V nedeljo, 9. novembra ob 17. uri
bo nastopila v Katoliškem domu v Gorici
FARNA MLADINA IZ ŠT. JANŽA V ROŽU NA KOROŠKEM
in predstavila Ijudsko-duhovno igro
JURIJ KOZJAK
katero je priredil prof. Niko Kuret po znani Jurčičevi povesti istega imena. — Vstopnina: 300 lir za odrasle, 100 lir za šolsko mladino.
DAROVI
Prazniki Vseh svetih v Gorici
Dva praznična dneva, oba lepa in suha, sta letos omogočila, da so bila naša pokopališča od jutranjih ur do mraka polna obiskovalcev grobov, ki so želeli na ta način izraziti svoje srčne vezi, ikatere jih vežejo z rajnimi.
Na goriškem poikopališču je na praznik Vseh svetih opravil molitve za pokojne sam goriški nadškof msgr. Cocolin, številni duhovniki pa so nato blagoslovili vse grobove. SKPD »Mirko Filej« iz Gorice tudi letos ni pozabilo počastiti spomina dveh naših goriških glasbenikov: Lojzeta Bratuža in prof. Mirka Fileja. Predstavniki društva so 1. novembra dopoldne obiskali oba grobova in položili nanju lična venca, g. Jože Jurak pa je opravil molitve za pokoj njunih duš.
Videli bomo pretresljivo duhovno igro
Igra »Jurij Kozjak« je .prava duhovna igra, ki se oslanja na zgodbo Jurija Kozjaka, kateri je bil po materi in stiških menihih v krščanski veri vzgojen, potem pa po hudobiji svojega strica ciganom izdan ter na Turško prodan, kjer je postal janičar, zagrizen sovražnik krščanske vere. Ko pa je na čelu turške vojske prišel v domovino požigat in plenit in bil pri samostanskem obzidju zajet, se je v njem obudil spomin na mater, menihe in stiško podobo Žalostne Matere božje. V njem je zopet oživelo, kar sta mati in pater Bernard v njegovo srce vsadila. Tako je Jurij ipostal krščanski junak in se ■vrnil na grad Kozjak, njegov oče pa je ostal v samostanu kot samostanski brat.
Počastitev padlih v Števerjanu
Tudi letos so občinska uprava, prosvetno društvo »F. B. Sedej«, Kmečko-delav-ska zveza, prosvetno društvo »Briški grič«, števerjanski partizani in partizana iz jugoslovanskih Brd počastili spomin padlih v drugi svetovni vojni. Žalostinke sta zapela mešani zbor prosvetnega društva »F. B. Sedej« in Briški oktet iz Jugoslavije. Posebna pohvala gre pobudi g. župana Klanjščka in predstavnikom organizacij, da je bila letos komemoracija enotna in brez prerekanj kot druga leta. Zato moramo pohvaliti odgovorne ljudi tako na eni kot na drugi strani.
To pa seveda ne gre v račune nekaterim okoli »Primorskega dnevnika«, ki jim je brez dvoma na tem, da netijo sovraštvo v vasi. Saj je ta dnevnik v nedeljo prinesel lažno vest, da je pel žalostinke zbor prosvetnega društvo »Briški grič«, poleg tega pa ni gori omenjeni dnevnik niti omenil občinske uprave in drugih števerjanskih organizacij ter pevskega zbora SKPD. Vidi se, da gre nekaterim le za golo propagando in to tudi na račun padlih, kar je vsekakor zelo, zelo žalostno.
Izlet in gostovanje v Bohinju
V nedeljo, 9. novembra bo dramska skupina prosvetnega društvo »F. B. Sedej« gostovala z ljudsko igro »Deseti brat« v Češnjici v Bohinju. Za to priliko se organizira mladinski izlet, na katerega so prav posebno povabljeni mladinci in mladinke, ki sodelujejo v dramski skupini in v pevskem zboru ter tisti, ki so nastopali na števerjanskih športnih igrah. Vsi ti bodo imeli znižano potnino. Vabimo pa še vse druge Števerjance, ki bi si radi ogledali Gorenjsko, naj se nemudoma vpišejo. Vpisujejo: Černič Snežiča, Bajt Jože, Komjanc Simon in Maraž Alojz.
Občinska seja v Števerjanu
V četrtek, 30. oktobra je bila v Števerjanu občinska seja, na kateri so sprejeli več važnih sklepov. Tako so sklenili postaviti nove tablice na vse hiše, ki bodo označevale številko in ime zaselka ali ulice. Odslej bodo prejemale šolske sestre na leto prispevek v znesku 300.000 lir in ne 200.000 lir kot so doslej za vzdrževanje vrtca. Če pomislimo, da imajo sestre okoli 25-30 otrok dnevno v vrtcu in da ne dobivajo nobene druge plače ali kake znatne podpore, je bil ta sklep umesten.
Imenovani so bili tudi pregledniki računov za lato 1969, ki bodo: Tenpin Emil, Mužič Bogomir in S tok a r Venceslav. V nadaljnjem je bilo potrjenih nekaj sklepov, ki jih je že prej sprejel občinski odbor. Tako so potrdili sklep o nabavi elektronske ure za zvonik v Števerjanu, katero so ravno te dni že postavili. Nazadnje so sklenili, da razpustijo konzor-
cij za skupno tajništvo s sovodenjsko občino. Do sedaj je imel to mesto za števerjansko in sovodenjsko občino dr. Štefan Bukovec. Sovodenjski občinski svet pa je pred kratkim, menda brez pravega vzroka, razdrl ta konzorcij, šte-verjanskemu občinskemu svetu ni preostalo drugega, kot da to samovoljno dejanje vzame na znanje in stori enako.
ZA KMETOVALCE
Popravek vina
Priden kletar poskrbi že ob trgatvi, da pravilno meša razne vrste grozdja ali kvečjemu popravi mošt in itako dobi vino, kakršnega zahtevajo pivci. Zato bi pravzaprav ne bilo treba govoriti o popravku rvdna, pač pa prej o popravku mošta. Kajti le pri vrenju je najlepša prilika, da se vsi okusi in vonjave prijetno med seboj vežejo in dajo skladen vtis. Vendar se zgodi — posebno v slabih letinah — da kljub pazljivosti vino potrebuje naše pomoči. Popravke pogosto izvajajo v velikih kleteh. Majhen kletar se navadno omeji le na popravek alkohola, kisline, tanina in sladkorja.
Alkohol v vinu je treba popraviti, kadar njegova stopnja ostane izpod 10 stopinj in ga hočemo prodajati. V takem primeru primešamo močnejšega vina. Prej je seveda treba izračunati, v kakšnem razmerju naj mešamo. Sicer pa na alkohol mislimo že pri moštu, ki mora imeti vsaj 17 % sladkorja; v nasprotnem primeru mu dodamo koncentriranega mošta.
Kislina — v glavnem vinska in jabolčna — omogoča pravilno vrenje, varuje vino pred boleznimi in skupaj z drugimi dišavami daje vinu prijeten, svež okus. Vino naj ima 6 -10 tisočink kisline, kar se ugotavlja z analizo. Odvečno kislino znižamo s kalcijevim karbonatom (67 gr na hi zniža kislino za eno tisočinko).
Namesto analize lahko napravimo poskus v enoli trških steklenicah. Če pa je kislina izpod 5 tisočink, jo dodamo in sicer 100 - 200 gr vinske kisline na hi vina za povečanje ene tisočinke.
Tanina ali čreslovine v naših vinih navadno ne primanjkuje, ker večina kletarjev rajši pusti vreti mošt na tropinah preveč časa in ne obratno. Zato ga ne bo treba dodajati, pač pa bi bilo v marsikaterem primeru potrebno, da ga odvzamemo. Trpek okus tanina lahko ublažimo, če primešamo mehkega vina ali če vino bistrimo z beljakovinastimi sredstvi.
Celo sladkorja je včasih preveč ali premalo v vinu. Če je vino sladko, je treba sprožiti ponovno vrenje tako, da povečamo temperaturo in dodamo vinskega kva-sca. če pa je vino preveč zrelo in odjemalci zahtevajo nekoliko sladkega, ga sladkamo z dodatkom koncentriranega mošta.
Za vsak popravek izvedemo poskus v malem, ki naj traja nekaj dni. šele potem naj okus odloči, kako bomo vino popravili.
Inž. Janko Košir
Razprava o slovenskem šolstvu v poslanski komisiji
V	poslanski komisiji za šolstvo so začeli razpravo o zakonskih osnutkih, ki so ju predložili poslanci Škerk ter Belci in Marocco. Razpravo o osnutkih so združili, ker obravnavata podobno problematiko. Zakonska osnutka med drugim predvidevata uzakonitev nadzomiških mest in didaktičnih ravnateljstev za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, ureditev položaja profesorjev in razpis usposoblje-nostnih izpitov ter natečajev za stalna mesta.
Pričakujemo, da bodo pri reševanju problematike slovenskih šol lahko dah svoje pripombe tudi predstavniki Sindikata slovenske šole iz Trsta oz. iz Gorice, ker ti nedvomno najbolje poznajo dejanski položaj slovenskega šolstva in slovenskih profesorjev še posebej.
Jasno je pri tem, da bi bila krivična vsaka ureditev, ki bi ne nudila slovenskim šolnikom vseh tistih olajšav, ki so si jih že zdavnaj zagotovili italijanski’ profesorji. V mislih imamo predvsem tako imenovani zakon »Bellisario«, ki je omogočil številnim italijanskim profesorjem stalnost. V okviru reševanja slovenske šolske problematike bi morale zakonodajne oblasti potrditi veljavnost vseh doslej doseženih usposobljenostnih izpitov in na podlagi le-teh omogočiti prizadetim stalnost.
Pastirček št. 2
Za Vse svete je prišel v letošnjem šol. letu že drugič med nas. Poleg dveh zgodb v nadaljevanju nudi še vrsto poučnega in zabavnega branja.
Ne samo skavte, tudi druge bo zanimalo, kakšna mora biti skavtska disciplina in kako so se imele letos tržaške skavtinje na svojem taborjenju v dolini Lepena. Darina Konc piše, kako »je fletno na Gorenjskem«. V športni rubriki predstavi Branko lik tragično umrlega jugoslovanskega košarkarja Koraca. Marko Jevnikar pa v zvezi z zgodovino raket razloži reakcijski pogon.
Blizu je že sv. Miklavž s svojimi darovi. Nanj hoče pripraviti prizor »Miklavžev večer«. Kako se je treba vesti, zvemo v spisu »Obnašajmo se lepo«. Tudi zapeli bomo lahko novo pesem, saj je objavljena A. Mihelčiča »Otrok poje«. Spet se je oglasila Mira in povedala svoje mnenje o televizijski oddaji »Canzonissima 69«. Pravi, da letos vse prej ko zadovolji. Vse je zgrešeno: izbira napovedovalcev, besedilo, baleti. Verjetno z Miro soglašajo še mnogi drugi gledalci televizije.
-jk
Duhovniki v Južni Ameriki
Južna Amerika šteje 250 milijonov prebivalcev. Ob koncu junija 1969 je bilo med temi prebivalci 44.893 duhovnikov, izmed katerih 21.639 domačinov.
Š P <§? R T
VIII. Memorial »M. Filej« 1969
Streljanje. Vršilo se je v spodnjih prostorih Katoliškega doma v Gorici v dneh 24. in 25. oktobra. Tekmovanja se je udeležilo izredno veliko število tekmovalcev: 93 moških in 13 deklet. Sledijo rezultati prvih treh v posameznih skupinah:
Posamezniki: 1. Treu Alojz (Gorica) 34 točk; 2. Brumat Karel (Gorica) in Colja Maks (Mladost) 32 točk; 3. Cotič Darij (Sovodnje) 31 točk.
Ekipe moški: 1. Gorica (Treu, Brumat, Kranner Marijan) 94 točk; 2. Sovodnje (Cotič, Buzin, Ferfolja) 89 točk; 3. Mladost A (Colja, Lovrenčič, Vescovi) in Štandrež A (Paulin, Lutman, Mučič) 87 točk.
Dekleta (posamezno): 1. Prinčič Neva (Dom) 29 točk; 2. Komic Jolanda (Brda) in Hlede Lilijana (Brda) 24 točk; 3. Komjanc Agata (Brda) 22 točk.
Ekipe (dekleta):	1.	Brda	(Števerjan
(Komic, Hlede, Komjanc) 68 točk; 2. Dom (Gorica) Prinčič, Dornik, Paulin) 62 točk.
OBVESTILA
Ljubezen ne mine. Je to 19. številka »Knjižic«, ki sedaj izhajajo v Ljubljani in jo je spisal salezijanski duhovnik dr. Valter Dermota. Ta knjižica je prva izmed treh, ki naj dajo splošno človeška in krščanska načela o pravilnih odnosih med mladimi ljudmi. Sledili bosta še knjižici »Tvoje dekle« in »Tvoj fant«. Že 'iz naslovov je razvidno, da so te knjižice namenjene zlasti doraščajočim fantom in dekletom, zlasti pa onim, kii se pripravljajo na zakon. Cena izvodu 50 lir.
Slovensko gledališče v Trstu bo uprizorilo v Kulturnem domu Levstik-Mahničevo igro v dveh delih »Martin Krpan« še v petek 7. novembra in v soboto 8. novembra, obakrat ob 16. uri.
★
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 9. do 15. novembra 1969
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 11.45 Duhovne pesmi. 12.00 Spomlad Cerkve v Ugandi. 21.00 D'Artagnan. — Drugi: 21.15 Včeraj in danes. 22.25 Spravni kozel.
Ponedeljek: Prvi: 21.15 Srečanje pod dežjem, film. - Drugi: 22.15 Simf. koncert.
Torek: Prvi: 18.45 Vera danes. 1.00 Volkovi. 22.15 Glasbeni program. — Drugi:
21.15	Novii zvezdniki. 22.00 Radeckyjeva koračnica.
Sreda: Prvi: 21.00 Šola drugod. — Drugi: 2L15 Iz italijanskega filma: Plaža.
četrtek: Prvi: 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Premisli, kako govoriš. 22.10 Obzorja znanosti in tehnike.
Petek: Prvi: 18.45 Glasbeni koncert. 22.00 Leta 1793. Victor Hugo (1) — Dingi: 21.15 Zenska srca (4). 22.15 Skrita mojstrska dela.
Sobota: Prvi: 18.45 Velika pustolovščina (dokumentarij). 21.00 Canzonissima 1969.
22.30	En obraz, ena zgodba. — Drugi: 21.15 Balet »The Arkness«. 22.05 Grof Monte-cristo.
Za žrtve potresa v Banjaluki: Iz Rojana: Može Frančiška 1.000, Gosler Ana
1.000, Černe Antonija 1.000, Ukmar Pina
1.000, Ule Pavla 1.000, Germek Mara 500, Rudež Ernesta 500, Renar Zofija 500, Šorli N. 500, Vodopivec Felicita 10.000, Oberti Marija 10.000, N. N. 5.000, Novak Danica
5.000, Markon Regina 3.000, N. N. 5.000, Blasina Pierina 5.000, Zavadlav Gabrijela
1.000, — Štirje šolniki iz Gorice 10.000; Gabrijela Mikuluš 10.000; župnija Doberdob (1. nabirka) 58.000 lir; župnija Štandrež 29.000 lir; N. N., Gorica, 5.000 lir; Artur Koshuta, Gorica, 5.000"iir; šolnik iz Gorice 2.000 lir; N. N. družbenica 2.000 lir; F. B., Gorica 4.000 lir.
Za Alojzijevišče: Družina Prinčič ob 7. obletnici smrti sestre Dore 2.500 lir.
Za Zavod sv. Družine: Z. M. 4.000; družina Prinčič ob sedmi obletnici smrti sestre Dore 2.500 lir.
Za Marijin dom v ul. Risorta (v septembru in oktobru):	Marjeta Vadnjal
50.000 lir, N. N. 50.000 lir, N. N. 1.000 lir, N. N. 7.000 lir, N. N. 3.000 lir, Novič Marija 50.000 lir,	N. N.	1.000	lir,	N.	N.
10.000 lir, Lazar Roza	10.000	lir,	N.	N.
100.000 lir, ga.	Simčič	2.000	lir,	Giorgi
Leopolda 50.000	lir, U.	D. 25.000	lir,	N.
N. 20.000 lir, N. N. 10.000 lir, N. N. 3.000 lir, tržaške skavtinje 100.000 lir, Benevol Gizela 10.000 lir, Stana Oficija 10.000 lir, N. N. 50.000 lir, N. N. 100.000 lir, Kovačič Francka 10.000 lir, N. N. 1.500 lir, N. N. 500 -lir, T. C. 100.000 lir, N. N. 10.000 lir, Č. M. 50.000 lir, Malič Mihaela 10.000 lir, Božič Ana 10.000 lir, nabirka v Marijini družbi 385.400 lir, don Camiel 10.000 lir in družbenica Možina Marija 30.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Prenesena blagoslovitev orgel. Zaradi tehničnih ovir je blagoslovitev orgel v Borštu, ki je bila napovedana za 9. novembra, prenesena na prihodnjo nedeljo.
Popravek
Tiskarski škrat je ponagajal v prejšnji številki »Katoliškega glasa« v zvezi z vabilom, da se obišče g. Artur Zalatel ob 33-letnici mašniškega posvečenja. Tako je bilo med drugim v obvestilu tudi rečeno, da vabi v svojo hišo učence in kolege-profesorje 17. novembra, medtem ko je pravilno 16. novembra, ker je ta dan nedelja in so povabljeni službeno prosti, da lahko pridejo, če hočejo. Drugo ostane, kakor je bilo rečeno. Artur Zalatel
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH
priredi v nedeljo, 9. novembra 1969 ob 17. uri v svojih prostorih
GLASBENI VEČER
V	okviru ansambla »Miramar« nastopijo gojenci prof. Romane in prof. Eli-jane Zajec, učenci Glasbene Matice iz Trsta ter učenci Glasbene šole iz Bazovice. - Vabljeni!
RADIO
M TRST A
Spored od 9. do 15. novembra 1969
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenia: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: F. Marryat: »Morski razbojnik«. Dramatizirana zgodba. Prvi del. 11.45 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah.
15.30 S. Lopez: »Spet bo odprto«. Enodejanka. 16.15 Zagrebški godalni kvartet.
16.40	Parada orkestrov. 17.30 Pri naših pevskih zborih. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Glasba iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske folklore: Ljudske pesmi.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Vesele harmonike. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Vaše čtivo. 18.30 Zbor »G. Pe-resson« iz Piana d’Arta. 18.45 Nemške popevke. 21.00 Pripovedniki naše dežele: F. Jeza; »Presenečenje profesorja Fludemi-ka«. 21.25 Romantične melodije. 21.45 Ipavčevi in Šivičevi samospevi.
Širite »Katoliški glas"
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00	Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 18.30 Komorni koncert. 19.10 Slovenske balade in romance. 19.45 Zbor Glasbene Matice iz Ljubljane. 20.35 Mus-sorgski: »Hovanščina«, ljudska glasbena drama v petih dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Liki iz naše preteklosti: »Jožko Bratuž«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.55 Južnoameriški plesi. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12..00 »Družinski obzornik«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jevnikar: Slovenščina za Slovence. 17.55 Kako in zakaj. 18.55 Japonska v glasbi. 19.10 Simonitijeva: »Pisani balončki«. 19.40 Priljubljene melodije. 20.35 K. Hamsen: »Gospod Kannt si šteje v čast«. Radijska drama.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
13.30 Glasba po žpljah. 17.35 Jež: »Italijanščina po radiu. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Radijska univerza: Paolo Brezzi: Začetek krščanstva (2) »Kristus in njegovo novo oznanilo«. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Iz starih časov. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 16.10 Zbori od vsepovsod. 16.30 Izbor motivov iz operet »Splitski akvarel« in »Havvajska roža«. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu.
17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta. 17.45 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. 18.00 Moj prosti čas. 18.30 Komorni zbor iz Celja.
19.10 Po društvih in krožkih: Športno društvo »Sokol« iz Nabrežine. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Lukeš: »Deset minut pred dvanajsto«. Radijska kriminalka. 21.45 Vabilo na ples. 22.45 Zabavna glasba.
Za vsak problem ogrevanja se obrnite na podjetje
IA COMBUSTIBILE
LOVREČIČ ALBIN Domjo 38 - Industrijska cona tel. 820-331
Zastopstvo ameriške petrolejske družbe AMOCO za Trst NAFTA - GASOLIO - KEROZEN - PREMOG - DRVA itd.
Postrežba hitra v velikih in majnih količinah, cene ugodne, olajšave. Ko se odločite za nakup, telefonirajte nam ter se pozanimajte pri nas!